. -V '--M . - Poglejte na številke poleg naslova za danv ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS MARODA «A NKKAJ IT/ KOT A i NA DAN DOBIVAT* j C "GLAS NARODA" l PO POŠTI NARAVNOST NA STOJ DOM (Ifyifii List slovenskih delavcev ▼ Ameriki. telephone: CHclsea 3-1242 as 8erond CUss Matter September 25th, 1MI mt the Pwt Office at New York. N. ¥., under Act of Canpea« of March 3rd, 1879. No. 37. — Stev. 37. NEW YORK, FRIDAY, FEBRUARY 21, 1941 — PETEK, 21. FEBRUARJA, 1941 Volume XLIX. — Letnik XL1X. JAPONSKA SVARI ANGLIJO JAPONSKI VN AN JI MINISTER POSVARIL MINISTRA A. EDEN A, DA BO MORALA NJEGOVA VLADA POD VZETI "PROTI-UKREPE" AKO BO ANGLUA POSLALA SE VEC VOJAŠTVA V SINGAPORE Japonski list "Asahi" naznanja, da je japonski vnanji minister Josnkc Macuoka posvaril angleškega vnanjega ministra Autlionv Kdena, da bo morala Japonska podraeti "protiukrepe, ako se bo angleško vojaštvo še dalje premikalo v jugo-vzhodni Aziji. Kot pravi "Asahi", je minister Macuoka v pričet k u tega tedna v dolgi sj>omenici ministru Kdenu natančno pojavil japonsko mnenje*o vojaškem gibanju na Pacifiku ter je jk>-vdarjal miroljubne namene japonske vlade, ki je vsak čas pripravljena s posredovanjem in pogajanjem poravnati vsak fcpor. Macuoka je rekel, da je Japonska pripravljena posredovati za v*ak spor, naj bo kjer koli. Dodal pa je, da bo tudi Japonska navzela odločnejše stališče, ako bo Anglija še nadaljevala z vojnimi pripravami v vzhodni Aziji. 44 AKahi" pravi, da bo Macuoka tudi v parlamentau pojasnil oko Išči no, v*led katerih je v torek podal irjavo, da je Ja{>on-ska pripravljena posredovati za mir kjerkoli na »vetu. Japonska pošilja vojaštvo na jug U Ja|K>nske in s Kormoze vozijo ja]>onski vojaški transpor-ti vojaštvo in vojni materjal na otok Hainan, od koder namerava Japonska pričeti vojne operacije proti trdnjavi Sin-gapur, ali pa proti Indo-Kini. Nek kitajski častnik je v ('trnki nvu rekel, da Japonska prevaža svoje vojaštvo iz osrednje Azije na jug. Ravno tako jo RAZGLEDNIH Indo-iKini ali ]pri Singaporu. Odločilno bitka se bo vršila, in fc»e pravzaprav že zdaj vrši — v Kvropi, med .svobodno Anglijo in Hitlerjevim suženjstvom. SINGAPORE — VRATA ORIENTA, — NAJVAŽNEJŠA TOČKA NA VZHODU Ako hi Japonci nameravali Iztočni Indiji, na Kitajskem, v* zavzeti Singapore, hi Združene «!i*zave pod nobenim pogojem lie mogle mirno glcuati. Singapore predstavlja namreč vrata, vodeča na Daljni iztok. Kdor ima to |>ostojanko v rokah, kontrolira trgovino mod narodi ob Pacifiku ter morsko pot po Indijskem oceanu, Suez in Sredozemlje. Amerika ima v Siugaporu in njega bližini važne trgovske interese. Skoro ve« gumi j, ki ga Amerika import i ra, pribija s plantaž, katere je mogoče iz Singapora kontrolirati. Amerika dobiva cink z Malajskega otočja in iz Holandske Iztočna Indije. Oboje jo v senci Singapora. <*'e bi bilo to pristanišče v sovražnih rokah, bi bila a-meriška inozemska trgovina resno ogrožena. Amerika pa nima v Singa-poru samo trgovskih interesov, pač pa tudi vojaške. Dokler se Amerika ne iznebi vseh odgovornosti naiprani Filipinskemu otočju—kar so bo zgodilo šele leta ll>4f>, ko bodo Filipii-i postali popolnoma neodvisni, in dokler ne bo Amerika Japoncem ko* v jugozapadnem delu Pacifika, je zanjo največje važnosti in pomena, da ostane Japonska iz Kitajske poslala Sinsrapore v angleških rokah skoro polovico aeroplanov na Delavski pregled VLADA NAJ ZAPLENI TOVARNO Po zatrdilu unijskih uradnikov, sabotira Van-dalium Corporation narodno-obrambni program. — Brezuspešna prizadevanja zveznega posredovalca. Hugh Thomson, okrajni CI< > ravnatelj, je mnenja, da bi hi-J V tovarni je pred desetimi lo najbolje, če bi vlada prevze- J dnevi za*tavkalo štiristo članov United Mine Workers. premi r- la naprave Vanadium Corporation of America v Niagara Falls*, N. Y. V brzojavki, ki jo jo poslal r . 1 1-1 li u 11-- Joseph r i n n predhodniku Kooseveltu, dolzi , , Thomson korporacijo, da vetoma in namenoma sabotira a-t .. , unije. Posvetovanja oziroma V spor je posegel posredovalec delavskega departmenta, ki je navrzoč pri j vseh konferencah, vršen" i h se j met I zastopniki korporacije in program. podajanja pa niso imela doslej meriški obrambni Brzojavka se z voni: — V imen tlelaveev in našega obrambnega j l>elavei zahtevaj'* končuje s |kj-, . . . . ... i nobenega uspeha. m stavkujocrli 1 Ako zmaga v tej borbi Anglija, se bo i>oložaj na Daljnem iztoku, sam po sobi izčistil. Ce bi pa Anglija v borili podlegla,fprograma vas pozivam, da če, in to je nj hova bo mogoče lo malo rešiti iz poslnžite oblasti, ki vam jo je hteva. Spočetka so podelil kongres ter v imenu a-! tudi closed shop, Hajnan in v južni del province Kvant ung. Kakorhitro jo Anglija poslala v Sngapur avs-tral*ke vojake in aeroplane, je Jaftonska pričela pošiljati vojaštvo proti jugu. V Stamski zaliv jo včeraj priplulo 15 japonskih bojnih ladij. Amerika poslala vojake v Manilo Z ozirom na preteče obnašanje Japonske «o Združene države poslale v Manilo aia Fi-Ipinskih otokih 500 vojakov, ftef ameriškega generalnega žtaiba geenral George C. Marshall je na tajni seji znatnega vojaškega odbora rekel, da bodo Združene države ojačile svojo vojažko silo na Pacifiku. Vojno brodovje v Aziji bo dobilo armad ne in mornariške ae- j Mogoče jc jal>onska sklenila roplane na.movej*ega izdelka. udarm na Singapore, mi- Scnatni vojaški oo-maga. Toda če bodo začeli Ja-!>onci rogoviliti na Pacifiku, Amerika ne bo držala rok križem. Na Pacifiku je močna ameriški vojno brodovje, ki naj bi se nekoliko zganilo, da bodo Japonci že vsaj vedeli, s* kom bodo imeli opravka, če se lotijo Singapora. Poleg tega ima Amerika v rokah tudi mogočno gospodarsko orožje. Več kot tretjina japonskega izvoza gre v Združene države, ostali dve tretjini pa večjidel v ameriško, angleške in holandske teritorije. Popoln embargo na te izvoze bi uničil japonsko nakupno silo i>o svetu in bi nevarno zrahljal japonsko gospodarstvo v domači deželi. v Kje pla-edina za-zahtevali pozneje so meriške vlado prevzamete obratujete to tovarno. in p;i to zahtevo opustili in sicer i v interesu narodno obrambe. DALJŠI DELOVNI CAS V VOJNIH INDUSTRIJAH Nekatere tovarne obratujejo po šest dni, nekatere po sedem dni na teden. — V ladjedelnicah imajo delavci povprečno po enajst ur1 overtime na teden. Premirje pri Allis Chalmers Co. Stavkarji s'o sklenili je z Allis Chalmers Co. v Milwaukee, navzlic temu je pa tovarna še vedno zaprta Zastopniki United Avtomobile Workers unije, kateri pripadajo štrajkarji, so sestavili z uradniki družbe načrt za novo pogodbo ter ga dali delavcem na glasovanje. Del avei niso hoteli glasovati, češ, tla je načrt netočen in da ffa je lahko mogoče na več načinov' tolmačiti. Pri podjet ju, ki ima za 4."> milijonov dolarjev vojnih naroči,! je zaposlenih približno devet tisoč delavcev, ki zdaj že četrti teden počivajo. Načrt za pogodbo sta pomagala -sestavljati William S Knudscn in Sidney Hillman, ravnatelja Produkcijskega u-rada. v NEMCI GRADE MOSTOVE CEZ DONAVO Poročilo iz Beograda naznanja, da nemški vojaški inzinir-ji gradijo pontonske mostove čez Donavo in da so bili do sedaj že postavljeni trije mostovi iz Ruinunske na Bolgar-ko. En most je postavljen iz Tur-nu Magurele na Rumunskem v Nikopol na Bolgarskem, drugi pa iz Giurgiu v Ru£čuk. Vef-promet med tema motovoma, ki sta 60 milj narazen, je bil vstavljen. Poročilo iz Sofije pravi, da je šlo preko obeli mostov več sto nemških vojaških inžinir-jev, da so na bolgarski strani pregledali, ako je most dobro utrjen. Nato pa so preskusili, ako so mostovi dovolj trdni, s tem, tla so čez nje peljali tanke in težke tovorne avtomobile. V Sofiji pričakujejo, tla bo vsak čas pričela nemška armada korakati v deželo. Na devetih strategičnih krajih so Nemci postavili velika skladišča za živež. Kot pravi poročilo United Press, se Angleži naglo pripravljajo, da se spopadejo z Nemci, ko bodo pričeli prodirati skozi Bolgarsko. V ta namen so že zasedli grški otok Lem-no-i t««r so ga zelo utrdili. Angleški aeroplani bodo s tega o-toka mogli leteti na Bolgarsko in Romunsko. V KgLpt jc do.-Jpel angleški vnanji minister Anthony Eden s šefom angleškega generalne- sko, da vstopi v vojno in se naj spopade z Združenimi državami na Daljnem Iztoku, da domneva, je precej v zmoti. Res je, da posveča Amerika v {tedanjem času največjo pozor- bo morala Amerika odvrniti (nost Angliji in Nemčiji, in da svojo pozornost od programa bi ji ne bila prav kakšna akci-za pomoč Angliji. |ja na Pacifiku, ki «bi ovirala a- Te okolici ne so tudi dale po- meri&ko pomoč za obrambo vod, da fco Združene države evropske demokracije, pričele pošiljati ojačenja svo-1 Odločihia bitka sedanje doba ji mornaric^ v Aziji. ne bo izvojevana v Holandski Japonska dobiva skoro v«* važnejše potrebščine iz Združenih držav ter iz ameriških, angleških in holandskih teritorijev. Navzlic vsemu stremljenju po neodvisnosti, je Japonska glede surovin odvisna od tuje-zentskih virov. Predvsem ji manjka olja in jekla. Amerika je že uveljavila napram Japonski nekaj gospodarskih sankcij, toda tozadevne odredbe so razmeroma zelo mile. Amerika pač ni hotela Japonske preveč razburjati ter ji dati povod za kakšno sovražno dejanje. Če -bo pa Japonska navzlic temu začela rogoviliti, ji bo A-merika najprej odgovorila splošnim embargom. Kakorhitro bo skušala Japonska zavzeti Singapore, bo zadala Amerika japonskim fi nancam, industriji in trgovini smrtni udarec. Razsodnejši Japonci to prav dobro vedo in bodo nedvomno skušali (preprečiti vsak nepremišljen korak svojih bo je vite j-»ih tovarišev, Vrati za delavsko statistiko je preiskal razmere v tovarnah, ki imajo vojna naročila. Meti njimi je 11(> tovarn, ki obratujejo po šest dni na teden, in 68 tovarn, ki obratujejo i>o sedem dir. Večina tovarn ima tri šihte ) na dan, dočiin jih ima samo en šilit le majhen odstotek. Preiskava se je vršila meseca decembra in sicer po naročilu narodno obrambne komisije. Takrat se je William S. Knudsen, sedanji ravnatelj Produkcijskega urada, pritoževal nad zastojem v obranibni produkciji ter zvračal v s «i krivdo na dejstvo, da so skoro vse tovarne zaprte od petka zvečer do ponedeljka zjutraj. Zanimivo je, kar je urad u-{gotovil glede overtime« v raznih industrijah. V ladjedelnicah ter v tovarnah za orožje in strojno orodje napravijo tlela vei povprečno |h> enajst ur overtimea na teden; v tovarnah za stroje, deset ur; v bak-rarnali in tovarnah za aluminij, osem ur; v topilnicah in čistilnicah po i»et ur. Unijski tajriik se je zavzel za Wcfllner ja Tajnik un je soboslikarjev, dekoraterjev in tapetnikov je predloži! najvišjemu sodišču v New Yorku sklep izvršilnega odbora, naj ostane unijski a-gent Jacob Wellner na svojem mestu. Meseca oktobra lanskega leta se je mora vsled ustavnega povelja odreči vsem ak-tivnosiim pri organizac ji. Po zatrdilu tajnika Swieka ni Wellner ničesar zakrivil, pač je pa postal žrtev zavisti in natolcevanja. Stavka pri Harvester Kami Equipment Organization Cominittc (CIO), ki votli stavko v dveh tovarnah International Harvester Company, je naroč 1 delavcem v tretji tovarni te kompanije, naj glasujejo glede stavke. To je Mc-Cormick tovarna v Chicagu. Volitve pri Fordu CIO unija avtnih delavcev Detroitu je prosila Delavsv*, „ , , _ . urad, naj odredi v Fordovih *taba generalom sirom Joh- tovamah v Dearbornu in High- 1,0111 D,IIom ter hoAil iyMii]a land Parku volitve, pri katc- na*rt an*loAko of™zlvo rili naj delavci glasujejo, katera organizacija naj jih zastopa pri kolektivnih pogaja-njih. Kakor znano, sc Ford doslej ni dosti zmenil za odredbe oziroma ukaze Delavskega urada, toda po zadnji razsodbi najvišjega zveznega sodišča se ho najbrž premisli!. Nobenega sodelovanja Na zborovanju Progressive Mine Workers v Springfield, III.. so delogatjo soglasno sklenili. tla ne bodo v nobenem pogledu sodelovali s konkurenčno organizacijo United M i n e Workers (CIO). Kot znano, pr" pada jo Progressive Mine Workers Ameriški delavski federaciji. Izgredi in pretepi V Albany. N. Y., stavkajo delavci pri Albany Felt Company. Policija jo aretirala tri štrajkarje. Dva sta obdolžena. da sta nekoga stavkokaza pre- Balkanu in Sredozemlju. Z BOJNIH POLJAN Grki vedno napredujejo Včeraj je bilo le malo poročil z bojišča v Albaniji; bili so največ artilerijski boji in v sredini fronte so Grki zopet dosegli nekaj uspehov. V zračnem boju je bilo uničenih 5 italjanskih aeroplanov. Na nekem kraju je bilo vjetih 200 Italjanov in med njimi tudi nekaj častnikov. Angleži v Somaliji zmagali Po večdnevnih vročih bojih so včeraj Angleži prekorači! široko reko Juba v italjansk? Somaliji. S tem je bila ot 1st ranjena največja zapreka v južni Somaliji. V južni Abesiniji so Angleži zavzeli Mego in vjeli nad fi00 Italjanov. Kot poroča United Press, so abesin*ki vstaši v Goljan provinci napadli 2000 Italjanov in jih s'koro popol- Delavske organizacije in draginja William Green, predsednik Ameriške delavske federae je, :e v Miami, Fla., odločno zanikal govorico, da povzroča politika delavskih organizacij ^aginjo. S tem je deloma odgovori« pomožnemu generalnemu prav-dniku Thnrmanu Amoldu, ki preiskuje poslovanje nekate-rli delavskih organizacij. — Green je obljubil objaviti v najkrajšem času izčrpen odgovor na Arnoldova izvajanja. Odgovor bo predložil tudi posebnemu zborničnemu odboru, ki preiskuje proibleme narodne oibran*be, Izprti premogar ji bodo dobili podporo J** tepla, d oči m je tretji pob'jal stavkokazoin šipe pri avtomo- j noma pokončali jbilih. i Uradna italjanska časni- I Iz mesta Gadsden v Alaha- karska agenfcnra ''Štefani primi poročajo, da jo več nožna- znava, da ima b vši ahosinski nib mož vdrlo v urad United (cosar Haile Selassie poti svojim Višje sodišče za državo Ohio Kixbbor Workers (CIO). Orga- poveljstvom že 15,000 upomi-raz.1242 2m Iz Jugoslavije VPLIV VOJNE NA POLJEDELJSTVO Vojna je povzročila velike spremebe v poljedelstvu in l>re}L *ii Evrope. . .ude naročajo kmetom pridelovati marsikaj, česar niso še nikdar pridelovali. V normalnih časih so gojili govejo živino za pleme, zdaj rede živino izključno le zaradi mesa. Neizmerne pašnike je bilo treba preorati ter jih porabiti za pridelovanje gotovih živil. Teh temeljitih sprememb pa ni opažati samo v vojskujočih se državah, pač pa tudi v podjarmi jenih in nevtralnih deželah. Potrebne so zaradi blokade, pomanjkanja inozemske ga denarja, transportnih težkoč in neštetih drugih vzrokov. Kot poroča vnanji urad angleškega poljedelskega ministrstva, bodo letos preorali tisoče in tisoče akrov pašnikov ter posejali na njih pšenico in posadili krompir. Anglija bo morala letos pridelati najmanj polovico več krompirja Kot ga je leta 11)39. V Anglijo bo še to pomlad odpotovalo več ameriških izvedencev, ki bodo učili angleške farme rje porabljati poljedelske stroje. Holandska je bila pred vojno znana po svoji živinoreji in mlekarstvu. Dosti mlečnih izdelkov je eksrportirala, v zameno je pa morala importirati krmo. Nemci so na Holaml-skem poklali vočinoma vso govejo živino. Holandci bodo morali vsledtega pridelovati .skoro izključno le žito, krompir, peso, fižol in grah. Slično bo na Danskem, Norveškem in Švedskem, kajti te dežele ne morejo dobiti zaradi angleške blokade krme iz inooemstva. španska je naročila svojim kmetom, naj začno pridelovati v kolikor mogoče velikih množinah bombaž, dočim bo Madžarska posvetila pozornost sadju in sočivju. Romunska in Jugoslavija veljata še vedno za žitnici Evrope. TVda večina pridelanega žita gre v Nemčijo. Kmetje se pritožujejo, naposled se pa morajo vd?.*i v svojo usodo, češ, vojski je vojska, in sila kola lomi. ANGLEŠKI STROKOVNO-UNUSKI KONGRES Pred angleškim strokovno-unijskim kongresom «o nastopili razni govorniki, med njimi tudi Ernest Bevin, angleški delavski minister, ki pa ni razpravljal samo o zadevali, tikajočih se angleškega delavstva, ampak se je bavil tudi s problemi angleške vnanje politike, predvsem z od noša j i napram Rwiji in Kitajski. Poudarjal je, da so naipočili za angleško delavsko gibanje najtemnejši trenutki, navszlie temu pa baš v sedanjem času rešujejo angleški delavci angleški narod. — Čimprej zgradimo v tej deželi vseipre vladajočo vojno silo, — temprej bomo premagali nacije, — je vzkliknil. — To je edina govorica, ki jo naciji razumejo. V imenu angleške vlade -pozivam vse svoje prijatelje, naj zastavijo zadnji gram «voj? eneržije. Ne za profit, pač pa za zaščito svojih lastnih sorodnikov in prijateljev v vsaki cesti, v vsakem me-\ v vsaki vasici dežele! Vsi, ki so na odgovornih mestih, je pohval Bevin, na j »kist mejo častniki industrija I ne armade. Anglija je takore ko" s' na kakfcni hiši ali ograji in čakal na novo priliko, da bi kaj zaslužil. (V m!u je še kaj denarja ostalo, je šel v kins matograf, kjer je najraje gledal in poslu-šal filme, v katerih -o nastopali roparji, gaihgsterji in pustolovci. Njegov prijatelj, letni Miloš Ivanovič je govoril z njim samo o kriminalnih dogo-dovRinah in o drenih vlomih. Tz misli so postale besede in kuialu so. žal. sk-lila tudi dejanja. Oba fanta sta sklenila z ropom piit.i do denarja, da bi 'ahko uživala sladkosti življenja. Pred meseci je NovakoviČ delal v vinski trgovin« "Fnuš-ka gora." Poznal je vse prostore in vedel, da je pisarna tvrd-ke v prvem na d'.-1 rop ju. Navadno je bila v pisarni samo vi na lastnika tvrdke, Neli Lo-rant, ki je vodila vse trgovske poi-le. Tam je stala tudi železna blagajna. Oba fanta sta ne-davtno prišla pozno popoldne v pisarno in izjavila, da bi si rada ogledala neki načrt. Loran-tova, ki sta se ji oba fanta zdela sumljiva, je piijela za slušalko telefona, da bi poklicala n! (kaj mož, ki so delali v kleti. Novakovič pa ji je v tem. hir»u nastavil na prsa revolver in dejal: "Ne telefonirajte! Če boste spregovorili >amo besedico, vas bom takoj ustrelil!" Zadaj stoječi Ivanovi"' Se j - bližal ženi z velikim mesarskim nožem. Prestrašena žena je egniti, vendar so ga še v tcflcu noči stražniki izsledili in aretirala. Prehudo zdravilo proti pijančevanju. Eva Siletič iz Koprivni-škega tove hiše, da bi se proti volji o-četa poročila s kmetom Bori>a-vem Marjanovičem:. Žika je z vede', da je Svetislav Mitro-vič svetoval hčerki, naj se ne briga za očkitovo prepoved in naj poroči Borisava. Da bi Miličin bog maščeval nad Svetini avoirt, je Žika zbral svoje sorodnike in vodil pravkar o-pisano '"kaizenisko eksiMKricijo** proti svojeirtu sorodniku Svetli slavn. . Česa vsega niso poznali naši predniki. V "Vremenu" čitaino: Razburjamo rf., če zmanjka to ali ono živilo. Razburjamo se gle- KaUnQi is pdrtl J. KUmkori uaUdaiki. Itakmt pravica priMn«. Brijega pri Bjelovaiu je liotila de onCga, kar je neobliodno^po. svojega utoža ozdraviti pijan- trelbno, kakor tudi zaradi one-cevanja. Nekega večera, ko je bil n*ož vj>et dobre volje, mu je žena dala kozarec vina, v kate-rt 'ga je natrosila paprike in prilila lug. ^Mož .je v dušku izpraznil kozarec. Kmalu so ga napadle hude bolečine. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu hitro izpraznili želodec in mu tako rešili življenje. Žena ga. kar ni potrebno, ker smo pač prepričam, da brez tega in onega ne ntoremo živeti. Naši piMdniki, ki že tisočletja poznajo vino in kruh, so mogli živeti brez nmogih začimlb, brez sladkorja, alkohola, kave, čaja, čokolade, sveč, tobaka, pa celo brez kron^prrja. "We do 15. stoletja so bile začimbe kakor Ako še nimate Blazni ko ve Pratike za leto 1941, imate še priliko jo dobiti. Letos smo naročili dovolj veliko zalogo, da zadostimo povprečnemu vprašanju po tej knjigi. Srečni smo bili, da smo prejeli celotno na-ročbo i'z starega kraja. — Zatorej, ako še nimate Pratike, naročite jo še danes, ako jo želite. Cena je 25 centov. — Svo-to lahko pošljite v gotovini, dobro zavito v zalepki ali ako bivate v Združenih državah, se lahko poslužite znamk po oziroma po 3 cente. — Naročila pošljite na KNJIGARNO "G-LAiS NARODA", 21« \V. 18th Street, New York City. Peter (Opomba ured.: Včeraj je bi lo omenjeno, da bo drugo po glavje "Politika" juiobčeno v današnji številki. Ker pa je Peter Zgaga napisal med tem nekaj novic in komentarjev, ki, ako bi jih pustili za drugi teden, bi bilo prekasno za objavo, smo jih danes objavili in 2. poglavje "Politike" bomo šele v ponedeljek priobčili.) Iz Aurore, III., mi je poslala rojakinja Frances Kranjc zanimivo predpustno storijo, ki je pa, žal, ne morem objaviti. Ona namreč ni napisala konca, jaz ga pa tudi ne morem zarmu-tati. Pravi, da je vedno zapoMav ljani ženski -svet podoben krstnemu kamnu-—vsak namreč dregne vanj. Po mojem skromnem mnenju so ženske še marsičemu drugemu podobne, ne samo krstnemu kamnu. Najbolj so po seveda podobne samim sebi. se je morala zagovarjati pnndjpcpr, kliniki in cimet velik sodiščem. Ker ni imela name- lufcsuz. ki se je plačeval z zla-na rrtožu kaj hudega storiti, J toni. Sladkor jo nanlestil n^ed in so Araibci delali dobre kup- marveč ga samo odvaditi pijančevanja, je bila obsojena samo na 400 din 'kaizni in še to pogojno. . biidko razočaral, ko je spoznal, la je ugrabil preoblečen, ga fanta. Na ta način je Desanka T-omaševičeva osloparila mnogo zaljubljeneev, ki pa zaradi sramote niso hoteli vlepaiflce fi-vaditi sodisŠčn. osleparjenca. ki sta plača a firecejšnjo "odkupnino" sta pa vendar izpovedala vso stvai IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS? V teh kritičnih časih je vsakemu titatelju dnevnih vesli potreben ta priročni ATLAS, ki sa pošljemo našim naročnikom po najnižji eeni. — Naročite ga še danes! Velikost 9% x 14H inter 48 velikih strani; 32 barva nlh zemljevidor tujlb držav in 9 zemljevidov Zdr. držav In zastav vodilnih držav; 45 svetovnih slik po[>olnoma o- zna^enih; Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši zemljevid kaže celi svet in tudi: RAZDELITEV POLJSKE MEl) NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE PRIKLJUČITEV ČEH OSLO VAŠKE K NEMČIJI NOVA FINSKO-RUSKA MEJA Cena 25 centov Pofiljite svoto v znamkah po 3 oz. po 2 centa._ Posebnost: HAMMONDOV ZEMLJEVID, KI SAM SEBE POPRAVLJA KUPON, ki ga dobite i atlasom in ko ga izpolnite in pošljete k izdajatelju zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide s novimi mejami vojskujočih ae drŽav, kakor bodo preme-njene po sedanji vojni. NaroČite Atlas pri: GLAS NARODA " ti« WEST Wk STREET N ■ W X O B K , N. X. Zavoljo milijonskih poneverb e morata zagovarjati pre .d o- k rožni m sodiščem v Petrov-.crradu bančni ravnatelj Gjurica Berbereski, njogov pomočnik Damijan KnježeVič in še nekateri pajdaši. Državni tožilec je obtožil Borbeifaskejra in njegovo družbo, da so kot člani upravnega odbora bivše Du-nav.Jke kmetijske l)anke v Pe-trovcrraidii opustili vpise različnih visokih dohodkov in izdatkov. Izvršili so razne lažne pogodbe. V celoti se ni uaroto-vlj no. kolikšni so njihovi irro-hi, čije. Šele 1812 leta so začeli v Evropi gojiti sladkorno repo. Kar se tiče kave in čaja, ju pozna Evropa šele od 17. stoletja -dalje, f'okolada se je smatrala za zdravilo in jo j« kot bolnik prvi užival kardinal Riolielieu. (Sveče -o napravlja-li iz voska, šele v 19. stoletju iz steal ina. Tobak ki je bil nepoznan do odkritja Amerike, je bil .princKen v Evropo Šele v 15. stoletju in ženske so ga začele kaditi šele 300 let po«ne.j<'. Prav ta!ko so danes neobhobudilo x'pi-tje in pa udarci od sekir. Kmalu je vdrlo v hišo destft mož in fantov, ki so bili oboroženi s sekirami in samokresi. Svetislav je bil edini moški v hiSi. Njegova mati Negosava in žena Tjepo^ava sta se z dvema malin la otrokoma skiili v malo sobico. Svetislav pa je z dehtelo gorjačo v roki stopil pred napadalce, ki so bili vsi člani sorodaie družine Veljkoviča. ki tudi biva v Selakovcu. Sveti-slov je z gorjačo zadal hude pošlkodibe Miloradu Veljkoviču, ki ga je napadel z nožem, tudi Miloradoveiga sina je hudo ranil. Sedaj so navalili na Svlo tislava vsi napadalci in ga do vmrti poibili. Nato je tolpa poiskala oibe ženi. ki sta se obupno postavili v bran. Posrečilo se jima je, da sta se tz otrokoma zaklenili v sobo. Toda vrata so bila s sekirami kmaln razbi- PESMARICA "Glasbene Matice" Uredil dr. Josip Cerrn Stane samo S2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebnje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y. če jo v dekliško nošo. Potem je nagovorila tega ali onega, ki bi se rad oženil, naj si z otmlco prilasti l/:jpo dekle. Otmica je bila izvršena, toda ženin se je Kadarkoli dobim po pošti kakšno zafrkljivko, takoj uganem, da se je skotila v Pero-vi kovačnici v Roseboomi. Ugiba in grunta jih kovač tj i i • , Jernej, ki nima ves božji dan rosledn ja dva. , , , i i V. - . A "obenega dmgega dela kot pri peči stati, razbijati po nakovalu in včasi par ton železa pre- ..... ^ . . ... nesti, kar mu je seveda igra- na policiji. Soeyis<-e .ie obsodilo; ^ r, , . ... J .. . Deisanko na 5 meserev zapora J V.4}* Zato. Sl Jl!! ?a .lb",,s!j.a "! njene pomočnike pa na en ali ^ 1 1>ravi ZCm Ki,tn' kl ^ |.jih pa .seveda meni prinese na dva md-eca za]K>ra. \ si paj morajo plačati sodne stro-P)ke. Oškotlovanicem, koliikor jih je bilo mogoče dognati, pa morajo vrniti Škodo. nos. Te dni mi je poslala izrezek iz časopisa o še*»tiudevetdeset let starem možaku, ki je postal ponosen oče krepkega fantička. Oče, mlada mati in otrok so skupaj fotografirani. Katra me vprašuje: — Kaj NESREČA. Iz ('oiineiru^ht. O., poročajo fla je težka nesrera obiskala na-' {i na to> Zgaga ? Moj sa rojaka Mr. ,n Mrs. JoIinljernej že ne verjame. sr(Hlo zjutraj o. Vse je prav, Sethifak. \ febr. je požar uničii! njuno hi^o popolnoma. Zgorelo je v-e pohištvo. ob'eka. in ako je ostalo £e kaj. je bilo uničcuo «m1 votli • pri gašenju. Zgorel<»so tri hiše na Broad S>t. Dmžine sr» >i rešile le golo življenje. Oirenj je nastal riuli preveč razgw-tega •novega *4 f u rnesa * JUBILEJ ZAKONA. 'V Pndb'o, C?olo.. sta zadnji te5 300 DIN. ____________________$ 5.75 500 DIN. ------------------------$ 9.00 V DINARJU^ 1000 DIN. ______________$17^0 2000 DIN..................$34.00 5000 DIN. ______________________$82.50 50 LIK ------------------ $ 2.85 100 LIR __________________ $ 4.85 200 LIR ______________ $ 9.20 V LIR ATT 300 LIR -------------- $13.50 V L 1 K A U 500 LIR ____________________ $21.75 1000 LIR _______________ $43.00 2000 LIR ________________ $85.00 Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati $i— Vsled razmer w Evropi ni mogoče v Jugoslavijo in Italijo nakazali denarja v DOLARJIH, ttmvei mm« v «fbarji* ofc. lirifr. Isto velja tudi *a vse druge evropske driave. SLOVENIC PUBLISHING GO. <: s POTNIŠKI OdDILVI t :: 216 West 18th Street. New York „ ^ , edinole fotografija 11 i popolna, fte hlapec bi moral biti zraven fotografiran, pa bi bila zadeva povsem v redu. Dasi že nekoliko pozno, se moram na tem me*tu zahvaliti Mrs. Lenaršič za res okusne krvavice. Kakorhitro mi bo mogoče, se ji bom z žlikrofi re-vanžiral. Prijatelj Masle mi poroča iz Little Falls, da bodo imeli v Slovenskem Domu na Danube Street veliko reč. Kar dvakrat zapovrstjo, namreč 2*2. in 25. februarja. Sicer ste pa včeraj v oglasu brali, kaj in kako. Jaz bom le toliko omenil, kar vem. Vem namreč, da bo pravzaprav ena sama veselica, ki se bo začela v soboto zvečer in se bo pepelnično sredo proti jutru končala. V ponedeljek dopoldne bodo nekateri nekoliko o-magali, v torek zjutraj bodo pa .spet vm pri moči in najboljšem zdravju. To je edin način praznovanja, da ima človek že vsaj nekaj od pred pusta. Nagrade bi bilo pa najbolj priporočljivo deliti na pepelnično sredo dopoldne, kajti takrat bodo hodile najbolj originalne maske po Žiberšah. Hvala za vabilo! Zaenkrat se še ne morem udeležiti. Mogoče takrat, ko bo kukavica pela. Govoreč o maskah, se nehote vprašam, koliko je, pa še ljudi ki kažejo svetu pravi obraz? Koliko je sploh takih, ki jih je imogoče na prvi videz spoznati* Usta govore: "Prijatelj!" — Ali je res prijateljstvo v srcu? Kateri nameni so zares pos šteni? Katera toeseda je tako odkritosrčna, da je ni treba de-isetkrat pretehtati, predno ji I sme človek verjeti? •••7HŠQk>!SL jtiS&sS LAS K A BO D A"-New York ......n|ipniii mh i i.i^fg^n— i Friday, February JI, 194,1 VSTANDV t JIN L. 1898 IKA: Dddič gre na Kofce Pogled v angleške ladjed Že pred Napoleonovo vojno Takrat -bodo imeli Angleži 27 Tih je popoldan pred svetimi Tako sem mi potu in za prvim'meni vroe eaj in prigrizek, "■čer oni. Tih v ljubljanski I bregom ... Ali veste prijatelji, I mrazu in burji zunaj pa figo. egli, še tišji v srcu, naj tišji ali sploh veste, kako krasen je planinah. svet in kako zelo lepa je v ei- V kotu je pripravljen na-1steni, ^ončtnem jutru pot na Ko-rbtnik, poleg njega ua'kovan- fee? Pred nami žari v soncu Begunjščica, na U vi >e pno samotne rebri, od nekod zadoni zatege! klic v mlado jutro. Spremljevalca poprosim, naj zavri* k a prelepemu dnevu v cast .pa mi dostojanstveno odvrne, da nikakor ni "tuligoj." Prav ima. Nekje smo zadnjie brali o t'tuligojih,, prav hudo bi še dereze. "Kam greč!" *4V planino.'* Dvoje oči se z neMiiin očit-om zazre vame in — d011 ki o-tamnv Se celo z nekim zado-eenjeni v srcu, ker bi bilo m*-lomu na sveti večer samotno rez mene. Ampak jki prazniku. — Hej,:sodbo, •uh! J Več poti, ki držijo na Ko- Večemi vlak me |x>j>elje 11a fee. Ako greš 710 cesti proti Jorenjsko. Tržič. — 0>tra bu-'S\. Ani, prideš do velikega pr-ja live spritjni« in na cesti za sta, ki malo preveč vstran kapi st delielo prahu, kii mi ga ve- že kje je dom na Kofcah. Joži ter s s režem pomešanega nosi v je šel za prstom, pa je prijel tja usta in nos, za ogel bližnje kmetije in je re- Tr/ič. — Meni je drag, kakr- kel, faiot. da ie bilo tudi tako še 11 je; med visoke gore utes-.kar v redu in ravnio prav. ujm, s tovarno aia de-Tii in levi Skczi gozd in po precej str-in v ozadju z Beiruniščico in Ze- mili klancih >i-..o prišli na Kal. lenico. kjer kraljuje ganfz in kamor hodijo t»žhški fantje |»o očmice za svoja dekleta. Pri .sestri prenočim. Naj me zjutraj nikar mi bade, *e jm»-prosim. Se že zbudim. ko mi bo prav tako i 11 ko bo >e prav gotovo čas za v goro. Zbudim se ob petih pa se potuhnem;; n* goče le ne bo treba vstati. Samo s koncem očrsn ]»ogledani skozi okno. Nič. Sama tenia. Antfpaic čisto lahko, da je zunaj zelo oblačno, najbrž bo it Jo snežilo, v žamete pa Rečeni vam in se prav gotovo ne zlažem: tam je razgled pre-h«p. Ju'ijsko s Trislavotli, ki me vežejo nanj daljni, daljni spomini. Karavanke s Storži-čem, k" .»e v svojih plazovih pokopal toliko brhkih tr/iških fantov. Kamniške planine in v dolini — megla. Hubert je - svojo ni'iado žen-! ko prav zadovoljen, a na Kahi. predragi, tann je tako lepo. da lira je na'etajcčega se snega im smuke. Posebno še, ker bo vsem nosila s min č i v gore Ivanka. Zato da se utrdi. Ivanka ugovarja: da ,;e že utru-jena. pravi. A v ramah še ne. trdijo fantje svojo. Prehitro n^inKfva čas v prijetni družb', pred nanfi pa je še !lep kos potf. Pozdravljeni! 'Tn zdaj 11a Košnto. Ampak to Keveda, je spet pirglavje zase«; Neznansko so me drugi dan zjutraj doma bolele kitv- in mišice v no proti Angliji- posubno pa po pomorski bitki pri Trafalgaru do prve svetovne vojne je angleška vojna mornarica pred-njaJčila na vseh svetovnih morjih. Ra-z&rožitteiv po svetovni vojni in ntnogi vzroki so to premoč nekoliko okrnili, predvsem na Paicifiku. Tu je Angležte prehitela Japonska. V ostalih predelni prevladuje še vedno angleška vojna za>tava, kar se je tudi pokazalo v sedanjem pomorskem vojevanju. Sdai iirtajo Angleži: 14 bojnih ladij, 5 matičmih ladij za letala, 63 križark, 200 rnšileev in torpe-dovlk, okrog 100 podmornic in ogromno število drugih pomožnih enot. Vsa mornarica skupaj ima 2,300,000 ton. K temu je tre»ba prišteti še okrog 100 tisoč ton nizozemske vojne mornarice in iiorv*fško brodovje. 'Toda Angležem to ni dovolj in si hocqjo svojo tradicionalno .prenioč na morju še bolj u-trditi ter zagotoviti za poznejše čase. Vse angleške 1 ad jedel-nicfs ki slovijo kot najboljše vojne ladjedelnice -ploh, grade noč in dem ogromno število novih pomorskih enot vseh vrst in velikosti. (Vprav nekateri trdijo drugače, je prav sedanja vojna dokazala. da so glavno orožje na. nrorjn velikf1 bojne ladje. To dokazujejo tudi grad-beni nači-ti vseh vojnjočih in nevoju.iočih se velesil. Angleži j se tega v polni meri zavedajo 1 "111 gradijo tienutno jk> imjno-1 vejšib podatkih kar 1.°. oklop-nih bojnih ladij. j iVt hojnili ladij iw» imela po i oklopnih bojnih ladij, skupaj s 1,080.000 tonama. {Matičnih ladij za letala gradijo sedaj osem. Dovršene bodo vse v kratkem. Prihodnje leto bodo dokončane tudi v>e nove križarke, 40 po številu. Imele bodo po 6000 do 10,000 ton. veliko hitrost in močno oborožitev. Vsaka nova k mark a bo razpolagala tudi z letali jn torpedu i mi cevmi. 'Ruišileev in torpeJovk v gradnji okrog 150 in bodo dovršeni vsi deloma letos in ozhni dežuje. Zakaj ne bi,dam, gledani v wicij in prisluš-daties? Bog ima planinca rad. j kujem brnenju in v srcu mi A zunai je vedno svetleje in .vstaja nežen spomin, kaj vem, dan v>ako minuto l»olj zniajro-jna kaj. Vrlemu"graničarjn, ki vito tap. Vrtati je treba. Ko nas .»e legitimiral, postajam vse obwvau* drugi nakovanec, se bolj sumljiva. Torej naprej! lirrtbudi v meni vestni kristjan -J Poleti mora biti not skozi "Lahko da še mase ne bo 11a | zadnji -n trek o v s;ozo mi ieza lepi dom na Kofcah. danes gospo;i občutki v plato vo bral mašo na Kofcnh. Da. ninskih kočah spočetka vedno naj pa bo. , • precej prozaični, nekako taki: ..... ..i ....- . _ ^ - 1 1 _ isnic! SKriaihm. Nh^ov brat ie . c .>o.(MH) toin. posebne oklepe pro- L .. .. . , . . . .. . irali. Sedi tu ua t>o- , . . . . . - , bil v diplomatski službi carske , ... . .......' ti letalskim bom*bam 111 torpe-\n .. ! , - - , , stel.11 in prenuis'Tujem, ee ie to . • , , , , Kusije 111 ii-kaj easa ie delo- , , . 'dom 111 rekoiHlno brzino do , , „ , , T ' - kakšne posel »ne vrste revmati-; .>- > Iv , . , A , ^ nt , . •>•> vozlov. I hi bi do-egh tako 7) «nl. Moteni se sfponun!ni. da ie . , . 11-1 -1 - i 1 . : . 1 veliko brzino kljub silnun okle-to meni netrenirani planinkn1 ... . ^ ,., j 1 t- » a r» i. • so namenih tem velika- dala Košuta, rotozitu mami. , , . nom topove kalibra .i.)4 mm na pa nii pravi, naj prosim Boga J da l»i me bole! zob, potem da me bodo nehale boleti noge. Seve da, če bi bi!o to res — ampak jaz sem nezaupljiva in bojim, dn bi nve notern, bolelo oboje. Na take komplicirane nature se moja mama ne razume. Anvpak — bo že bolje! mestu 381 nnu. Kljub temu bodo in vel 1 ti topovi vf Jejo dosegljivost in večjo prebojno moč kakor dosedanji kalibra 381 milimetrov. Vsaka teh oklop-nic jih bo imela po 10 in sicer val k it konzul v T*au>san/i. Sni teira konzula Aleksander Skr-jabin je e: Pueblo, Peter Culig. ▲. HafU4 Walsenburg, M. 4. Barak INDIANA: Indianapolis: Frank Zupančič lULXNOIS: Chicago, J Cicero, 4. Bsvčft raMaa 4 Chicago, Owro la Illinois) Joliet, Jennie Bamblck La Salle, J. Spellcb Masroatab, Frank Auguatln North Chicago In Waakegaa. Vsdopivse OHIO: Barber t on, Fcaok frafca Cleveland, Anton Bobek. Ckaa. Kqr linger. Jacob Reanlk, Jo4»« 8tapnU tilrard, Anton Nagods Lorain, Louis Baiaut, Jobn KumAe Voungatown, Anton KlknU OREGON: Oregon City, J. Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer. John Jevnikar Ooaemsugb, J. Brexsvec Ooverdale In okolica. Mrs. tvaaa MARTLAND: Eltralller, Fr. MICHIGAN: Detroit. L. Flsak-ai MINNESOTA: Chisholm, J. Lukaalch Ely, Jos. J. Peshsl Eveiech, Lotto Osvfla . ..Gilbert, Louis Vessel Hibblng. Joka Povia Virginia, Frank Hrratleb MONTANA: Roundup, M U M. Panlaa NEBRASKA: Omaha, P. H1W TORE: Export, Farrell, Jerry Okurn Foreat City, Math Fr. Blodnlkar Greenaburg. shrank Novak Homer City. Fr. Fsrenchak Imperial, Venee Palcich Johnstown, Ms PsiaaCs Kraya, Aat. TauieU Luserne. Frank BaUock Midway, Juua 2ut Pittsburgh la okoUca, PMJIp Pragar Steeltoa, A. Hren Turtle Creak, Fr. flifcifiw West Newton, Joseph Jovan .. .. WISCONSIN. Milwaukee, West Allis, Fr Sbeboqrgan, WYOMING: Rock Sprlasa, DlamoadvlUe. Jos RoUoa NOVOSTI 12 CLEVELAND, OHIO. Ko s^: je vračala dne 1*2. feibr. Slavka Lokar iz W. H. Brett šole in je hotela preko St. Clair Avenue 11a 157. cesti, kjer je bil tisti čas šolski paznik, je pridrvel avto in dekleta zadel s tako silo, da jo je viigel 85 čjevljev daleč. Paznik je moral sam od-skočiti, da ^a ni avto zadel in toliko, da ni udaril avto tudi v 10 družili otrok, ki so šli preko ccste. Slavko so takoj odpeljali v Emergency Clinic bolnišnico, a je spotoma umrla. Stara je bila 11 let. Rojena je bila v Ole-\ielan>(Jti ter zapušča tukaj starše Christ in Marv Lokar in se stro Marv. v stari domovini pa .starega očeta, staro mater in več družili sorodnikov. 'Dne 12. februarja je v Rast End bolnišnici umfrl v >tarosti 67 let rojak George Staiduhar. Bil je vdovec in zaeraval je tudi ustanoviti v Tndiji M 'l i k arlaslieni delu. Seveda bodo imele te no-| vie enote tudi več srednjih 111 laHkih topov, kakor tudi proti-letalskidi. torpedne cevi \n katapult za vodila letala. Okiop- 1 Tre- ni hram. I 'mrl je traaričtae smrti. Med- britjem se je ureza! v ust- - .. rwrin'iiieo in si zastmpil kri. T^etos ire* bosta imeli po 40,000| ... . W , , . , . 1 , .'poleti .se ie vsa Rusija spominja vsaka 111 brzino kakor prei ' , . . ' 2o letnice njeojni ladji 4a ton vsaKa 111 Drzmo Kakor prej omtenjene. Glavna *oborožitev je {m 10 topov kalibra 406 111 i-liiMetrov, vse ostalo pa kakor pri prejš 11 jib. Ztrrajeni bosta prihodnje leto. Skrivnost glede ofoorožitve in brzine pa predstavljata bojni ladji po 50,000 ton. ki bosta dokončani do konca leta 1042. iPravo senzacijo bodo predstavljale tudi štiri ogromne plavajoče trdnjave, ki so jih baje pnke tnlnjave (irozni. Xaib Sado i- T»i I velika.^, potomr-c velikega Korea za r--lobodo Mausnra. Bil je |n»Ih>-žen. bojevit, učen in uživat u.ifled zelo modreca moža. V svojem življenju >e t 11 oprostil mJbene^a Rusa. ki so ira pri-v dli predenj. Qotovo je že davno zaslužil deveta Moliame-ilova nebesa, toliko jili je dal pomoriti. M»juridit ki so mu pripeljali ujetnika. >0 |>okiek-nili pretlenj in zahtevali svoje plačilo: dvajset zlatnikov ali desino roko u,ietni1covo. Tudi to jf bila sveta tradicija, kajti dtf-no roko so ]>ribi!i na lii^ni pra.ir v ponos cele rodbine. Nikdar š<» ni Xaib take prošnje otlbii. Tudi tokrat ni bilo kaj drurtfega pričakovati. Dviir- 'To se je pripetilo v Dagesta-Jnil se je. nekoliko začuden o-iiu v Kavkaškem gorovju. Rusi! pazoval ujetnika., se obrnil pro- brzino in primernimi oklepi. V normalnem kili obronkih med Kavkazom in Ka-Hpiiškim morjem so postavili Rnsi trdnjavo Grozni, iz katere so pošiljali od časa do časa ka-zentske ekšpedicije v gorovje. Življenje v trdnjavi jc. bilo pu-oborožitvijo, 111 dolgočasno, mladi ofi- LJUDSKA KUHARICA Nejnovejša zbirka, navodil kuhinjo ii» dom. Cena 50c Naročite pri: KNJIGARNI § LOV E NIC PUBLISHING COMPANY »C WEST 1Mb BTKEET NEW TOPS. N. X. cil ji niso vedeli kaj početi. Med njimi je bilo wč romantikov, ki so si celo privoščili kak pustolovski iizlet v gore. Kavka-zi.jsiki M ju rid i so prežali za vsakim kamnom, lovili ruske o-ficirje m jih na neeloveške načine morili v gorskih vaseh. "Nekega dne je stopil iz trdnjave nflatfli oficir. K}er je bilo samolastno zapuščanje trdnjave prepovedano, je storil to na lastno odgovornost in brez sipremstva. Le malo se je oddaljil od trdnjave, pa nra je že prržviKgala krogla mimo ušes, zanjka mu je padla okrog vratu. bil je ujet. Z ujetimi oficirji Mjuridi ni-so ravno najlepše postopali. so bili begati, -o zahtevali od njih odkupnino, če ne, pa iso jim staknili očii. wlrezali nos in ušesa, nato jih pa še za orlavo prikrajšali." Tudi ta mladi oficir je bil potom«? nevne pleme-nitaske ro^bii^e, bil je Kus in kristjan ter ni smel pričakovati nobene milosti. Kakor po navadi, ho tndi tega oficirja privlekli k Naib Sadu, ki je s ko- ti Ml ki. n*oliI, nato pa spregovoril dostojanst\K 110, kakor >e sjKMlobi učenemu guvernerju svojega Tmaua: "Alah bo poplačal pravoverne, ki <0 v sveti vojni ujeli sovražnika. Dane'-pa oznanjam: ta desna roka ne bo odsekana, teh oči ne bomo staknili. Z<*lo pobožen in Bogu dopadljiv j»* mož. ki >toji tu pn-d meno. .Jaz. Xaib Sado. vnuk .-ultana Maiisura. to čutili in izjavljam, da >0 te moje besere v .-kliulu s koranom. Pe-Ijite tega -nevernika pred vrata nevernikove trdnjave Grozni, <-vol»<>o*lil. ^fladi oficir je obljubo držal. Svojo zamudo je opraviA.val s slabimi potmi na katerih -e je izgubil. Do sive starosti pa si je dopisovat s pobozsuini upornikom Xail» Sadom.. Ime mladega oficirja je bilo poročil ijk grof Ivev Tolstoj. Xard pa *se j)i^e Xaibov vnuk, ki je sedaj v Carigradu in je povedal to zgoiibo. Poleg poučnih knjig, muzikalij, igre, pesmi itd. imamo v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem Molitvenike v krasni vezi importirane iz starega kraja • • • Slovenski molitveniki: RAJSKI GLASOVI t celluloid vez. (Str. 6X4). KVIŠKU SRCE AJS9 2% X 3% inčer — 224 strani Težava umetno ............ 25c. KVIŠKU SRCE 2% X 3% inčev — 224 strani pravo usnje ............ 33«. KVIŠKU SRCE 2% X 3 % inčev — 224 strani t belem celolidu ...... .50c (Ker se nam je posreC-ilo dobiti te molitvenike po zelo nizki eenl, jih tu
  • eračiee. toda manjkalo ji je časa, da popravi nered -voje toalete: poizkusila *e je zbrati, kolikor jc bilo mudeče, kakor vojak, ki koraka v ogenj, in stopila je naprej. * * * Ko je Simona dvignila oči, ki so se ji bile instinktivno najHil zaprle, jo je ostro motrilo dvoje drugih oči, bledih m prozornih, kakor st< klo razsvetljajočili ženski obraz, ki se je /del izrezljan iz skmovine, tako kamenit iin nepremičen je bil, pokrit z enakomerno barvo runieiikastobole polti. • Tnpal-nice, obrvi, lasje, lanenobeli in že siveči, so se jedva razločevali •vi medlega tona obraza Živahni žar svetilke je s polno svet-!obo obuval t o brezkrvno lice. in kaikor na portretu, je bil za «tolom, na katerem je lady Eleanor kraljevala, napravljen za-stor iz rdečega bagra, kakor bi bil namenjen za ozadje, tla boij povzdigne u'-unck te ]K>šastne slepote. Simono je presenetila t;uko, da v prvem trenutku ni zapela na svoji teti nobene druge posebnosti. &ftctr pa so bile poteze ladv Eleanor tako opustošc ne. da ji je bilo nemogoče določiti gotovo starost ali spoznati, je-li bila v -voji mladosti Upa ali gnila; pomanjkanje vsakršne fi-/iognomijr tudi ni dopuščalo nikakili skkpov o njenem značaju, o vtisih in njenem hipnem razpoloženju. Vendar ]>a je hi'o na nji nekaj gospodujočega in iairpozautnega, in dokler je počival njen pog.od na Simoni, tako dolgo ta ni našla l>esedc, uiti misli, niti m& da bi stopila naprtj ali se umiaknila. ,tul uolJ1>i„. Lady Eleanor je izpregovorila prva in vprašala po f ran-* vala. Ti-1 težko se je Čajkovski cvitiki z mirnim in kratkim glasom,, z zelo izraženim angleškim odločil -napisati Meckovi pismo Dve ženi v življenju Čajkovskega I>ve žii i ski sta igrali v življenju ruskega skladatelja Čaj-koV-'kega važno, toda povsem različno vlogo. Ena je bila njegova žena, diuga pa njegova prijateljica in svetovalka. Bilo je v nra j u leta 1877 — Oaj-kovskemai je bilo takrat 37 let — ko je na željo svoje rodbine *4k!enil oženiti se z 28 letno An- bil hud živčni napad. Cim se je nekoliko opomogel, je moral taik o j odrpotovati v inozemstvo na zdravljenje. Ločeni od evo-je žene — od katere se je dal pozneje sodno ločiti — se je mogel ko pet mirno posvetiti * vojen n tklu. 'Med svojim bivanjem v inozemstvu je lrtnogo pistil svoji tonijo Miljukovo. Zakaj se je'prijateljici, Se vedno je drža-tako naglo odločil za zakon, ko la njuna pogodba, da se ne bo- vemlar ni ljubil tiste, ki so nra jo bili izbrali Bila je lepa, drugače pa ne kultivrrana in za ženo ^ajkovskega neprimerna. Bila je naravnost bolestno domišljava na svoje žen-fce ča sta nikoli sestala. Peter Iljič je prispel za NacVado v Floren-co, toda pod pogojem, da >se tudi tam ne bosta srečala. Najela mu je stanovanje blizu svoje vile. Razkošno ga je opre •* ------......— » n« JC "I"*:- re in svojo nepremagljivost v mila. da bi mogel v miru dela- obtfc vanju z n Krškimi i. Po s vojen* značaju je bila naravnost neznosnia in zato se ne smemo čuditi, da Čajkovski ni mogel živeti z njo. V času, ko se je Čajkovski, navzlic hudemu notranjemu boju vendarle odločroj se j? navdušila za do-la ( aikovvkcga. potlej pa se je še zaljubila v skladatelja samega. f oprav sta se v družbi tu pa taim srečala, nusta nikoli spregovorila niti besedice. V-a dolga leta sta si samo dopiso ~ - ----- ------ -------------- n-----T- ---- -----------------rj izgovorom in prekrepkim povdarjanjeni zlogov, kar je delalo vsako besedo trdo in presekano: ''Vi >te torej primsii to pismo " Iztegnila j'* svojo roko, proti pisiifu gospoda d'Avron, ki je odprto ležalo pred rjo na mizici, obloženi .s knjigami in različnimi papirji. Simona je skloni a glavo in nekaj za jecljala; ladv Eleanor jo je prekinila, rekoč: *'Vi ste torej Robi rto* a lici?" Premotrila jo jo znova in dotlala: *'Da, -a j *te ji podobni -— podobni *»te njegovi rodbini.'' l iikolknila .j«*. d » ne bi Simona vedela, ali naj sprejme to ocenit v za grajo an zahvalo. Nastal je kratek molk, nakar je šepet ni a deklica plašno: "Teta . . l*ady E'eanor je presenečeno zgani'a. "K«*- je ie d jala. "moja nečakinja ste. Sedite!" Pokazala ji je naslonjač. Simona j«* ubogala, in tako sta »laj sedeli druga drugi nasproti, ločeni le za širino mize. 7. obvestilom o svoji žen i t vi. Kakšno je bilo njegovo 7.akon-• ko življenje v resnici, o tem je pisal samo svojemu hratu Anatelu. "Moral bi grdo lagati, če bi ti zatrjeval, da sem povsem srečen in da stem se že pri vail i I svojemu novemu življenju. O tako strašnem dnevu, kakor je bil 18. julij — dan njegove do roke — se le težko govori. Spremljalo so me tolikšno muke, da vi bom le težko opomogel od njih." Dober teden jjo poroki je odpotoval Čajkovski sam na kmete. da bi mogel v miru delati. ti. Pisma sta si menjavala vsak dan. Si stala se pa nista nikoli, čeprav sta bila tako rekoč soseda. Sreča val a sta se sicer na izprehodih, nikoli pa nista govorila. . 'Njuno čudno prijateljstvo je trajalo 13 let in čuden je bil tiudi njegov konec. Najstarejši sin NatležčSe Mieekove je dobil jet i ko in umrl. To je njegovo mater silno potrlo. Očitala si je, da ni dovolj skrbela za sina, temveč da jo živela samo za ljubezen do Cajkovske-Zato je kar na leipem prekinila dopisovanje in nikoli večni pisala f*ajkow-kemu. Zadnja misel pred smrtjo slavnega skladatelja pa jo navzlic temu veljala Nadeždi. . ______________ ______________jTam se je zOffc t posvetil kom- Ladv Eleanor je vzela pismo gospoda d'Avron v roke in P«»iranju opeir "Evgen One-rehitola >. očimi. Nato ga je položila zopl t na mizo, rekoč: o™" in "Četrti sintfoniji," po- ' " * * ~ * Zvočen i kraljici njoirovesra sr- ca. V tem času je sklenil popisati svoji prijateljici svoje duševne mukfc> v zakonskem živ- sa pr« 4tZmi-el besed vašega očeta mi ni i>opolnoma ja-en. Priznati moram, da ira nisem nikdar prav razumela, kajti bil je vedno čuden, v besedah in v dejanjih. Mislim, da -v ne motim, če so mi zdi, la ga čas ni izpreobmil." Pod navideznim hladom lady Eleanor se je zbudil silen j '.l^.m- To je tudi storil, ni pa Hotela je nadaljevati v istem tonu toda Simona ji je|w' T>ovsem iskren. Pisal ji je: Vedeti morate, da sem se oženil samo na željo drugih. -zbudil silen|^Ja srd z vneiiko odgovorila 44 Moj oče j«* najboljši č-i o vek in najboljši oče." Lady Eleanor trenila ni bila navajena ugovora, ka jti v njenih br< zbarevnih očeh -e j zabliskalo toda premagala se je takoj in i "pregovori u> ravnotafco ntimo, kakor prej. "Pravico imate iu celo dolžnosti, da -i to dmufi-šljujete. robvarujte si -voje stališče, kakor si jaz ohranjam svoje. Mislim pač, da ni<1«- prišli prepirat z mvnojf" i Hide u gla< je piišel preko njenih usten. g. as, ]>oamo to, kar vam jo doslej ostalo drago, naše tako tesno sorodstvo in na»še ime, ki ga nosite tudi vi . . ." , "Da soje po tr.desetb tni pozabi jenost i spomnil tega celo o ti, me j moral vaš oče krvavo jiotrelKivati," je omenila ladv Eleanor in se vnovič zasmejala. "Ker pa ne more pričakovati od mene drugačne usluge, kakor denarno, me prosi torej drinarja. in, da nio tem gotovteje omehči, pošilja val\ mesto da bi prišel sam.'' O tem brezčutnem izzivu je Silnona o lal," je vzkliknila. "Jaz sem sama hotela iti. in kakor čud* n se vam utegne »ieti ta korak, oprostili ga boste, ako se orc*-ete na goric, ki je zadelo uijojo rodbino in katerega nas morete reš'ti edino vi, moja teta . . ." Kimoni -o se ro i le oči in hL^cde so se ji plameneče dvi-i,ale od srca do ust Toda ladv Eleanor se je bila vzravnala c svojem naslonjaču in dejala z ukazajočwn migljajem: "Oh, ni kakega oustva prosim vas! Fraze so bile še ved-nj brez]K>nieurlme, r;i sovražim jih po-fcibnn jaz. Dozdeva se tir, da utegnete biti odkritosrčni. * V vaši starosti malokdo ljubi denar zaradi njega samega, in vi bi ne bili tvegali toliko 'ruda in neprijetnost; brez resnega vzroka. Izražajte sle mirno m jasno." Bimona se je kolikor mogoče prilagodila teinu pogoju in pričela avojo žal ostro povest. Lady Eleanor se je bila napol obrnila v svojem naslonjatni jirofil. > . .L XNadaljmafr prihodnji«.) ^ bi ne bi! tega storil. l,i bilo ob* delo dekle, čigar ljul>ezen som nevede »Iramil. Tako sem se (poročil z njo v upanju, da jo boni s-časoTii vzljulbil. Cim sva r>n ostala sama, sem spoznal, da niko'i no bom čutil do nje niti prijateljstva." ^ JOb koncu septem!bra se je Čajkovski vrnil domov, ker ie bil že pričel pouk na konser-vatori ju. Groza ga je bilo novega sožitja z ženo. Nikjer ni mogel najti mirnega kotička da bi lahko delal. In ti dolgi, dolgočasni večeri, ki jih je preživel ob a uini strani! Niti za hip mu ni dovolila oditi iz sobe. neprestano mu je bila za petami. To ga je gnalo v o-bup. In zato je večkrat zbežal^ -na ulico, kjer .je taval po več ur. Neke take noči ga je pripravila iHia malone do samomora. Do pasu se je po-greznil v reko. Reka na tistem mestu ni bila dovolj srloboka, da bi mogel utoniti. Bil je pa oktober ju pritiskal je hud •mraz. Ostal ie v ledeni vodi tako dolgo, kakor je mogel vzdržati, v upanju, da si bo nakopal pljučnico in se tako rešil neznosnega -življenja. Kmalu pa je »poznal, kako smešno vlogo je igral. Po povratku domov j^ dejal ženi da je lovil p<*noči rrbe. pa je padel v vodo. Ves zdvojen je zbežal drugi dan v Betrograd, a v konser-vatoriju se je Izgovoril na nujno dirigentsko delo v petro-THisVem srledaliScn. Takoj po prrhodn v PetrogTad ^»a je do- JAPONCI ČISTIJO SVOJ JEZIK TUJK. JapoiJščina polna tujk, ki bi se jih zadnje čase radi od-križali. Zato so začeli s čiščenjem jezika. Japonske tujke so veoinom angleškega izvora. .Tapon-ke trgovske šole so se odločilo, odstraniti Ml rkurja, ki je bil sloj njihov znak, ker predstavlja Merkur dobička-žol.inost. ki v novem japonskem redo nima več mesta. Tako bodo na Daljnem vzhodu odpraviti tega rimskega boga. Reformatorji bi radi odstranili tudi mnoge tuike, ki so prešle v japonščino m so večinoma angleškega izvora. Vendar sedaj prevladuje mmenje. da bi bilo tako početje škodljivo. Ti izrazi so >e tako udomačili, da so postali prava lastnina japonskega jezika. Ako jih izgovarjajo Japonci, najbrž niti Angleži ne vkkIo, da so te besede angleške. ISodaj imajo Japonci s?ovar "Razumljivih novih besed" ki vsebuje 2.1.000 novih besednih tvorb. Od tega je skoraj dve trrtjini besed za zanueno zapad-nih tujk. Ni pa mnogo upanja, da bi kmalu odpravili besede, ki jih raibrjo v vsakdanji govorici. v tisku, v ljudski književnosti in celo radijski napovedovalci. "ODPRTA NOC IN DAN SO GROBA VRATA . . V nedeljo dne 16. febr. je v Olidcaigu, BL, v gostilni Silver 2014 Blue Island Ave., prišlo do prepira in streljanja, nit d katerim je rojak Jos. Sluga, star 29 let, obležal smrtno ranjeni in nekaj ur kasneje je u-mrl v bolnišnici. Ranjeni so bili še trije moški menda Čehi. Kakor poročajo, ni bil mladi Sluga udek-žen spora in dobil je smrtonosno kroglo po nedolžnem. Policija je aretirala 13 moških, med katei ioni je bi/I tudi lastnik gostilne Joseph Sluga, sorodnik ubitega. t V Butte, Mont.. je umrl Fr. Korn, star 60 let in doma od Iga nad Ljubljano. V Ameriki je bil 54 let in zapušča ženo, 2 sinova in brata. — TXalje je isto tam urla Mrs. Alojzija Šinkovec, roj. Tuieriki je bivala 50 let in zapušča sina in dva nečaka. t V Hudson, Wyo., je 12. februarja v bolnišnici umrl rojak Jakob Homec, star 54 let in rojen v Dolenji Dobravi pri Po-janah nad Škofjo Loko. Pred kratkim je bil operiran v kliniki Mayo v Minnesoti, toda brez uspeha. Zapušča ženo, 5j sinov in 6 hčera, dalje tri brate, enega v Rock Springs, Wyo.. drugega v Detroit Mich, in I tretjega v Cleveland, O. V Pittsburghu, Pa., je po 14 dnuviii bolezni preminil med a-lifceriškimi Slovenci znani rojak Anton Zimich. Pokopan je bil de 7. febr. po eerkveem obredu ob veliki udeležbi sorodnikov, brata, dveh *4-«ster, njegove družine ter prijateljev in znancev, ki so ga spremljali na njegovi zadnji zemelj ki poti. ZGODOVINSKI ROMANI SVETOVNOZNANEGA POLJSKE-GA ROMANOPISCA Henrika Sienkiewicza PO POSEBNI CENI KR12ARJI I. in II. zvezek, broš. ... $3.75 MALI VITEZ Vezano $3.25 NAROČITE PRI: Slovenic Publishing Company 216 W. 18fh Street nemiško besedo, kot "back-llscheen.,, Najčctre rabljena nefii^ka be eda v svetu j? cxl lanskega leta morda Blitzkrieg, ki jo inrajo seveda tudi Japonci; ghrsi se "denjroJrkison " Vsemu, kar mora hitro iti. pravijo Japonci tako. Sedaj se je ta pojem razširil tudi na bliskovito vo.rno. Japonci imajo tndi k omeni i jo z naslovom "Gospodi Blitzkrieg". Ta sodobni go-1 spod se vorai por-eil z vel i ko j nagi ico v. a\-toiiK>bilom, vedno t istočasno na tri strani telefo-i nira, vse gre pri njem kot bli^k. Ko se nekoč spomni, da niego-i v* hči še ni poroiVua, beži na Zelo malo je prodrlo v|ulico, agrabi prvega mladega japonski jezik neniških besed.| moškega in nvu reče: "Vi se kolikor jih je, pa so po večini 'moiate takoj poročiti z mojo takšne, ki jih uporabljajo tudi v drugih državah. Mino go je tudi sestavljenk, ki imajo na primer eno angleško in eno hčerko!" To je najnovejši ja ponski hunuor, ki ga imnjo nmogo. le da se mora izogibati; cesarja in domovine. j V Springfield, III. je nagle sirfrti umrl rojak Josip Trdin, v starosti 53 let. Rojen je bil v Vranskem pri Blagovici na Go-iMijskcm, kjer zapušča 80 letnega t če t a in sesti o. V Peni, III., kjer .je bil pokopan, zapušča brata- v drŽavi Kansas pa tri sestre. + V But te, Mont., je umrla nedavno Mrs. Mary Gregorič, v starosti 67 let in doma iz Lopate pri liinjah. V Ameriki je živela 47 let in zapušča sina in tri hčere. t V Kveleth. Minn., jo proiui-nul Gregor Pančtir, v visoki starosti V.) let. Umfil je 8. febr. na domu pri svoji lu-eri Mrs. J. Vrliovnik. V Ameriki je živel 39 let in sicer 24 l«t v Chishol-iitti, 15 let pa v Nashwauk. Zapušča štiri hčere in sieor: Mr-. John Vrh ovni k, Fr. Mlakar Mrs. Fanny K ančar in Mlrs. Frank Bervich. t V Calumet. Mich., je neilavno umrla rojakinja Marv Mervič. Doma je bila v Dragovanji vasi pri Driigatnšii v Beli Krajini. V Aiiferiko je prispela pred 35 k-ti. Zapušča moža, čar. v starosti 63 let. Pokojni za^m-KČa ženo Johano. 4 sinovo in 4 hčere ter več vnukov. D »ma io bil iz vasi Senično. fara Kri'/o pri Tržiču na Gorenjskem. V Ameriko je pri-šel leta 1903 in je vc*> čas živel v T^orain. O. t V Reading. Pa., se je na farmi zadušil s plinom, ki je prihajal i7. avtomobilskega motorja. Jolin Stupica. Rojen je bil v Ameriki in oženjen. V Bug ittstown, Pa., je pred kratkim umrl Joseph Ferbre-J žar, star 64 let in doma iz Sn*a- j rja pri Ljub'Jani. X V Forest City, Pa., je pred dnevi umrl Frank Rupnik, star 50 let in rojen v Logatcu. Zii-pušča tri sinove in tri hčere. X V Republic, Pa., je noxh'mm umrl rojak Anton Novak, star 62 h t in doma iz Gabra pri St. Vidu fna Dolenjskem. Zajrj--til je ženo in otroke. V Radiov. Kfin*.. jo 12. fobr. ufiit! za rakom Ali ha e I Frece. v starosti 71 let. Doma je bil o l Hrastnika na Štajerskem. Zapušča ženo, >ina Johna in hčt r Rosie. X rN' Joliet, III., je pred dnevi umrla Mrs. Barbara Jak še, v starosti SO let in doma iz Ix;k-vice pri Metliki v Beli Krajini. V Ameriki jo živela čez 50 let in zapušča odrasle sino-u in hčere. . STRAHOTE VOJNE ČASU PRIM KRNA KNJIGA Spisala Berta pl. Suttner 228 strani Cena 50 centov Dobite jo pri KNJIGARNI SLOVKNU PUBLISHING CO. 216 W. 18 St., Ke\ ?w York ~ . »-J V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetni* ških slik. Naročite jo ie vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — n. KNJIGARNA "GLAS NARODA" i 16 WEST 18 th STREET. NEW YORK