PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorr’" &0 ■xOO ■2.0° PP 559 hax 0432/730462 SZ) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 50 (14.141) Trst, petek, 28. februarja 1992 Na včerajšnji seji Andreottijeve vlade Odložene nekatere davčne obveznosti Obrazec 740 predstaviti do konca junija Po 25 letih odobren novi cestni zakonik RIM Italijanska vlada je včeraj odobrila vrsto pomembnih sklepov. Predvsem so odložili predstavitev davčne prijave (obrazec 740) z 31. maja na 30. junij, vendar pa bo davek treba plačati še pred predstavitvijo prijave in sicer do 19. junija. Predvidena je tudi cela vrsta drugih odložitev za razne davčnih obveznosti, vključno s plačili raznih odpustov. Poleg tega so načelno odobrili ustanovitev šestih novih pokrajin: Biella, Crotone, lecco, Lodi, Rimini in Vibo Valentia. Vlada je odobrila tekst s popravki, ki sta ga vnesli obe parlamentarni zbornici. Kar zadeva Prato, ki bi prav tako moral postati pokrajina, pa mora o tem vprašanju še razpravljati dežela Toskana, ki mora dati svoje privoljenje. Na svoji včerajšnji seji je vlada končno odobrila tudi nov cestni zakonik, ki obsega 240 členov in ki bo stopil v veljavo 1. januarja leta 1993. Podpisala sta ga ministra za prevoze Carlo Bernini in za javna dela Gianni Prandini, ki sta poudarila, da bo do 14. julija letošnjega leta treba izdelati izvršilne norme. Tekst, ki ga je vlada včeraj odobrila, je sad 25 let razprav in študij ter se navezuje na direktive Evropske skupnosti. Včeraj bi morali na seji razpravljati tudi o reorganizaciji službe hitre pomoči, vendar so sklenili, da razpravo o tem perečem vprašanju odložijo na kasnejši datum. Sklep je povzročil ostro reakcijo ministra za zdravstvo De Lorenza, ki je v znamenje protesta zapustil sejo. V pričakovanju protestnega mitinga opozicije v Beogradu Za Miloševiča konec vojne ki je bila Srbiji vsiljena Zanj sta glavna krivca Slovenija in Hrvaška - Pohvalil vlogo OZN Okrnjena Jugoslavija bo prispevala k večji stabilnosti na Balkanu Predsednik Slobodan Miloševič pred poslanci srbske skupščine Nerešena narodnostna vprašanja so glavni izvor sporov in spopadov Po razpadu Sovjetske zveze poskuša Jelcin sedaj rešiti Rusko federacijo Stranke sklepajo nove koalicije LJUBLJANA — Po neuspešnem glasovanju, da bi bil Marko Voljč novi mandatar slovenske vlade, se izjemno bliskovito nadaljuje profiliranje političnih strank v skladu s pripravami na splošne volitve. Danes je k Social-demok-ratski uniji pristopila socialdemokratska frakcija SDP, ki lahko računa na neformalno podporo dveh poslancev v zboru združenega dela. SDU si je ob ustanovitvi zadala nalogo združiti in obnoviti slovensko levico in hkrati s tem tudi civilno družbo v Sloveniji. Združuje znane strokovnjake s področja gospodarstva in managementa. Poleg LDS je SDU edina stranka v Sloveniji, ki ni pristala na politiko nacionalnih (in nacionalističnih) programov. Trenutno tečejo pogovori okoli združitve SDU s Socialistično stranko. Želja po združitvi izhaja iz spoznanja, da obe stranki sami na volitvah ne bi preživeli, ob togosti SDP pa bi bila nova -združena - stranka nosilka nove slovenske levice. Z združitvijo s social-demokratsko frakcijo ima SDU v skupščini 5 glasov, združena stranka pa bi imela 16 poslancev in okrepljeno podporo sindikalnih skupin. (NIA) MOSKVA — Ruski predsednik Boris Jelcin je včeraj v Kremlju sprejel voditelje 15 avtonomnih republik v sklopu Ruske federacije in jim predlagal dveletno »nacionalno spravo«, med katero bi se odpovedali svojim zahtevam po popolni suverenosti. Med sejo so tudi načeli vprašanje nove ruske ustave, ki bi morala zagotoviti enakopravnost vseh narodov in narodnosti federacije, posameznim enotam pa zagotoviti politično avtonomijo. O predlogu dveletne nacionalne sprave in nove ruske ustave bodo odločali na vseruskem kongresu ljudskih poslancev, ki se bo začel 6. aprila. Boris Jelcin skuša torej rešiti federacijo preden bi bilo prepozno, saj so Čečeni, Jakuti in Tatari pripravljeni tudi z orožjem doseči suverenost. V svojih naporih ga bodri spoznanje, da bo prej ali slej prevladal zdrav razum, saj še ni nastal prepad sovraštva med narodi Ruske federacije, kot se je to zgodilo na Kavkazu. Prav včeraj so agencijske vesti potrjevale dokončen propad armensko-azerbaj džanskega premirja za Gorski Karabah. Na tisoče azerbajdžanskih vojakov je ob podpori oklopnih transporterjev in jurišnih helikopterjev začela z vzhoda prodor na gorskokarabaško ozemlje. Iranski zunanji minister Velajati, ki je izposloval premirje in bi moral včeraj obiskati glavno mesto Gorskega Karabaha Stepanakert, je torej ostal v Bakuju, kjer je bržkone že spoznal, da so Azerbajdžanci predvsem turški nacionalisti in ne bratje v šiitski muslimanski veri. Tega pa še vedno ne razume Washing-ton, ki prav Turčijo zaradi bojazni pred verskim in-tegralizmom postavlja za model islamskim državam nekdanje srednjeazijske Sovjetske zveze. S tem Was-hington nehote širi panturške ideje, ki lahko sprožijo nevarne kratke stike in krvave spopade z altajskimi in drugimi neturškimi narodi. Narodnostna vprašanja so v nekdanji SZ še vedno najbolj boleča točka. To nesporno dokazuje prav Krimski polotok, ki bo v prihodnjih dneh proglasil svojo neodvisnost. Trenutno še ni jasno, ali bo ostal v neki ohlapni zvezi z Ukrajino, od katere je gospodarsko odvisen, ali pa se bo oslonil na Rusko federacijo, v kateri je bil vse do leta 1954, ko ga je Nikita Hruš-čov daroval Ukrajini, kljub ruski večini. Ukrajina skuša sedaj vplivati na krimske Tatare, v Kijevu se slišijo celo govorice, da bi bilo treba vsem krimskim Tatarom, ki jih je Stalin izgnal omogočiti vrnitev na rodno grudo. Cossigove ugotovitve o finančnem zakonu RIM — Predsednik Cossiga si je tudi včeraj priboril svoj prostor v medijih, ko je na neki javni manifestaciji spregovoril o finančnem zakonu in o vzrokih, zakaj ga je sploh podpisal. O tem je govoril v zvezi z ustavnim določilom, ki predvideva, da mora imeti vsak zakon tudi ustrezno finančno kritje. S tem je tudi pojasnil, zakaj je na primer zavrnil podpis zakona o prepovedi azbesta. Kakorkoli že, finančni zakon je Cossiga podpisal samo zaradi vztrajnosti finančnih ministrov, ki so ga prepričali, da bi zavrnitev finančnega zakona pomenila ugonobitev države in italijanskega gospodarstva. Sicer pa je največ prahu dvignila vest, da se bo sedanja komunistična poslanka Angela France-se predstavila na volitvah za poslansko zbornico na listah PSI, pa čeprav kot neodvisna. Vest je povzročila, kot je bilo tudi pričakovati, vrsto žolčnih pripomb iz vrst DSL. Tajnik nekdanjih komunistov Occhetto je v svojem komentarju zaničujoče dejal, da ne gre za veliko izgubo, kar je sicer milo rečeno žaljivo. Tako smo sedaj priča, po odhodu konservativne struje, ki se je zbrala okrog Cos-sutte, tudi odlivu nekaterih poslancev, ki jih politika stranke ne zadovoljuje. Rossetti o odnosih z republikami bivše Jugoslavije BRUSELJ — Prihodnji teden bodo v Sloveniji poizvedovalni pogovori skupine evropskih poslancev, pravi evropski poslanec Giorgio Rossetti, ki dodaja, da bi večje prizadevanje Sloveniji pri mirovnih pogajanjih lahko spodbudilo evropsko komisijo, da pospeši iter za sporazum o gospodarskem sodelovanju z Ljubljano. Komisija za gospodarske stike s tujino evropskega parlamenta je tudi odobrila Rossettijevo poročilo glede zadržanja ES do raznih republik bivše Jugoslavije. LJUBLJANA — Predsednik Srbije Slobodan Miloševič je včeraj v govoru pred poslanci srbskega parlamenta izjavil, da je »državljanska vojna v Jugoslaviji končana, da se vojaki lahko vrnejo domov in da se bo Srbija končno lahko začela ukvarjati s svojimi ekonomskimi ukrepi«. Slobodan Miloševič je dejal, da se s prihodom modrih čelad v srb-’ ske Krajine začenja »pragmatična, realistična in demokratična pot reševanja ključnega problema jugoslovanske krize«. Miloševič je zelo pozitivno ocenil dosedanjo vlogo varnostnega sveta OZN in odposlanca generalnega sekretarja ter izrazil zainteresiranost Srbije, da bi se OZN vključila tudi v politični in ne samo mirovno prizadevanje za rešitev jugoslovanske krize. Miloševič je v svojem govoru nekajkrat poudaril, »da se je kriza začela reševati« in opozoril, da Srbijo njeno vztrajanje pri »jugoslovanski opciji legitimira kot nosilca integracije Jugoslavije«. Miloševič meni, da je vse bolj očitno, da je takšna politika Srbije »postala sinonim za stabilnost na Balkanu, ki pa ne more biti zagotovljena na škodo srbskega naroda«. Miloševič je Slovenijo in Hrvaško obtožil da sta »z nasilno enostransko secesijo odprli problem meja, suverenosti in človekovih pravic, kar je kulminiralo v oboroženem spopadu in prelivanju krvi«. Miloševič je opozoril, da čedalje bolj prevladuje prepričanje, da bi ohranitev Jugoslavije, čeprav v zmanjšanem obsegu, prispevala k večji stabilnosti na Balkanu, kot pa njeno popolno razpadanje. Miloševič meni, da ima ohranitev »kontinuitete Jugoslavije zasnovane na soglasju Srbije in Črne gore o skupni državi velikanski zgodovinarski pomen ...«. Miloševič upa, da bodo svojo zainteresiranost za Jugoslavijo, poleg Srbije in Črne gore, pokazale še nekatere jugoslovanske republike. »Pravica naroda da zapusti Jugoslavijo ne more biti močnejša od pravice naroda, da ostane v Jugoslaviji. Nihče ne more biti proti svoji volji prisiljen, da ostane v Jugoslaviji, toda ravno tako ne more biti proti svoji volji nagnan iz Jugoslavije,« meni Miloševič. S svojim govorom v srbski skupščini je Miloševič potegnil odločilno potezo proti vse vidnejšim znakom nezadovoljstva z njegovo politiko. Opozicija ga obtožuje za vključitev Srbije v vojno na Hrvaškem in za številne težave, v katerih je srbsko gospodarstvo. Miloševič spet poskuša, da se prikaže kot zmagovalec in edini, ki je »ohranil« Jugoslavijo, čeprav v okrnjeni obliki in čeprav je prav on s svojimi velikosr-pskimi pritiski in unitarističnimi koncepti najbolj zaslužen za propad avnojske Jugoslavije. Izrazita je njegova želja, da se prikaže kot kooperativen in sprejemljiv sogovornik za mednarodne politične dejavnike, zlasti za OZN. Z vsem tem Miloševič poskuša, da nevtralizira negativno razpoloženje v javnosti, še zlasti pred 9. marcem, ko je v Beogradu nepovedan protestni miting v organizaciji Vuka Draškoviča v spomin na podoben miting pred enim letom. Vsekakor bo treba nekaj časa, da se razloči, kaj je bilo v včerajšnjem Miloševičevem govoru propaganda za domače potrebe in kaj resna politična ponudba in sprememba v njegovih pogledih. Že zdaj je jasno, da Miloševič tokrat ni vztrajal pri ideji, da bi se srbske regije na Hrvaškem in v drugih sosednih republikah združile z matično republiko. (NIA) Ljudsko glasovanje naj bi bilo veljavno ob najmanj 25-odstotni udeležbi Prihodnjo nedeljo bo v Črni gori referendum o tretji Jugoslaviji LJUBLJANA — Referendumsko vprašanje, na katero bodo odgovarjali državljani Črne gore, se glasi: »Ali ste za to, da Črna gora kot suverena republika nadaljuje svoje življenje v skupni državi - Jugoslaviji popolnoma enakopravno z drugimi republikami, ki si bodo to želele?« Nova skupna država Črne gore in Srbije bi imela skupni trg, monetarni sistem, obrambni sistem in zunanjo politiko (pravico posameznih republik, da imajo lastna konzularna predstavništa) in bi izhajala iz načela kontinuitete Jugoslavije. Skupni parlament bi bil dvodomen in bi bil sestavljen iz zbora republik, v katerem bi bilo enako število poslancev iz obeh republik in iz zbora državljanov, ki bi bil sestavljen po načelu en poslanec na 65 tisoč volilcev. Mnogi se boje, da bi take podrobnosti pomenile konec "prave" suverenosti Črne gore, saj je težko pričakovati, da bi bila skupnost, v kateri bi bilo 450 tisoč Črnogorcev in 8 milijonov Srbov enakopravna za obe strani. Za uspešen in pravnomočen referendum je potrebna "večina od večine" volilne baze, tako da lahko o usodi Črne gore odloči najmanj 25% (plus dva glasova) volilne baze oziroma ena četrtina celotnega prebivalstva. Vladajoča stranka Demokratična stranka socialistov je izid referenduma povezala s svojo nadaljnjo politično usodo in je pripravljena odstopiti, če referendum ne bo uspel. Vendar je treba vedeti, da niti v eni republiki bivše Jugoslavije ni bilo neuspešnega referenduma, člani opozicije pa pripominjajo, da bi lahko oblast zmagala s še bolj neumnimi vprašanji. Referendumu se zoperstavlja reformska in demokratična ter izvenparlamentar-na opozicija in mirovniki. S spori okoli referenduma se odpirajo tudi stare rane iz leta 1918, ko se je Črna gora razcepila ob vprašanju vstopa v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki je Črnogorcem ukinila državnost ter lastno kulturno in nacionalno identiteto. Hkrati opozicija vladajoči stranki očita, da je odstopila od svojega prvotnega konfederalnega modela skupnosti s Srbijo in da bi (če že nič drugega) moralo biti referendumsko vprašanje sestavljeno v smeri »Ali ste za samostojno in suvereno Črno goro?«. Samo povezovanje pa bi bila stvar nadaljnje politike in novega črnogorskega parlamenta. (NIA) NEW YORK — Medtem ko se v Franciji legionarji že urijo za svojo mirovno misijo na hrvaških kriznih območjih v okviru modrih čelad OZN (na sliki AP), pa so včeraj v Stekleni palači potrdili, da bo poveljnik mirovnih sil OZN indijski general Sa-tish Nambiar. V'prihodnjih dneh bo Nambiar pred odhodom v Sarajevo izmenjal mnenja z 250 oficirji, ki bodo poveljevali modrim čeladam na kriznih območjih nekdanje Jugoslavije. Francozi se urijo George Bush doživel nov poraz tokrat v vojni proti mamilom Mafijska ofenziva v mesinski pokrajini NEW YORK — »Dobra volja ne zadostuje: vojna proti mamilom zahteva ogromna finančna sredstva,« v teh besedah ekvadorskega predsednika Rodriga Borje je strnjeno bistvo včerajšnjega Bushevega neuspeha v teksaškem San Antoniu, kjer je skušal voditelje šestih latinskoameriških držav prepričati v pravilnost ameriškega boja proti mamilom. »Nemogoče je določiti cilje, ko ni zajamčenih finančnih sredstev, ti pa so nerealistični,« je poudaril perujski predsednik Alberto Fujimo-ri (na sliki AP), ki je v bistvu prevzel vlogo glasnika interesov držav pridelovalk koke. Bush je namreč predlagal, da bi do leta 2.000 razpolovili pridelek koke, ni pa pripravljen pomagati več kot 200 tisoč perujskim kmetom, ki jim je pridelovanje kokinih listov edini vir dohodka. Prav tako so predsedniki Kolumbije, Peruja, Ekvadorja, Mehike in Bolivije ter zunanji minister Venezuele zavrnili ameriški predlog o uporabi vojske v boju proti trgovcem z mamili. Udeleženci vrha v San Antoniu so torej podpisali le nekaj manj pomembnih sporazumov in podprli zamisel, da morajo v tem boju sodelovati tudi razvite države Evrope in Azije. Bush, ki je prekinil svojo volilno kampanjo, da bi si pridobil vsaj nekoliko mednarodnega ugleda, je torej spet doživel neuspeh. MESINA V mesinski pokrajini je v polnem teku mafijska ofenziva proti trgovcem, ki so ustanovili združenje za boj proti izsiljevanju. Potem ko je že nekaj trgovcev bilo žrtev bombnih napadov, so neznanci v noči na četrtek podtaknili dokaj preprost, a učinkovit peklenski stroj v policijski komisariat v kraju Tortorici, nedaleč od Capo D'Orlanda. Komisariat je odprt samo podnevi od 8. do 20., ponoči pa v njem na srečo ni nikogar. Eksplozija je povsem razdejala notranjost, iztrgala vrata in okna s tečajev, podrla streho in popolnoma uničila opremo. Poškodovana so bila tudi bližnja poslopja ter cela vrsta avtomobilov, ki so bili parkirani ob pločniku. V istem poslopju se nahaja tudi občinska knjižnica, ki je tudi bila hudo poškodovana. Komisariat so ustano- vili pred časom, ko se za občinske volitve ni predstavila nobena lista. Volitve so sicer kasneje potekale v popolnem redu. Karabinjerji so ugotovili, da so neznanci vdrli v komisariat ponoči, ko ni nikogar. Sredi urada so postavili eksplozivni naboj, h kateremu so prislonili polno plinsko jeklenko, ki je eksplozijo še povečala. Kose jeklenke so preiskovalci odkrili več sto metrov proč od kraja eksplozije. V prejšnjih dneh je Sant'Agati Militello, nedaleč od Tortoricija podobni peklenski stroj razdejal trafiko Agostina Ninoneja, enega voditeljev združenja za boj proti izsiljevanju. Preiskovalci tudi preučujejo, če ne gre z mafijsko ofenzivo povezati tudi atentat na trgovino železnine prav tako v mesinski pokrajini. Kljub vsemu je Libija še vedno glavni osumljenec za atentat na letalo Panam Zadeva Lockerbie: protislovne palestinske izjave TUNIS — Zadeva Lockerbie je v palestinskih vrstah sprožila cel niz izjav in demantijev. Tako je revija Realites včeraj v Tunisu objavila intervju s članom revolucionarnega sveta Al Fataha Abujem Daudom, ki trdi, da Palestinci nimajo nobenega dosjeja o letalu Panam, ki je leta 1988 strmoglavil nad Lockerbiejem. Pred dnevi je namreč Arafatov svetovalec Basam Abu Šarif navedel, da palestinska preiskava o tem atentatu, v katerem je umrlo 270 oseb, izključuje libijsko vpletenost. Kasneje je revija Realites navedla, da je atentat izvedel palestinski disident Ahmed Džibril po nalogu Teherana. Iransko verzijo je osvojil tudi britanski časo- pis Sundy Times, ki je navedel, da so mu informacije posredovali palestinski funkcionarji. Palestinska agencija WAFA pa je v predvčerajšnjem komunikeju zavrnila obtožbe Sunday Timesa in izrazila »spoštovanje do bratskega Irana«. Ob vseh teh govoricah pa sta Washington in London še vedno prepričana v libijsko krivdo in zahtevata izročitev obeh osumljencev. Varnostni svet bi moral v kratkem razpravljati o nadaljnjih korakih proti Libiji. Šef libijske protiobveščevalne službe Jusef el Dabri (na sliki AP) je zaman skušal generalnega tajnika OZN But-rosa Galija prepričati v nedolžnost svojih dveh agentov. Moby Prince: sled semtexa LIVORNO Izvedenec za eksplozive Alessandro Massa-ri je v razdejanem podpalubju trajekta Moby Prince odkril poleg sledov petih sestavin industrijskih eksplozivov tudi dve osnovni sestavini češkoslovaškega plastičnega eksploziva semtex-h. Z odkritjem semtexa se je vsa zadeva še bolj zapletla, ker je to klasični teroristični eksploziv. Sedaj morajo ugotoviti, če je lahko semtex eksplodiral tudi brez vžigalnika, ko je Moby Prince trčil v tanker Agip Abruzzo in se vnel. Ko bodo to rešili, bo šele jasno, če je šlo za pravi atentat. Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir -Prednaročnina do 29. 2. 1992 200.000 Lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 - 85845, ADIT Sežana -Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441. Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl, Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, Tel. 261067 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Rlstori 28 Tel. (0432) 731190 FAX 0432/730462 Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Prišli z mopedi, LJUBLJANA Ivan Kramberger je ponovno na osrednjem ljubljanskem Prešernovem trgu zbral množico radovednih, toda še kar pozornih poslušalcev. Mnogi so mu glasno pritrjevali. Napadel je vse, zlasti Drnovška, Školča in Kučana, ošvrknil Peterleta in tri. ministre, ki naj bi jih odstranili. Vsebinsko je bil njegov govor že po običaju demagoški: »Pripeljali so se z mopedom, z vlade pa se bodo ministri in vsi poslanci odpeljali z luksuznimi avtomobili. Jaz se peljem z mercedesom in šoferjem - toda za svoj denar.« Vsebina ni bila posebno zanimiva, toda velika množica radovednih Ljubljančanov priča dvoje: veliko in naraščajoče je nezaupanje za "uradno" in "resno" politiko in vedno večja je stiska ljudi, ki se ponovno obračajo tudi k preroku tako dvomljivega slovesa, kot je Ivan Kramberger, ki je ustanovil svojo "Domovinsko narodno stranko" s sedežem v Škofji Loki. odšli z mercedesi Toda tudi uradna in odgovorna politika ni povsem v redu, ko se že več dni samo govori o razširitvi vlade. Predvsem se omenja vključitev liberalnih demokratov v vladno večino. Predsednik Jože Školč je včeraj na okrogli mizi po slovenskem radiu povedal, da je dosedaj prebral kup časopisov s takimi izjavami, nobene konkretne ponudbe pa ni bilo. Okrogla miza je bila že po svoji genezi zanimiva: Radio je povabil tri opozicijske prvake: Cirila Ribičiča (prenovitelji), Viktorja Žaklja (socialisti) in Jožeta Školča (liberalni demokrati), da bi še pogovorili s poslušalci o vplivu in odgovornosti opozicije. Nenadoma pa se je oglasil Lojze Peterle, ki je predsednik vlade in predsednik vladajoče demokristjanske stranke. Peterle je povedal, da se bodo danes sestale vladne stranke, v soboto pa bodo ponudile opozicijskim sodelovanje v vladi in s tem tudi zamenjavo treh ministrov. (NIA) Slovenija in Japonska TOKIO - Japonski zunanji minister Miči-jo Vatanabe je včeraj v pogovoru s slovenskim zunanjim ministrom doktorjem Dimitrijem Ruplom poudaril, da Japonska ne vidi nikakršnih težav pri priznanju Slovenije. Novico so sporočili uradni japonski predstavniki, v svet pa jo je posredovala francoska tiskovna agencija. Vatenabe je tudi poudaril, da Japonska sicer še ni določila točnega datuma priznanja Slovenije ter da Tokio preučuje razvoj položaja v Jugoslaviji. Prav vprašanje priznanja Slovenije je bila poglavitna tema pogovorov med današnjim srečanjem zunanjih ministrov Japonske in Slovenije Vatanabeja in Rupla. Uradni japonski viri navajajo, da je Dimitrij Rupel od Japonske zaprosil, naj čimprej mogoče prizna Slovenijo, da bi se tudi čimprej vrnil mir na območje nekdanje Jugoslavije. Rupel je tudi svetoval Japonski, naj se pri priznanju Slovenije zgleduje pri državah članicah Evropske skupnosti, (dd) Po zatrdilih fašističnega obsojenca Vincenza Vinciguerre Med Gladiom in petoveljskim pokolom naj ne bi bilo vezi Stališče SDP-SKS ob 49. obletnici Dolomitske izjave BENETKE — Skrajni desničar Vincenzo Vinciguerra, po lastnem priznanju avtor petoveljskega atentata, pri katerem so bili ob življenje trije karabinjerji, je v parmski ječi, kjer prebija dosmrtno kazen, napisal 395 strani dolgo spominsko listino, natrpano s kronološkimi, bibliografskimi in časnikarskimi podatki. V njej trdi, da je pokol zagrešil sam, da mu ga ni torej nihče naročil, napada beneškega sodnika Feliceja Cassona, ker da je pokol iz dne 31. maja 1972 povezal s podtalno organizacijo Gladio, zagotavlja, da tega primera ne gre vključiti v sklop »strategije napetosti« in pribija, da je vse to najboljši dokaz »strategije preusmerjanja preiskave« s strani sodnikov in politikov. Vinciguerra omenja v svoji listini vse etape sodnega postopka od leta 1972 pa do lani s ponazorilom, da želi s tem dokumentom edinole zaščititi svojo »zgodovinsko resnico pred napadi sodstva, političnih sil in državnih aparatov«. »Strategija preusmerjanja preiskave« je namreč dosegla po njegovem naj večji uspeh ravno v sodnij skih in političnih krogih, sicer zato, ker »sodniki razvijajo preiskave na podlagi političnih hipo- tez, politiki pa izkoriščajo komod-ne juridične formule za to, da oproščajo same sebe in oblast, ki jo predstavljajo«. Pisec zavrača tezo o povezavi med petoveljskim atentatom (zaradi katerega je bil v odsotnosti obsojen na dosmrtno ječo tudi pobegli črni terorist Car-lo Cicuttini) in skladiščem orožja ter razstreliva strukture Gladio, ki so ga odkrili pri Nabrežini. Eksploziv, s katerim je bil v Petov-ljah natrpan fiat 500, naj bi Vinciguerra sam dvignil »neko poletno nedeljo leta 1970 na nekem gradbišču na Piancavallu v pordenon-ski pokrajini« in ta eksploziv naj ne bi imel prav nič opraviti z razstrelivom T-4 in še manj s C-4, ki so ju našli v nabrežinskem skladišču "nasco 203". Po dolgi in podrobni navedbi »odklonov«, ki da so označevali vse faze preiskovalnega postopka, Vinciguerra opredeljuje tri glavne »hipoteze« o vzrokih za »preusmeritev preiskave«: prva tiči v Cas-sonovi tezi, da je sodil petoveljski atentat v »strategijo napetosti«, druga v Andreottije vem prepričanju, da je treba preprečiti razkrinkanje Gladia, tretja s katero zapornik soglaša — pa v »nuji Države, da si obvaruje hrbet, destabili- zira javni red in utrdi takrat še majavi politični red«. Zaprti desničarski skrajnež se nadalje ponaša, da je prvi spregovoril o obstoju podtalne strukture v severovzhodnem delu Italije, ki naj bi s svojim polvojaškim aparatom preprečila oziroma se zoperstavila morebitnim agresijam iz Vzhodne Evrope. Vinciguerra trdi, da je to storil med prvim procesom zaradi atentata v Petovljah in nato te izjave ponovil med drugim procesom na prizivnem sodišču leta 1987. Toda sodnik Casson, ki je po njegovem vedel za te izjave, »jih ni maral upoštevati«. In kaj sem imel od tega, da sem govoril, se Vinciguerra sprašuje na koncu dokumenta in sam odgovarja: »Dosmrtno kazen in moralno linčanje, ki še ne pojenja.« Potem ko sem razkril in pomagal odkriti resnico o Petovljah, o "deviacijah", o preusmerjanju preiskave in o paralelnih strukturah — zaključuje pisec čemu naj bi zdaj zamolčal, kakor trdi Casson, imena "naročnikov" in "organizatorjev" atentata, imena mož, ki so zasidrani v državnih aparatih, istih mož, na katerih destabilizacij-ske in teroristične dejavnosti že sedem let opozarjam! Stranka demokratične prenove in Stranka krščanskih socialistov sta izdali skupno listino ob obletnici Dolomitske izjave. Listino — ki so jo podpisali dr. Matija Kovačič, Peter Kovačič-Peršin, Mladen A. Švare in Andrej Magajna za SKS ter dr. Ciril Ribičič, Peter Bekeš, Franci Pivec in Miran Potrč za SDP — objavljamo v celoti. * * * Podpis Dolomitske izjave pred 49 leti je pomenil konec pluralizma' znotraj Osvobodilne fronte. Podreditev političnih partnerjev takratni Komunistični partiji Slovenije nikakor ni dejanje, ki bi se ga dalo prepustiti v presojo samo zgodovinski vedi, saj je v temeljih opredelilo novi politični sistem za povojno obdobje. Če je takratni komunistični partiji šlo predvsem za to, da se OF spremeni v poslušno orodje partijske politike, se z današnjega stališča taka politika izkaže za kratkovidno. Podrejanje partnerjev v imenu domneve o večji vojaški učinkovitosti OF je povzročilo, da je iz široke antifašistične fronte in množičnega odporniškega gibanja proti tujemu okupatorju po vojni nastala totalitarna komunistična oblast. Sestop partije z oblasti in demokratične volitve aprila 1990 so posledica tudi notranje demokratične Prizadetim zaradi posledic krize onkraj meje bo zavod INPS dal posebno odškodnino TRST — Deželna komisija za zaposlovanje, ki ji predseduje odbornik za delo Pierantonio Rigo, je opredelila kriterije za porazdelitev denarnih odškodnin prizadetim zaradi krize na tleh nekdaj celovite Jugoslavije. Gre za uslužbence, ki so zaposleni na področju trgovine, obrti, kopnih prevozov in storitev; zaradi nastalih težav so jih delodajalci odslovili, odškodnina pa pomeni nadomestilo za dopolnilno blagajno. Deželni ukrep, ki ga predvideva državni zakon št. 17 iz dne 22. januarja letos, zadeva tudi vajence in uradnike. Odškodnina velja za največ šest mesecev začenši od 23. januarja, pristojnost za izvajanje zakona pa pritiče deželnemu sedežu INPS, na katerega se lahko neposredno obrnejo vsi zainteresirani delodajalci; tam bodo lahko tudi dvignili ustrezne obrazce, prav tako na INPS pa bodo morali nasloviti prošnje. ”Dežela FJK potuje v Evropo66 LIGNANO — Pri lignanski občinski izpostavi (Ul. Treviso št. 2) bo drevi ob 20.30 predavanje prof. Gil-berta Presacca o "zgodovinskih koreninah neke politične stvarnosti", ki sodi v cikel štirih predavanj na širšo temo "Furlanija-Julijska krajina potuje v Evropo" v priredbi Občine, občinskega odborništva za kulturo in občinske knjižnice. Prvo predavanje je bilo 21. februarja, naslednje bo v petek, 20. marca (goriški univerzitetni profesor Giuli-ano Giorio bo govoril o "tekočih dinamikah in korakanju deželne skupnosti v Evropo"), zadnje pa teden dni pozneje, 27. marca (raziskovalec dr. Paolo Feltrin z Univerze v Firencah bo razvil temo "Italijanski severovzhod: politična arena"). Včeraj ponoči v kraju Malisana di Torviscosa Dve milijardi škode zaradi ognja v kmetijskem obratu VIDEM — Po požaru, ki je uničil blagovnico Mercatone Zeta v Palmanovi, je včeraj ponoči ogenj razdejal še dve od treh velikih hal kmetijskega podjetja Rodola vecchia v Maiisani di Torviscosa. Podjetje obratuje v sklopu družbe Torvis iz grupe Ferruzzi. Škoda znaša okoli 2 milijardi lir, vzroki požara pa še niso jasni: morda je bil kratek stik, morda pa so ogenj podtaknili. Zagorelo je ob 22. uri, prvi pa so ogenj opazili stanovalci kilometer oddaljenega poslopja, ki so poklicali gasilce. Ti so prišli iz Vidma, Cervigna-na, Humina in Gorice. Uspelo jim je rešiti pred požarom tri silose in hleve z kravami molznicami (prizadeto podjetje proizvaja tudi mleko in mlečne izdelke), sicer pa je bilo uničenih 5.000 stotov sena, slame in semen, več kmetijskih strojev in naprav ter skladišče krme, sadja, soje, pšenice, koruze in pese, medtem ko je bila resno poškodovana tudi struktura obeh hal. Jutri odkritje plošče tigrovcu Viktoiju Bobku ILIRSKA BISTRICA — Zveza kulturnih organizacij in Društvo za krajevno zgodovino in kulturo v Ilirski Bistrici bosta priredila jutri slovesnost ob 50. obletnici smrti Viktorja Bobka, enega izmed vodij narodnorevolucionarne organizacije TIGR. Ob 10. uri bo na nekdanji Bobkovi domačiji (Trnovo, Gabrje št. 2) član bivšega Tigra Alojz Zidar odkril spominsko ploščo, nakar bo sledil kulturni program, pri katerem bosta sodelovala zbor društva upokojencev Ilirska Bistrica in recitatorka Tadeja Fatur. Ob 11. uri pa bo v dvorani glasbene šole (Jurčičeva ul. št. 1) okrogla miza o tig-rovstvu na Bistriškem in vlogi Viktorja Bobka v tej organizaciji; z uvodnimi prispevki bodo sodelovali: dr. Milica Kacin-Wohinz, Alojz Zidar, Vid Vremec in Vladimir Čeligoj. Predstavili gibanje reformistične enotnosti za tako imenovano liberalno socialistično konstituanto VIDEM — V Vidmu so predstavili včeraj "gibanje reformistične enotnosti za socialistično liberalno konstituanto", kakor so ga poimenovali »predstavniki italijanske levice, ki izhajajo iz različnih izkustev«. Namen gibanja je dati takojšnjega zagona »reformistični in enotni levici« v vsej Italiji. Na tiskovni konferenci, ki so se je udeležili tudi razni socialistični župani, podpredsednik deželne vlade Ferruccio Saro in poslanec Gabriele Renzulli, so o gibanju spregovorili pokrajinska svetovalka Fabiana Brugnoli, funkcionar DSL Nicola De Cesare in bivši milanski podžupan Luigi Corbani. Le-ta je povedal, da se je gibanu pridružilo že več tisoč ljudi v vsej državi, da je Occhetto zadal zahrbten udarec Demokratični stranki levice in še zlasti reformističnemu gibanju, ki je trdno verovalo v to novo stranko, in da ne bo konstituanta noben trajekt za prevoz nekaterih bivših članov DSL v Craxijevo stranko, temveč bo političen laboratorij, ki bo sposoben udejaniti politiko in torej snovati programe. Italija nujno potrebuje enotnost med reformističnimi silami je nadaljeval Corbani — s pomočjo katerih naj bi preosnovali tradicionalne stranke levice in prispevali k združevanju drugih levičarskih sil znotraj civilne družbe, ne da bi demonizirali politično pot kogar koli. Po Corbanijevem zatrdilu novo gibanje ne mara ošibiti Demokratične stranke levice, je pa nujno zato, ker je iz Milana in Brescie vse glasneje čuti alarmne zvonce. Fabiana Brugnoli je pojasnila, da se okrog predloga o konstituan-ti združujejo člani DSL in PSI, pa tudi ljudje, ki niso vpisani v nobeni stranki, a so aktivni v raznih gibanjih. Slišati je bilo tudi, da se v nekaterih furlanskih občinah uspešno razvija eksperimentiranje reformistične enotnosti. Odslej lažje po avtocesti Trst-Benetke TRST, MESTRE — Tržaška družba Autovie Venete, ki upravlja avtocestno zvezo Benetke-Trst-Videm, sporoča, da bodo jutri zvečer odprli na avtocesti A-4 (Benetke-Trst) končno izhodno postajo Mestre Est. S tem bodo olajšali prometne tokove okrog mestrskega vozlišča in avtomobilisti bodo imeli na voljo "odprto in liberalizirano" avtocestno omrežje v dolžini skoraj 40 kilometrov. Nova postaja, na kateri je 15 vrat, ki pa se jim bodo pridružila v naslednjih mesecih še tri, leži vzhodno od Ouarta d'Altina v občini Roncade (pordenonska pokrajina). Z njenim oprt jem bo sproščenih 14 kilometrov avtoceste med Ouartom dAltinom in Mestrami, tako da bodo imeli vozniki na razpolago za vožnjo po beneškem zaledju cestni sistem s standardom avtoceste. Zaradi tega pa bodo odpravili avtocestni izhod pri Quartu dAltinu in postajo pri Bazzeri, ki sta zlasti v poletnih mesecih predstavljala ozko prometno grlo. prenove Zveze komunistov Slovenije. Stranka demokratične prenove -kot formalno pravna naslednica komunistične partije - meni, da je potrebna politična ocena Dolomitske izjave in njenih posledic tudi kot izraz njene notranje, socialdemokratske prenovljenosti. Stranka krščanskih socialistov se zgodovinsko navezuje na Slovensko krščansko socialno gibanje, ustanovljeno 1989. leta, in izpričuje jasno navezavo in krščansko socialistično tradicijo, na personalistično gibanje Edvarda Kocbeka in na gibanje "2000". Kot tako je bilo prizadevanje krščansko socialističnega kroga eden od temeljev demokratičnega gibanja pri nas ves čas med vojno in po vojni, kontinuirano pa od 1969. leta naprej. S tega vidika je politična ocena Dolomitske izjave potrditev te demokratične in antistalinis-tične naravnanosti krščanskih socialistov. Dolomitska izjava je bila 1943. leta možna ne le zaradi stalinističnega polaščevanja osvobodilnega gibanja, ampak tudi zaradi miselnega horizonta partnerjev in sopodpisnikov, ki se niso dovolj zavedali pomena avtonomne politične organiziranosti. Zato so bili pripravljeni utopiti svoj delež v revolucionarni projekt kot skupni projekt ter verjeli zgolj obljubam o demokratični obliki povojne vladavine. Demokratična postkomunistična ureditev zato postavlja pred nas zahtevo, da se tudi z delovanjem obeh podpisnic, SDP in SKS, v bodoče prepreči nastanek razmer, v katerih je bila lahko možna takšna izjava. Samo parlamentarna demokracija lahko omogoči enakopravnost partnerjev in nudi možnosti za normalno delovanje in sodelovanje. Zato ni naključje, da je krščanski socializem lahko ponovno stopil na politično prizorišče šele z vzpostavitvijo parlamentarne demokracije in hkrati s prevlado socialdemokratske usmeritve na slovenski politični levici. Slovenske socialdemokracije ne bo brez tvornega sodelovanja krščanskih socialistov, ki predstavljajo eno od njenih poglavitnih smeri in navdihov. Politični monizem, kot najbolj usoden element komunistične politične doktrine, je bil že v času podpisa Dolomitske izjave nesprejemljiv za slovenske razmere, pa tudi zmaga antifašistične koalicije kot cilj nikakor ni mogla opravičiti političnega utišanja partnerjev iz OF. Zato imamo lahko šele zmago demokracije nad dediščino totalitarizma in poznejšega avtoritarnega političnega modela za dokončno zmago demokratičnih teženj antifašizma na Slovenskem. K antifašistični tradiciji se prištevata tako SKS kakor tudi SDP in te tradicije ne zanikujeta. Obe stranki pa menita, da ni opravičila za povojna stalinistična preganjanja bodisi partnerjev in udeležencev OF. To nasilje je kot posledica stalinističnega polaščanja OF omogočilo represivni režim, katerega več nobena enotnost ali frontnost ni mogla ne legitimirati ne prikriti. Stranka demokratične prenove se je s procesom prenove odpovedala revolucionarnim metodam svoje predhodnice in jih obsodila. Plod teh metod je bila tudi Dolomitska izjava. SDP priznava vsem krščanskim socialistom njihovo dosledno vztrajanje pri načelu političnega pluralizma. Stranka demokratične prenove je mnenja, da ni take situacije, kjer ne bi bilo mogoče uveljaviti političen-ga razlikovanja, večstranske presoje in dialoga o odločitvah. Stranka krščanskih socialistov je mnenja, da kriterij političnega sodelovanja s Stranko demokratične prenove ne more biti drugačen od kriterija sodelovanja z drugimi demokratičnimi strankami. Stranka krščanskih socialistov tako kot Stranka demokratične prenove deluje za demokratične vrednote, ki jih izražajo Temeljna programska načela Socialistične internacionale. Dolomitska izjava ne sme več predstavljati zgodovinske hipoteke, ki bi obremenjevala politično življenje v slovenski republiki. Z demokratičnimi volitvami ter s sprejetjem demokratične ustave naše nove države so vse omejitve in zaveze iz Dolomitske izjave tudi zgodovinsko presežene. Zeleni včeraj spet manifestirali za omejitev prometa v mestu Onesnaženje ozračja v Trstu ponovno čez dovoljeno stopnjo Tako med sindikati kot pri vodstvu zavoda Zadovoljstvo ob zajetnem prispevku za tržaški IACP Italijanski pisatelj, filozof, zgodovinar in mass-media-man Luci-ano De Crescenzo se je v včerajšnjem Corriere della Sera v dopisu s sanremskega festivala spraševal, ali je »magični trenutek zelenih že minil?« Vprašanje si je zastavil potem, ko je podrobno analiziral vse tekste letošnjih san-remskih popevk, in ugotovil, da v njih sploh ni govora o zeleni barvi. No, če je v Sanremu zelena barva, vsaj kar zadeva besedila povsem anonimna, to ne drži za Trst. Tukajšnji zeleni so včeraj spet dokazali svojo življenjskost, in to na področju, ki je postalo zadnji čas njihov pravcati konjiček -onesnaževanju zraka v mestu, že v decembrskih dneh so zagnali vik in krik, ker so merilne naprave Krajevne zdravstvene enote ugotovile, da je onesnaženost zraka prekoračila dovoljeno mejo. Podobno so storili tudi v začetku februarja, ko so skorajda »prisilili« izrednega komisarja Občine Trst Ravallija v omejitev prometa v mestnem središču. Ravalli je sprva namignil na možnost uvedbe takoimenovanih izmeničnih tablic, da bi v mestnem središču »razpolovil« promet, zaradi številnih protestov in nepripravljenosti konzorcijskega podjetja za prevoze pa je namera splavala po vodi. Glede morebitnih ukrepov za omejitev onesnaženja zraka je še vedno v veljavi odlok, ki ga je svoj čas sprejel tržaški odbor. Le-ta predvideva, da bi morali omejitveni ukrepi stopiti v veljavo, če bi onesnaženje zraka v mestu tri dni zaporedoma prekoračilo zakonsko dovoljeno stopnjo. Tako decembra kot v začetku februarja smo bili priče tridnevnemu zaporednemu onesnaženju, a obakrat je oblastem »priskočila na pomoč« burja, ki je razpihala oblak dušljivega plina nad mestom. Mesto v Zalivu je v zadnjih dneh v objemu lepega, skorajda spomladanskega vremena, zaradi česar bi preprost človek domneval, da je mora onesnaženega zraka že mimo in ekološko (zračno) vprašanje že preseženo.'* Merilne naprave KZE v središču mesta pa nas od ponedeljka dalje opozarjajo, da je tak optimizem, vsaj za sedaj, povsem odveč. Tehniki KZE so v ponedeljek kar obstrmeli, ko so prebrali izide meritev onesnaženosti zraka, ki jih je zabeležila naprava na Goldonijevem trgu. Stopnja ogljikovega monoksida v zraku je tega dne presegla zakonsko postavljeno mejo 10 mg na kubični meter. V torek in v sredo je bila slika onesnaženosti v središču mesta povsem podobna ponedeljkovi. Ob teh za zdravje občanov zaskrbljujočih podatkih so zeleni že spet stopili na plan. Zaradi »tridnevnega onesnaženja« so na včerajšnji manifestaciji pred občinsko palačo zahtevali zaprtje mestnega središča za promet, spet so predlagali potenciranje avtobusnega omrežja, kot naj milejši ukrep pa sprejemajo predlog KZE o časovno omejenem zaprtju mestnega središča, in sicer tri ure dopoldne in prav toliko ur popoldne (od 9. do 12. ure in od 16. do 19.) Toliko o zelenih in njihovem delovanju v Trstu. V svoji uvodoma omenjeni analizi o pogostosti barv v tekstih sanremskih popevk pa se Luciano De Crescenzo ne zaustavlja le ob pomanjkanju' zelenega (mimogrede: tudi na Krasu ga je vedno manj...); pisatelj omenja tudi modro, kot barvo, ki je »v Sanremu najbolj priljubljena«. No, prav za to modro, barvo čistega, vedrega neba, so verjetno Tržačani še najbolj nevoščljivi v teh časih, ko po Terezijanski četrti kraljuje sivi smrad izpušnih plinov... Sindikalne organizacije CGIL, CISL, UIL, SUNIA, SICET in UNI-AT so v skupnem sporočilu za tisk izrazile zadovoljstvo ob sprejetju odloka, s katerim je deželni odbor Furlanije-julijske krajine preteklo sredo razdelil sredstva iz sklada, namenjenega avtonomnim zavodom za ljudska stanovanja v štirih pokrajinah naše dežele. Končno -ugotavljajo sindikati - se je vendarle prelomil dosedanji mehanizem, ki je slonel na anahronističnih povprečjih, po katerih se je v teku let vse bolj poglabljalo nesorazmerje med dejanskimi potrebami in višino sklada. Na tak način sta največjo škodo utrpeli pokrajini Trst in Gorica, za kateri je po eni strani značilno zelo veliko povpraševanje po stanovanjih, po drugi pa izredno degradirano stanovanjsko premoženje pristojnih zavodov IACP. 60,5 milijarde lir za tržaški IACP bo omogočilo - zaključuje sindikalna nota - nadaljevati širok program obnove stanovanjskega fonda, ki ga je zavod že začel izvajati zahvaljujoč se predvsem ekonomskemu naporu stanovalcev v zadnjem dveletju, ki pa je bil izredne narave in ga torej ni mogoče ponavljati. Odlok deželnega odbora o razdelitvi sredstev iz sklada za ljudska stanovanja je včeraj predsedniku tržaškega IACP Terpinu orisal predsednik deželne vlade Tu-rello, ki je poudaril, da so državna oziroma deželna sredstva - ki jih bodo delno zbrali z bližnjo spremembo proračuna - namenjena tako novim gradnjam kot prenovi obstoječega stanovanjskega premoženja. Deželna uprava je kljub lastni nelahki finančni situaciji zagotovila dodatna sredstva iz svojega proračuna - je poudaril Turello - ker se zaveda urgentne potrebe po izrednem posegu za resanacijo degradiranega stanovanjskega fonda tržaškega zavoda IACP. S prispevkom, ki predstavlja 38 odstotkov celotnega zneska, ki ga je Dežela namenila za res-trukturiranje obstoječega stanovanjskega fonda v Furlaniji-Julij-ski krajini, je po besedah predsednika tržaškega IACP Terpina v celoti zadostila potrebam, ki jih je bil svoj čas nakazal zavod sam. Poziv komisarja Občine Trst zaradi vse večjega zračnega onesnaženja Ravalli: Omejite promet v mestu! Izredni komisar Občine Trst Ravalli je včeraj ponovno pozval prebivalstvo, naj do največje možne mere omeji uporabo zasebnih avtomobilov v mestnem središču. Poziv je izdal potem, ko mu je služba za prevencijo pri Krajevni zdravstveni enoti posredovala podatke meritev o onesnaženosti zraka v središču mesta v dneh 24., 25. in 26. februarja. V ponedeljek in v torek je onesnaženost kar precej prekoračila dovoljeno mejo, v sredo pa le v minimalni meri. Ravalli je tisku tudi sporočil, da bodo mestni redarji odslej strožje nadzorovali promet, posebno nepopustljivi pa bodo s tistimi avtomobilisti, ki ovirajo potek prometa, in s tistimi, ki bodo nepravilno parkirali svoja vozila. V primeru, da bi ostal v prihodnjih dneh promet v središču mesta nespremen, bo komisar podvzel restriktivne ukrepe. »Vsak pripadnik manjšine ima pravico uporabljati svoj jezik« Profesor Samo Pahor se je včeraj že devetič znašel pred sodnimi oblastmi. Odgovarjati je moral na obtožbe o upiranju javnemu osebju, o žalitvah in poškodbah,javne osebe ter o motenju javne službe med volilnimi operacijami. Dogodki se nanašajo na 10. junij leta 1991 znotraj volilnega sedeža št. 245. Sama Pahorja sta na obravnavi branila odvetnika Bogdan Berdon in Alessan-dro Canestrini. Napovedanih prič, tako obrambe . kot nasprotne strani, je bilo kar dvajset, med njimi tudi dva vladna komisarja in šef kabineta prefekture. Obravnava o obtožnici pa se včeraj sploh ni začela. Manjkal je namreč zapisnikar. Po besedah predsednika sodišča Maria Trampuša namreč ta urad ni v stanju, da bi lahko razpolagal z zapisnikarjem, ki bi seveda moral izpolniti zapisnik tudi v slovenskem jeziku. Preložitev obravnave - je ob koncu izjavil odvetnik Bogdan Berdon - dokazuje moč pravice, pripadajoče slovenski manjšini, saj se brez rabe slovenščine ustavi celotni sodni aparat. To dokazuje, da je spoštovanje jezikovne pravice modro ravnanje, ker bo na tak način država prisiljena primerno urediti vprašanje ustreznega osebja, ki je potrebno za rabo slovenščine tako v ustni kot v pisni obliki. Celotni dan - obravnava je bila napovedana za 9. uro in bila nato preložena na 11., ko pa se je začela, je bila na ugovore obrambe večkrat prekinjena, ker so se sodniki morali umakniti v posvetovalno dvorano, da bi preučili ugovore obrambe - se je tako zapletel, ker sodišče ni razpolagalo z zapisnikarjem. Kar pa je predvsem pomembno, so predsednikove besede, po katerih bo sodišče odredilo, da bo na prihodnji obravnavi proces dvojezičen, in sicer tako v ustni kot v pisni obliki. Vsak predstavnik manjšine ima pravico, da uporablja svoj jezik, je v tem proceduralnem »sporu« dejal odvetnik Berdon in se pri tem skliceval na 109. člen kazenskega postopnika in na odredbo ustavnega sodišča z dne 24.2.1992, ki jo je seveda potrebno spoštovati. Zahteval je tudi, da se razveljavi prijava zasebne stranke, ker ni bila opremljena s slovenskim prevodom. Zasebna stranka pa ni bila tega mnenja in je v utemeljitvi dejala, da do obtoženca sicer nima nobene mržnje, saj je Pahor po njenem mnenju le podpihovalec, in dodala, da sodišče ni javna administracija, ki bi se morala na stranke obračati v slovenskem jeziku. Samo Pahor pa je vztrajal in še enkrat poudaril, da želi govoriti o vsem v slovenščini in imeti tudi zapisnik v slovenskem jeziku. Sodišče je njegovo zahtevo sprejelo, osvojilo kot dokazno gradivo pričevanja in ob koncu, okrog 13. ure, odložilo obravnavo, katere se je udeležilo veliko število poslušalcev, v večini Slovencev. Obravnava je bila nato, kot že rečeno, preložena v povolilno obdobje, na 13. julij. 0 De Henriquezovi zbirki bo odločala deželna skupščina Peticija, ki zahteva ureditev stalnega muzeja za De Henriguezovo zbirko, bo skupaj z ugodnim mnenjem predložena deželnemu svetu. Tako se je včeraj odločila svetovalska komisija za kulturo, ki ji predseduje Bojan Brezigar, s čimer je v bistvu sprejela zahtevo iz te pred dvema letoma predstavljene peticije. Člani komisije so si medtem ogledali začasna mesta, na katerih so raztreseni predmeti iz De Henri-guezove kolekcije, srečali so se s prefekturnim komisarjem Bartoli-nijem in s predstavniki Občine Trst ter obiskali goriški Vojni muzej, kjer so si ustvarili predstavo o tem, kako je mogoče na sodoben način predstaviti eksponate iz vojaških zbirk. Pristojni deželni odbornik Silvano Antonini je v zvezi s peticijo oziroma zahtevo po ustanovitvi De Henriguezovega muzeja že napovedal, da bo deželni odbor preveril možnost izdaje posebnega deželnega zakona, ki naj bi dokončno rešil ta problem. Za upravljenje bodočega muzeja - je opozoril odbornik -pa ne bo mogoče ustanoviti ustreznega sklada, ker tega novi tržaški občinski statut ne predvideva, zato bi kazalo razmisliti o neke vrste mešani javno-zasebni ustanovi. Avstrijski papimičarji povečali interes za izvoz čez tržaško pristanišče Pred dnevi so predstavniki Avtomomne ustanove za tržaško pristanišče in Pristaniške kompanije-druž-be na Dunaju podpisali dogovor o obnovi letnega sporazuma z združenjem avstrijskih papirnih industrij Austropapier. Z njim stopajo v veljavo tudi novi operativni in tarifni pogoji za izvoz avstrijskega papirja preko tržaškega pristanišča, ki bodo veljali za obdobje od 1. marca letos do 28. februarja 1993. Avstrijski papirničarji so tržaškim gostom ob tej priložnosti izrazili posebno priznanje za poslovne rezultate v lanskem letu, ki so - kot beremo v tiskovni noti EAPT - potrdili veljavnost tržaškega v okviru južnoevropskih pristanišč, preko katerih je bilo lani izvoženega skupno 76 tisoč ton papirnega blaga, medtem ko so ga severnoevropska pristanišča pretovorila 255 tisoč ton, podonavska pa 17 tisoč. Kljub občutnemu skrčenju tovrstnega prometa po južnih poteh (za kar 90 odstotkov manj kot leta 1990), je namreč Trst lani povečal svojo kvoto za 25,5 odstotka in dosegel skupni pretovor za več kot 41 tisoč ton (leta 1990 31 tisoč), od tega 12 tisoč ton na področju konvencionalnega tovora, 29 tisoč pa na področju kontejnerskega prometa. Občuten porast je krajevno pristanišče lani zabeležilo tudi pri uvozu celuloze, ki je presegel 60 tisoč ton (kar je 180,8 odstotka več kot leto prej). Promet s papirjem in celulozo je torej skupaj presegel 100 tisoč ton, medtem ko je leta 1990 znašal skoraj polovico manj (53 tisoč ton). K temu rezultatu - zaključuje nota EAPT - je veliko prispevala politika stabilizacije tarif in manipulacije, ki jo zadnja leta izvajajo pristaniška podjetja in EAPT. Glede na to, da nove tarife v bistvu ne spreminjajo pogojev vse do februarja 1993, se bo izvoz avstrijskega papirja preko Trsta še povečal. ARS NOVA, SAZGO, RDEČA ZVEZDA vabijo na Cj$NiUAL’92 Vsak dan do torka Danes, 28. t. m. HAPPY DAV in D. J. v športno - kulturnem centru v Zgoniku menjalnica 27. 2. 1992 TUJE VALUTE FIXING __ MILAN BANKOVCI TRST TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVCI TRST Ameriški dolar . . 1227,25 1175.- Švicarski frank 826,46 817.— Nemška marka . 750,59 742,- Avstrijski šiling 106,674 105.— Francoski frank . 220,80 218.— Norveška krona 191,54 188,— Holandski florint . 667,05 660 — Švedska krona 207,12 204,— Belgijski frank . 36,486 35,50 Portugalski eskudo . 8,736 8,— Funt šterling .. . 2164,70 2135,- Španska peseta 11,957 11,30 Irski šterling .. . 2003,50 1980,— Avstralski dolar 925,80 870,- Danska krona . . 193,59 190,- Jugoslov. dinar — 6,— Grška drahma . 6,507 6,— ECU 1536,30 — Kanadski dolar . 1039,70 990,- Slovenski tolar — 13,75 Japonski jen ... 9,517 9,30 Hrvaški dinar — 11,50 Do pustnega torka po naših društvih številna pustovanja in otroška rajanja Ob pustu daljše noči v javnih lokalih V pustnem obdobju lahko nekatere gospodarske dejavnosti izjemoma obratujejo tudi zunaj svojega normalnega urnika ali pa ga prekoračijo. V prvi vrsti gre v tem primeru za gostilne, bare, plesišča in druge javne lokale, ki imajo ob pustu tako v Trstu kot v ostalih okoliških občinah možnost zapiranja ob 4. uri zjutraj, in to vse noči od pustnega četrtka do vključno pepelične srede. Na pustni torek pa bodo lahko vsi javni lokali odprti celo noč, medtem ko bodo lahko Miljah odprti vso noč tudi med pustno soboto in nedeljo. Vsi javni lokali v tržaški pokrajini bodo v istem obdobju, in torej med pustnim četrtkom in pepelnično sredo lahko odprti tudi na svoj običajni dan tedenskega počitka. Slovensko deželno gospodarsko združenje obvešča svoje člane iz trgovskega sektorja in ostale interesente, da lahko vse trgovine, ki prodajajo pustno opremo, maske ipd. (in torej papirnice, knjigarne, trgovine z igračami itd.) obratujejo na pustni ponedeljek z normalnim urnikom, seveda samo za prodajo pustnih artiklov. Ta izjema velja za navedene trgovi- ne v občinah Trst, Dolina in Zgonik. Ostale občine v tržaški pokrajini pa niso izdale nikakršnih posebnih določil v zvezi s tem. Ob Škedenjskem in Kraškem pustu in v času ostalih pustnih praznovanjih v okoliških vaseh tržaške občine lahko stojničarji in upravitelji izrednih parkirišč opravljajo svojo dejavnost med 8. in 22. uro. Naj dodamo, da so vše navedene izjeme in določila seveda prostovoljna in neobvezna. Podaljšanje urnikov javnih lokalov ob pustnem času je bilo pričakovati, sicer bi pustnim bratcem trda predla. Seveda pa bodo tačas »pustolovcem« na razpolago tudi druga razvedrila. Eno takih bo v Športno-kulturnem centru v Zgoniku, kjer zadruga Ars Nova, odbor SAZGO in kulturno društvo Rdeča zvezda od drevi pa vse do pustnega torka prirejajo pisani Carnaval 92. Pustne zabave bodo ob koncu tedna in na pust seveda tudi v številnih naših društvih. Mnoga od teh so se letos spet spomnila na najmlajše, ki bodo začeli svojo pustno pot na tradicionalnih otroških rajanjih. Za aprilske parlamentarne volitve v tržaški pokrajini Pavel Fonda in Anamarija Kalc glavna kandidata slovenske DSL Predstavitev letošnjega festivala operete Dunajska opereta tokrat ob svoj običajni monopol Pavel Fonda in Anamarija Kalc bosta kandidata tržaške slovenske komponente Demokratične stranke levice na aprilskih parlamentarnih volitvah. Fonda bo kandidiral za poslansko zbornico, Kalčeva pa za senat v drugem tržaškem volilnem okrožju, oba z Demokratično zvezo, ki pa se bo skoraj gotovo predstavila s simbolom Oc-chettove stranke. Samo tako namreč lahko računa na možnost izkoriščanja vsedržavnih ostankov za poslansko zbornico, saj bi s svojim simbolom izvolila svojega poslanca le, če bi dosegla poln volilni kvocient, ki se v Trstu suče okrog 20 odstotkov glasov. Za izvolitev poslanca z ostanki pa je treba zbrati najmanj od 14 do 15 odstotkov glasov. Končna odločitev bo padla na današnjem volilnem zboru Zveze, ki bo ob 17.30 na Pomorski postaji. Kandidatura Fonde in Kalčeve je soglasno prodrla na sredini skupščini slovenske komponente DSL, na kateri je uvodoma poročal načelnik Miloš Budin. Izrazil je veliko zadoščenje, ker so v Gorici izbrali kandidaturo Darka Bratine, ki ni bila vsiljena od strankinih vrhov, ampak je prejela največ glasov na notranjih primarnih volitvah in takoj zatem naletela tudi na odobravanje vsedržavnega vodstva DSL. Kandidaturi Fonde in Kalčeve sta po Bu-dinovem mnenju zelo kvalificirani in imata stvarne možnosti za prodor, čeprav je pot vsekakor zelo strma, volilna kampanja pa se obeta polemična in za našo manjšino vse prej kot mirna. DSL računa na gotovo izvolitev enega senatorja (Bratine v Gorici), za kar bi potrebovala približno 9 odstotkov glasov na deželni ravni, starta pa še za drugi sedež v Palači Mariama, ki je doslej pripadal KPI. Nekoliko bolj zapletena pa je zadeva s poslansko zbornico. Tukaj bodo poleg glasov odločale preference, saj bo letos mogoče oddati le eno, pri čemer bo nedvomno favorit Bordon, slovenski kandidat pa je cenjen in poznan tudi v italijanski javnosti. Glede usode Demokratične zveze je Budin rekel, da je to nedvomno zanimiva in dobrodošla pobuda, resnici (zapletenemu volilnemu sistemu) pa je treba vendarle pošteno pogledati v oči, od koder stvarna možnost, da se bodo Bordon, Fonda in Mitri (kandidati za Montecitorio) predstavili pod simbolom DSL. »Treba je napeti vse sile, da bo demoratični in levičarski Trst ohranil svoje parlamentarno zastopstvo,« je še dejal Budin, po mnenju katerega dejstva, da Slovenci nismo uspeli doseči sporazuma o skupnih kandidaturah, ne gre dramatizirati. Ostaja res kanček grenkobe, upoštevati pa je treba, da je manjšina v svoji notranjosti pluralistično organizirana, slovenski kandidati pa za izvolitev v vsakem primeru nujno potrebujejo tudi italijanske glasove. Budin je pozdravil tudi dejstvo, da je bil Luciano Ceschia izbran za nosilca liste DSL v furlanskem volilnem okrožju. Pokrajinsko vodstvo PSI je ratificiralo volilni sporazum z melo- Gospodarske razpoložljivosti bencinskega sklada so bile v središču včerajšnjega srečanja pokrajinskih tajništev sindikatov CGIL, CISL in UIL. Sindikalna vodstva so ponovila svoje negativno mnenje o razdeljevanju sredstev iz tega sklada, in to še posebej kar zadeva delovanje gospodarskih kategorij in krajevnih uprav. Sindikati namreč menijo, da bi morali del sredstev iz tega sklada uporabiti za izgradnjo novih parkirišč v mestu, da bi tako izboljšali promet v Trstu in z njim tudi kakovost življenja v mestu. Obenem bi morali s prispevki iz bencinskega fonda finansirati tiste dejavnosti, ki naj bi privedle do zmanjšanja onesnaževanja v mestu. narskim gibanjem, Lista pa ga bo potrdila na jutrišnji skupščini. Glavni kandidat PSI bo dosedanji senator Arduino Agnelli, ki bo kot pred petimi leti kandidiral v obeh tržaških senatnih okrožjih, za poslansko zbornico pa bo poleg Camberja in Lapajneja (oba LpT) kandidiral pokrajinski tajnik PSI Alessandro Perelli. Stranka komunistične prenove je priredila včeraj dopoldne na Goldonijevem trgu protestni shod proti zavrnitvi volilnega simbola z napisom »Komunistična stranka«. Pokrajinski izvršni odbor Slovenske skupnosti za Tržaško je na svoji zadnji seji z zadovoljstvom sprejel v vednost razsodbo ustavnega sodišča o pravici do rabe slovenščine tudi v civilnih postopkih ter pozitivno razsodbo Deželnega upravnega sodišča v zvezi s prizivom Kraške gorske skupnosti glede doklade za dvojezičnost. V uvodnem poročilu je tajnik Martin Brecelj omenil obiska pri komisarjih Ravalliju in Mazzurcu -beremo v tiskovnem sporočilu - in poudaril, da je občinski komisar Serigo Ravalli zagotovil preklic zloglasne Staffierijeve okrožnice o V tiskovnem sporočilu se sindikalna vodstva CGIL, CISL in UIL zavzemajo, da bi tudi po novem zakonu (ki sledi prvotnemu zakonu o bencinskih kontingentih) namenili prispevke iz bencinskega sklada trem naj večjim gospodarskim ustanovam na Tržaškem, to je pristaniški ustanovi, ustanovi za industrijsko cono in znanstvenoraziskovalnemu centru. Prispevke naj bi koristili tudi drugi tukajšnji gospodarski dejavniki, če bodo seveda predstavili ustrezne razvojne načrte in projekte. Sindikalne organizacije so ugodno ocenile tudi nedavno sprejeti odlok o »plinskem olju po neobdavčeni ceni. Po njihovem mnenju bi se morala te ugodnosti posluževati predvsem velika prevozna podjetja v pokrajini. Strankini aktivisti so mimoidočim delili letake z ostro kritiko na račun notranjega ministrstva in proti vsem poskusom tistih, ki »hočejo na vsak način diskreditirati komunistično gibanje in ustvarjati med volilci zmedo in zadrego«. V vsakem primeru se bo SKP predstavila na volitvah, če bo potrebno z novim napisom na simbolu. Glede kandidatur smo izvedeli, da bo dosedanji senator Stojan Spetič morda kandidiral za poslansko zbornico tudi v okrožju Videm-Pordenon-G orica-Belluno. prepovedi rabe slovenščine v odnosu z občinskimi organi, kar je po njegovih besedah uspeh SSk, ki je med drugim pri pogajanjih za vstop v večino vedno postavljala zahtevo po tem preklicu. Vse to dokazuje - je dejal Brecelj - da imajo zahteve in napori slovenske manjšine za dosego svojih pravic zelo trdno osnovo. SSk tudi ugotavlja, da je sedanje obdobje očitno ugodno za uveljavljanje naših pravic tudi zaradi sprememb, do katerih je v zadnjem času prišlo na evropskem in širšem prizorišču. Nacionalistični Trst je v tej Podpredsednik deželnega odbora in odbornik za industrijo Fe-ruccio Saro je bil včeraj gost Konzorcija MIB. Obisk je sodil v okvir akcije o pričevanjih, ki jih predvideva vodstvo ustanove, da bi dopolnilo teoretske tečaje s 'prispevki osebnosti iz ekonomskega, političnega in diplomatskega življenja. Podpredsednik Saro je orisal dejavnost deželne uprave v podporo deželnemu gospodarstvu, predvsem kar zadeva industrijsko V okviru tečaja, ki ga prireja Sindikat slovenske šole za vzgojiteljice, bo v danes, 28. februarja, ob 17.30 predaval v domu Brdina na Opčinah ravnatelj Joško Baša o šolski zakonodaji. Tržaški mednarodni operetni festival 1992 (predstavili so ga včeraj v konferenčni dvorani Trgovinske zbornice v Ulici S. Nicold) se bo precej razlikoval od dosedanjih. Če so prejšnji temeljili pretežno na srednjeevropskem dunajskem operetnem repertoarju, torej na delih iz domovine operete, bo letošnji pomenil z uvodnim delom vrnitev k »revnejši sestri francoske in dunajske male lirike«, to je k italijanski opereti, s tretjim delom v repertoarju bo naredil skok do ameriškega muzikala, z drugim in četrtim re-pertoarskim delom pa bo še vedno vključeval tudi dobro staro dunajsko opereto Roberta Stolza in Johanna Straussa. Letošnji operetni festival se bo iz Verdija, ki ga bodo zaradi prenovitvenih del zaprli 31. maja, preselil v svoje nekdanje okolje, v gledališče Rossetti (z zagotovljenim klimatskim zračenjem). Začel se bo 17. junija, zaključil pa 18. julija. Tri dela v repertoarju bodo uprizorjena po šestkrat, eno, v koncertni obliki, pa enkrat s tem, da bosta dodana še dva enovečerna nastopa 16. in 17. julija z Leliom Luttazzijem in »Swingle singersi«. Toda pojdimo po vrsti. Uvodno delo na sporedu letošnjega operetnega festivala bo, kot rečeno, italijanska opereta skladatelja Giuseppa Pietrija »Addio, giovi-nezza« (Zbogom mladost) po istoimenski komediji Camasia in Oxilia iz leta 1915, torej iz obdobja meščanskega teatra »belle-epoque«, delo, ki je izvabljalo smeh in jok, nežnost in simpatije treh generacij perspektivi videti vedno bolj osamljen ter predstavlja že pravcato sramoto za italijansko državo. V nadaljevanju seje je odbor sicer pozitivno ocenil izjavo italijanskega zunanjega ministra De Michelisa o enaki ravni zaščite manjšin tako v naši deželi kot na Južnem Tirolskem, vendar - piše v tiskovni noti - je SSk razočarana zaradi nedoslednosti, ki izhaja iz dejstva, da je naslednji dan po tej izjavi prišel iz zunanjega ministrstva demanti. Odbor je tudi razpravljal o tem, kako naprej reševati nekatere probleme, ki jih je SSk postavila pri obisku pri pokrajinskih komisarjih Ravalliju in Mazzurcu, zlasti vprašanja občinskih otroških jasli v Trstu, dvojezične toponomastike in železniškega nadvoza na pokrajinski cesti Nabrežina-Šempolaj. Razprava se je ustavila še pri notranjih organizacijskih vprašanjih, predvsem v luči aprilskih parlamentarnih volitev, na katerih bo SSk nastopila na listi manjšin Federalizem. Kot znano bo v Trstu nosilec liste za poslansko zbornico Peter Močnik, za senat pa bo v prvem tržaškem okrožju nosilec liste pisatelj Boris Pahor, v drugem pa Drago Legiša. politiko, ki skuša favorizirati proces internacionalizacije podjetij. Potem ko je govoril o novih mednarodnih stvarnostih, do katerih je prišlo po spremembah na Vzhodu in zaradi procesa združevanja Evrope, je podpredsednik Saro podčrtal konkretne posege deželne uprave preko raznih finančnih institutov, ki jih nadzoruje in s tem zagotavlja podporo podjetniškim pobudam. Med temi sta nova finančna družba Finest iz Pordenona, ki je bila ustanovljena za kooperacijo z Vzhodom, in Deželna agencija za gospodarske odnose s tujino, ki bi morala omogočiti trgovinsko promocijo furlanskih, goriških in tržaških podjetij v raznih državah, in to tudi preko kompenzacijskih instrumentov (countertrade). in ki je po uglasbitvi doživelo filmsko realizacijo Ferdinanda Marie Poggiolija s prvo interpretko, milo in nežno Mario Denis. Ob tem je treba povedati tudi to, da bo v okviru spremnih prireditev ob festivalu prav Maria Denis, ki živi v Rimu, 2. junija častni gost večera v avditoriju muzeja Revoltella. Opereto »Addio, giovinezza« (Zbogom mladost) bo režiral že uveljavljeni tržaški režiser Mario Licalsi, dirigent pa bo prav tako Tržačan Guerrino Gruber. V glavnih pevskih vlogah mladih zaljubljencev Dorine in Maria bosta nastopila sopranistka Maria Grazia Bonelli in tenorist Roberto Benci-venga, ob njiju še subretka Livia Romano in belkantistka Alessandra Ruffini, v bolj igralskih vlogah pa bodo nastopili Marco Camastra, Marco Casazza, Giorgia Vignoli, Li-dia Braico, Laura Bonesi in Gian-franco Saletta. Od 27. junija do 5. julija bo na sporedu opereta v dveh dejanjih »Pomladanska parada« Ernsta Ma-rischka z glasbo Roberta Stolza, zadnjega »kralja« dunajske operete. V ritmičnem prevodu Sergia Sablicha bo tokrat doživela prvo izvedbo v Italiji. Stolz je delo na novo uglasbil leta 1964, potem ko je doživelo že dve uspešni filmski realizaciji z Deanno Durbin in s slavno »Sissi« Romi Schneider. Gre za briljantno opereto-revijo, ki obuja spomladanske vojaške parade in razigrane zabave v Grinzingu, pripoveduje pa o intrigi podjetne in prikupne pekovske vajenke Marike, zaljubljene v simpatičnega bobnarja, med drugim avtorja koračnice, ki je tudi osrednji motiv operete. Nastopa tudi sam presvetli cesar Franc Jožef. Izvedba je zaupana priznanemu opernemu režiserju Filippu Criveli-ju in dirigentu Alfredu Eschweju, scene in kostumi Jurgenu Aueju, koreografija pa Baayrok Lee. Za uspeh postavitve tega briljantnega dela pa jamčijo tudi imena nastopajočih pevcev in igralcev, kot so v Trstu priljubljena dvojica Daniela Mazzucato in Max Rene Cosotti, subretka Tiziana Caminiti, Ugo Maria Morosi ter še vrsta drugih prej igralcev kot pevcev, med katerimi predvsem komik Elio Pandolfi v cesarski uniformi Franca Jožefa. Tudi »Pomladansko parado« bosta spremljali dve dodatni prireditvi v avditoriju muzeja Revoltella, in sicer 23. junija nastop orkestra »Dunajskih dam« posvečen izvajanju melodij Roberta Stolza, 29. junija pa prav tako v avditoriju muzeja Revoltella podelitev Mednarodne nagrade opereta 1992 sloviti operetni pevki in subretki Mariki Rokk, ki živi na Dunaju in ki bo prav za to priložnost prišla v Trst. Tretje delo na sporedu letošnjega tržaškega operetnega festivala bo ameriški muzikal »Oklahoma« na glasbo Richarda Rodgersa in v izvirni postavitvi iz Broadwaya in izvedbi »The American Musical Com-pany of New York«, ki se mudi na evropski turneji. Muzikal bo na sporedu od 17. junija do 4. julija. Osvajajočim melodijam ameriškega westerna bo 18. julija sledila še koncertna izvedba motivov iz operete Johanna Straussa »Noč v Benetkah«. Pod taktirko Franka Cra-merja in s sodelovanjem Verdijevega zbora in orkestra, bodo v glavnih vlogah peli nesmrtne Straussove melodije priznani pevci, kot so Milena Rudiferia, Lotte Laitner, John Hurst, Marek Torzev/ski, Sebastjan Holecek in Cinzia De Mola. Dela v repertoarju Mednarodnega operetnega festivala 1992 v Trstu je predstavil Gianni Gori, pred njim pa je ravnatelj gledališča Verdi prof. Giorgio Vidusso kratko predstavil še Verdijevo majsko koncertno sezono, ki bo trajala od 8. do 31. maja z zaključnim koncertom priznanega nemškega pianista Zimmermanna, predvsem pa je podal nekaj zanimivih podatkov o dosedanjem poteku operne sezone gledališča Verdi in izrazil tudi zaskrbljenost in kritične poglede na nadaljnji obstoj gledališča Verdi. O tem prihodnjič, (j.k.) Ob izgubi dragega nonota izrekajo Tanji, Vlasti in Dimitriju globoko sožalje skavti in skavtinje iz tretjega Stega Tudi pri Banih so dostojno počastili praznik slovenske kulture Prešernov dan s pogledom v preteklost Pri Banih so dan slovenske kulture obeležili z zanimivim predavanjem o zgodovini Slovencev. Na pobudo slovenskega kulturnega društva Grad in v sodelovanju s Skladom Mitje Čuka je mlada arheologinja Katja Kjuder strokovno in poglobljeno predstavila poglavje iz naše preteklosti z naslovom Alpski Slovani od pradomovine do Velike Karantanije. Ob diapozitivih in zgodovinskih kartah je Kjudrova prikazala prihod Slovanov na območje vzhodnih Alp ter meje, smeri in obseg naselitve alpskih Slovanov vse do nastanka slovenske kneževine Karantanije in izgube slovenske samostojnoti. Nadvse privlačen večer, ki je v dvoranico Ovčarjeve hiše privabil številne poslušalce, se je končal s predvajanjem videofilma, ki ga je posnel domačin Štefan Bellafonta-na na izletu po avstrijskem Koroškem in v dolini Rezije. Sindikalna vodstva o prispevkih iz bencinskega sklada v Trstu Saro o ekonomskih pobudah FJK v kontekstu spreminjanja Evrope Avtocesta: Dolinski upravitelji zahtevajo spoštovanje vseh obvez Neizpolnjene obveze v zvezi z gradnjo avtoceste so bile predmet nedavnega razgovora med delegacijo dolinske Občine, ki jo je vodil župan Marino Pečenik in deželnim odbornikom za prevoze Giancarlom Cruderjem. Gre v glavnem za neizpolnjene obveze Dežele in Občine Trst, Občina Dolina je namreč že pred pričetkom del zahtevala jasna jamstva na področju zaščite okolje in protivrednosti zaradi škode, ki jo je utrpelo prizadeto prebivalstvo. Kot smo že poročali, je občinski svet na svoji zadnji seji odobril izvršilni plan o vprašanju avtoceste in sedaj upravičeno zahteva konkretne ukrepe. Cruder je županu in načelnikom svetovalskih skupin obljubil, da se bo osebno pozanimal za rešitev tega vprašanja in za pospešitev postopka, ki je sedaj, kot kaže, ustavljen v deželnem tehničnem odboru. Priča smo nepotrebnim birokratskim težavam in zapletom na področju zaščite dela dolinskega občinskega ozemlja, ki je veliko žrtvoval za avtocesto, v zameno pa je dobili malo ali nič. Obširna razprava na zadnjem sestanku pokrajinskega izvršnega odbora stranke za Tržaško Slovenska skupnost o rabi našega jezika volitvah in vrsti ostalih aktualnih vprašanj Pepi Božič praznuje danes 70-letni življenjski jubilej Na današnji dan, 28. februarja, dopolnjuje 70 let življenja Pepi Božič, zaveden Slovenec iz Ul. Grego. Morda ga mnogi zunaj njegovega okolja ne poznajo, predvsem pa ne poznajo njegove medvojne in povojne življenjske kalvarije in njegovega tihega, skromnega, a poštenega dela. Rodil se je 28. februarja 1922 na Socerbu, tik ob današnji italijan-sko-slovenski državni meji, na v vseh časih strateški prehodni točki med kraško planoto in nižinskim svetom pod njo, po kateri so »gorjani« hodili za zaslužkom ali po raznih opravkih v Trst. Tudi Pepi je bil reden potnik na tej poti še kot šolar, najprej na italijanski osnovni šoli v Dolini in potem v domači vasi. Doma so že od leta 1920 imeli gostilno in jo z večjo ali manjšo srečo vodili vse do oktobra 1943, ko so prihrumeli Nemci in vas, pa seveda tudi njihovo hišo z gostinskim obratom vred zažgali. Takrat so namreč tudi na teh obronkih nad mestom že delovali partizani, katerim se je pridružil tudi Pepijev brat, ki so ga 25. februarja 1945 pri Mašu-nu ujeli nedičevski Hitlerjevi kolaboracionisti in ga ustrelili. Pepi Božič je bil v času požiga svojega doma italijanski vojak v Albaniji. Ob kapitulaciji Italije so ga zajeli Nemci in je bil potem vojni ujetnik v Tirani in v mnogih taboriščih do 8. maja 1945, ko se je junija istega leta srečno vrnil domov in našel žalostno pogorišče. Takrat so ljudje, ker dela ni bilo doma, začeli iskati možnost zaslužka drugod. Tudi Pepi se je podal v Trst, se izučil za mizarja, sicer pa je delal razna opravila, saj je bilo glavno preživetje. Kljub novi meji se je 'redno vračal na Socerb, ko pa se je poročil z Rožo Kočevar s Kastelca, se je za stalno naselil pri Trstu. Z ženo sta si začela graditi hišo pri Domju, ta pa še ni bila niti končana, ko so območje, na katerem je stala, razlastili za gradnjo novega Naselja sv. Sergija. Spet je bilo treba začeti na novo. Leta 1960 sta z ženo odprla v današnji Ulici Grego trgovino in še do pred kratkim sta na svojem domu vodila prodajalno kruha in bife. Ob poslov-ništvu pa nista nikoli pozabila, da sta Slovenca in tega tudi nista pred nikomer skrivala. Nasprotno, skrbno, pa čeprav brez vsakega zunanjega hrupa, sta in še vedno čuvata slovensko pripadnost in tudi hčerki sta obiskovali slovensko šolo in rasli v narodnem duhu. Zaradi oddaljenosti od šole sta bivali v dijaškem domu. Sredi novega okolja s prevladujočimi italijanskimi naseljenci pa prav zaradi svoje odkritosti in skromnosti uživata spoštovanje. Pepiju Božiču naj gredo za njegovo zvestobo slovenskemu rodu ob življenjskem jubileju tudi čestitke našega dnevnika! koncerti Societa dei concerti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 2. marca, ob 20.30 bodo v gledališču Rossetti nastopili C. Laki, J. Hamari, Z. Vandersteenene, S. Lorenz, L. Kende in H. Hendrickx. izleti Društvo slovenskih upokojencev v Trstu organizira bo priliki 8. marca izlet v Brda (ogled Mušičeve razstave) in v Kobarid (ogled vojnega muzeja). Izlet bo v torek, 10. marca. Vpisovanje v ponedeljek, 2. marca, ob 9. uri na sedežu v Ul. Cicerone 8. šolske vesti Srednja šola I. Cankar vabi starše učencev in prijatelje na KONCERT TRŽAŠKEGA OKTETA, ki bo v šolski telovadnici jutri, 29. t. m., ob 11.45. čestitke Tovariši in sodelavci društva Edinost čestitamo našemu SAMU PAHORJU za ugledno in nadvse potrebno zmago na ustavnem sodišču, ki je odraz njegove strokovnosti, poštenosti in borbenosti. Danes praznuje MIRO STEPANČIČ rojstni dan. Vse najboljše mu želijo Boris, Tiberio, Oskar in Giulio z družinami. KD Rovte - Kolonkovec sporoča, da bo spet uživel PUSTNI SPREVOD jutri, 29. t. m., ob 8.30 Zbirna točka Muarke India u marčeš mimo Kuopco z Gu-zarjem na sedež društva, v popoldanskih urah Vrh Rovte. Nadaljevanje v nedeljo. __________gledališča_______________ Gledališče Rossetti Danes ob 20.30 bosta Victoria Chaplin in Jean Baptiste Thierree nastopila z delom LE CIROUE INVISIBLE. V abonmaju: odrezek št. 6A. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Jutri ponovitev ob 20.30. Predstave bodo trajale do 1. marca. Od 6. do 8. marca bo skupina Duetto 2000 predstavila FLOVVERS Lindsaya Kempa. Predstava izven abonmaja. Popust za abonente. Veljavna CARTATE-ATRO 1, niso pa veljavne izkaznice. Gledališče Verdi Operna in baletna sezona 1991/92 Danes, 28. t. m., ob 20. uri (red H) šesta predstava opere IL CAMPIELLO. Režija Paolo Trevisi, dirigent Niksa Ba-reza. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča. Ponovitev v nedeljo, 1. marca, ob 16. uri za red G. V ponedeljek, 2. marca, ob 18. uri bo v Avditoriumu Muzeja Revoltella v okviru predstav "Ura z...« koncert Cinzie DE MOLA z naslovom »Potovanje v Španijo«. Prodaja vstopnic od 17. ure dalje v dvorani Avditoriuma. Abonenti reda S lahko do nedelje, 8. marca dvignejopri blagajni gledališča Verdi vsoto za eno predstavo »Mojstrov pevcev iz Niirnberga«, ki je odpadla zaradi vsedržavne stavke gledaliških delavcev. La Contrada - Gledališče Cristallo Jutri, 29. t. m., ob 20.30 gostovanje gledališkega ansambla Comunita Teatra-le Italiana iz Rima s komedijo Eduarda De Filippa LE BUGIE CON LE GAMBE LUNGHE. Režija Giancarlo Sepe. Nastopata Aroldo Tieri in Giuliana Lojodice. Predstave bodo trajale do 8. marca. La Contrada - Predstave za mladino Danes ob 10. uri gostovanje gledališča Teatro delFAngolo iz Turina s pravljico VICTOR IL SELVATICO. Pravljico je napisal in režiral Giacomo Ravicchio. Nastopata Giacomo Ravicchio in Gio-vanna Facciolo. Predstava je namenjena osnovnošolskim otrokom ter dijakom srednjm sol. Gledališče Miela Danes, 28. t. m., ob 17., 19. in 21. uri predvajanje video-filmov francoskega baleta »LES AVENTURES D'IVAN VAF-FAN«, »SONG«, »WATERPROOF«, »NUIT DE CHINE« IN »DIX ANGES«. Ciklus video-filmov je organiziralo Stalno gledališče F-JK, v sodelovanju s tržaško pokrajino in zadrugo Bonawentu-ra. Vstop prost. razna obvestila Odbor za gradnjo Doma na Brdini -Opčine priredi v izvedbi kraljevega odloka PUSTNO OSMICO v pritličnih prostorih doma jutri, 29. t. m. popoldne. Pobuda ima vzvišene zdravnstveno - človekoljubne in nepridobitne namene pod geslom POMAGAJ PRIJATELJU V STISTKI. Vstop je prost, pijača in jedača po znižanih ljudskh cenah. Pridi! Nabrežinska godba bo ob pustu obiskala naslednje vasi: jutri, 29. t. m. popoldne Medja vas, v nedeljo, 1. marca Slivno, Cerovlje, Mavhinje, Prečnik, Šempo-laj in Praprot ter v ponedeljek, 2. in torek, 3. marca Sesljan, Vižovlje, Trnovca in Nabrežina, da bomo skupno praznovali kralja Pusta. KRUT obvešča, da se začnejo v torek, 10. in četrtek, 12. marca tedenske plavalne ure v bazenu v Strunjanu. Vpisovanje in informacije na sedežu Kruta v Ul. Cicerone 8/b v ponedeljek, 2. marca, od 9. do 12. ure. Tel. št. 360324. kino ARISTON - 15.00, 18.30, 22.00 J.F.K. - Un caso ancora aperto, r. Oliver Stone, i. Kevin Costner. EXCELSIOR - 16.30, 22.15 La lamiglia Addams, i. Angelica Huston, Christop-her Lloyd. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 22.00 L’-altro delitto, i. Kenneth Branagh. NAZIONALE I - 15.30, 22.15 II principe delle maree, i. Barbra Streisand. NAZIONALE II - 16.45, 22.15 Delicates-sen, i. Dominigue Pinon. NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Maledetto il giorno che t'ho incontrato, i. Carlo Verdone. NAZIONALE IV - 16.15, 22.15 Pensavo fosse amore invece era un calesse, r.-i. Massimo Troisi. GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Cosi lan tutte, r. Tinto Brass, □ □ MIGNON - 16.30, 22.15 Ecco l impero dei sensi, porn., □ □ EDEN - 15.30, 22.10 Penetrazione mul-tipla, porn., □ □ CAPITOL - 18.00, 22.00 Donne con le gonne, r.-i. Francesco Nuti. LUMIERE - 16.30, 22.00 Cattiva, r. C. Lizzani, i. Giuliana de Sio. ALCIONE - 18.00, 22.00 Barton Fink, i. John Turturro, John Goodman. RADIO - 15.30, 21.30 Oltre il sesso besti-ale, porn., D D . včeraj - danes Danes, PETEK, 28. februarja 1992 ROMAN Sonce vzide ob 6.46 in zatone ob 17.49 - Dolžina dneva 11.03 - Luna vzide ob 4.01 in zatone ob 12.56. Jutri. crmriTA. ?Q februarja 1992 BREDA PLIMOVANJE DANES: ob 1.27 najnižja 3 cm, ob 6.17 najvišja 19 cm, ob 13.24 najnižja -40 cm, ob 20.26 najvišja 27 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 8 stopinj, zračni tlak 1034,2 mb narašča, brezvetrje, vlaga 76-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 7,7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Francesca Pelusi, Cris-tina Fabbro, Jacopo Giacomazzi, Valentina Tippi. UMRLI SO: 90-letna Gabriella Kau-cich, 92-letna Elisa Gabrielli, 70-letni Lu-ciano Arduino, 79-letna Maria Scrobe, 87-letni Giordano Corazza, 81-letna Maria Pregara, 61-letni Sergio Ferfoglia, 82-letni Alberto Braico, 68-letni Italo Raviola, 69-letni Salvatore Garitta, 66-letni En-nio Vian. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 24. februarja, do nedelje, 1. marca 1992 Normalen urnik lekarn: 8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Rossetti 33 (tel. 727612), Rojan - Ul. L. Stock 9 (tel. 414304). OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za nujne primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Rojan - Ul. L. Stock 9, Borzni trg 12. OPČINE, Trg Monte Re 2/1 (tel. 213718) - samo po telefonu za nujne primere. Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Borzni trg 12 (tel. 367967). ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA URAD ZA INFORMACIJE KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. ___________prispevki______________ Ob obletnici smrti moža Rudija Mahniča darujeta žena in hči Majda 25.000 luža KD Valetnin Vodnik in 25.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Dolina. V spomin na župnika Albina Grmeka daruje Marija Kosmač 20.000 lir za ric-manjsko cerkev. V spomin na župnika Želeta daruje Marija Kosmač 30.000 lir za ricmanjsko cerkev. Ob izgubi drage Silvestre Sossi por. Corsini darujejo vaščani iz Gropade prizadeti družini 1.590.000 lir. V spomin na Ferdinanda Košuto daruje družina De Lorenzi 30.000 lir za MPZ Vesna. BUONI DEL TESORO POLIENNALI Z PETLETNO ZAPADLOSTJO ■ BTP so obveznice s koriščenjem L januarja 1992 in zapadlostjo L januarja 1997. ■ Obveznice dajejo letno 12% bruto obresti izplačljive v dveh posticipiranih šestmesečnih obrokih. ■ Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem. ■ Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 28. februarja. ■ Osnovna emisijska cena znaša 95,95% nominalne vrednosti; zato je minimalna cena za sodelovanje na dražbi 96%. ■ Glede na ceno, s katero bodo obveznice prodane, se resnična donosnost spreminja: glede na minimalno vrednost (96%), je maksimalna letna donosnost 13,55% bruto in 11,83% neto. ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ Obveznice BTP se koristijo s L januarjem: ob vplačilu (4. marca) bo treba doplačati poleg cene, iznešene na'dražbi, tudi do takrat dozorele obresti. Te bodo privatniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po minimum 5 milijonov lir. ■ Naknadne informacije nudijo banke. MAKSIMALNI LETNI NETO DONOS: 11,83 % razne prireditve Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3 vabi jutri, 29. t. m. na družabni PUSTNI VEČER. Na sporedu bo film GRE-EN GARD, ples, zabava in igre. Začetek ob 18.30. Športna šola Trst vabi na tradicionalno OTROŠKO PUSTNO RAJANJE, ki bo v nedeljo, 1. marca od 15. do 19. ure v Borovem športnem centru pri Sv. Ivanu v Trstu. Igral bo ansambel TAIMS, za zabavo pa bodo poskrbeli tudi "gusarji". KD F. Venturini priredi PUSTNE PLESE z ansamblom Vrtnica v Kulturnem centru A. U. Miro pri Domju v nedeljo, 1. in v torek, 3. marca od 14. do 18. ure OTROŠKO RAJANJE ter od 20. do 24._ure PUSTNI PLES. ŠD Mladina - Križ vabi na TRADICIONALNO OTROŠKO PUSTNO RAJANJE, ki bo v nedeljo, 1. marca, od 15. do 19. ure v Domu A. Sirk v Križu. Vabljeni! 1. STEG SZSO TS vabi skavte na PUSTNI PLES v nedeljo, 1. marca, od 18. ure dalje v župni dvorani v Nabrežini. KD I. Grbec - Škedenjska ul. 124 priredi v ponedeljek, 2. marca, od 16. do 18. ure VESELO PUSTNO RAJANJE ZA OTROKE. Vabljeni! Pustni odbor Mačkolje priredi v torek, 3. marca, ob 16. uri VESELO PUSTNO RAJANJE v Srenjski hiši. Čaka vas veliko zabavnih doživetij, otroci vabljeni^ ŠKD Cerovlje - Mavhinje prireja na pustni torek PUSTOVANJE v gostilni Urdih v Mavhinjah. Vabljeni! Bivši gojenci in gojenke! Obveščamo vas, da Dijaški dom POSTUJE TUDI LETOS. Pričakujemo vas v torek zvečer. ŠKD Cerovlje - Mavhinje vabi vse za-interesiranke na ŽENSKI ZUR (večerja s plesom), ki bo v soboto, 7. marca v gostilni Urdih v Mavhinjah z začetkom ob 20.30. Za informacije tel. na št. 299798 od 18. do 20. ure. Zveza žena Italije - Dolina vabi vse ženske na DRUŽABNO VEČERJO, ki bo v soboto, 7. marca v gostilni pri Studencu, ob 19.30. Vpisovanje v trgovinah Te-desco in Kos v četrtek, 5. marca. SKD Vigred vabi v nedeljo, 1. marca od 15. do 18. ure v društvene prostore na OTROŠKO PUSTNO RAJANJE. Vabljeni! Barkovljansko društvo - ul. Cerreto 12 priredi v torek, 3. marca, od 15. ure do 19. ure dalje PLES ZA ODRASLE. Igral bo duo Ploj iz Vipave. Vabljeni vsi! V torek, 3. marca bo 3. razred pedagoškega liceja A.M. Slomšek iz Trsta hospitiral v dvorani barkovljansecja društva ul. Cerreto 12 z igrico RDEČA KAPICA. Začetek ob 10.40. Vabljeni! Kulturni dom na Proseku organizira v nedeljo, 1. in torek, 3. marca od 15. do 19. ure OTROŠKO PUSTNO RAJANJE. Vabljeni! Dolinski pustni odbor vabi vse vaščane in vse pustne navdušence na tcadI-CIONALNO NEDELJSKO POBIRANJE PO VASI. Zbirališče v nedeljo, 1, marca, ob 8.30 na Koluži, odhod po skodelici kave ob 9. uri. Poskrbljeno za glasbo, prijateljsko počutje in celodnevno zabavo v dobri družbi pustnih šem. mali oglasi ZASTOPNIK 1 LUCIOLI Ul. Flavia km-Trst Tel. 383050 OSMICO je odprl Sergij Mahnič v Borštu ŠLI. NUDIM LEKCIJE iz latinščine, slovenščine in nemščine. Tel. 228658. PRODAM pokrit gliser (pilotina planan-te) dolžina 5.10 m brez registracije in brez motorja. Cena 2.000.000 lir. Tel. 327342 po 14. uri. PRODAM fiat uno 45 S fire, letnik december '89 v odličnem stanju. Tel. ob uri kosila in večerje na št. 200172. V POSLOVNEM CENTRU prodam stanovanje 100 kv. m potrebno popravil po primerni ceni. Tel. št. 631177 ali ob večernih urah na št. 418625. 26 - LETNO DEKLE z izvršenim tečajem strojepisja in delovno prakso v knjižnici išče kakršnokoli delo. Tel. 208271. DIPLOMIRANI strojni inženir s 5-letni-mi izkušnjami in znanjem ruskega, angleškega in srbohrvaškega jezika išče zaposlitev v import/export podjetju ali kot projektant/risar. Tel. 53032. KNJIGOVODJA - fant z že opravljenim vojaškim rokom in veliko voljo do dela v trgovskem sektorju išče zaposlitev. Tel. (0481) 419957 ob uri kosila. POŠTEN IN DELAVEN FANT, doma iz obmenjnega področja, po poklicu vulkanizer/mehanik išče delo na področju Trsta/Gorice, tudi kot šofer ali v drugi stroki. Tel. št. (040) 224533. IŠČEM delo za gospodinjsko pomočnico v oklici Trsta. Tel. (003866) 81472. 20 - LETNO DEKLE s končano pedagoško šolo in znanjem italijanskega, angleškega, slovenskega in hrvaškega jezika išče delo. Tel. na št. 573141 od 19. do 20. ure v torek, sredo in četrtek. 19 - LETNO dekle išče delo kot baby sitter, daje tudi inštrukcije iz angleščine in hrvaščine. Tel. 573141 od 19. do 20. ure v torek, sredo in četrtek. 22 - LETNO DEKLE z večletno delovno izkušnjo sprejme resno zaposlitev, tudi kot hišna pomočnica. Tel. 200882. ODDAM trosobno, konfortno, opremljeno stanovanje. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Center". GOSTILNO PAVLETIČ v Borštu dajem v najem po dogovoru. Tel. 228782. Darujte za Slovenski visokošolski sklad Sergij Tončič Po drugem dnevu sanremskega festivala V središču polemik ta trenutek popevka Pierangela Bertolija SANREMO — Prvi večer sanremskega festivala je bil nekoliko bolj medel kot v preteklih letih kljub profesionalnosti voditeljev, taka je bila vsaj ocena, ki so jo izrekli organizatorji na včerajšnji tiskovni konferenci. Takoj so se tudi pohvalili s 16, po nekaterih virih celo 19 milijoni gledalcev, ki so sledili festivalu pred TV ekranom. Alba Parietti se je izkazala kljub spodrsljaju o »festivalu, ki traja 40 tednov, in nogometnem prvenstvu, ki traja štiri dni«. Organizator Adriano Aragozzini je dal duška svojemu navdušenju, precej zmernejši pa je bil predstavnik RAI Mario Maffucci, ki meni, da je letošnji festival v glasbenem smilsu siromašnejši od preteklih. Nekaj pripomb je padlo tudi na oddajo Dopofestival, saj je marsikoga motil Gianni Ippoliti, ki napoveduje - kot mnogi drugi - zmago Mie Martini. Če se povrnemu k TV gledalcem, je letošnji festival vsaj glede prvega večera potolkel rekord, saj je lanski priklenil pred ekran samo 15 milijonov oseb. Oddaji Dopofestival malo pred polnoči je sledilo nekaj čez štiri milijone gledalcev. Ob vsem tem se nadaljujejo, lahko bi rekli kar »seštevajo« karseda žolčne polemike. V središču pozornosti sta ta trenutek Pupo, ki so ga izključili, in Pierangelo Bertoli (na sliki), točneje njegova pesem Italia d'oro, za katere motiv pravijo, da je enak popevki Signora dellanima. Pupo alis Enzo Ghinazzi je včeraj zagrenjeno priznal, da si je pričakoval izključitev. Razkril je tudi ozadje svojega nastopa na festivalku leta 1984: »Tedaj smo diskografska hiša., moj manager in jaz plačali 75 milijonov zato, da sem nastopil in dosegel četrto mesto. Prevara je tičala v sistemu totip.« Nekoliko bolj »skrivnostna« je zadeva Bertolijeve pesmi. Avtor je Marco Negri (po poklicu geometer), ki je tudi avtor že omenjene Signora dell'anima. Bertoli zatrjuje, da Negri ni nikoli dovolil nikomur uporabljati ta motiv. A oglasila sta se pevka Gladiš Rossi in umetniški vodja bolonjske radijske postaje Radio Gamma, ki zatrjujeta, da je pevka aprila 1991 »kupila« motiv po avdiciji. Prav gotovo se bo zadeva razvila do prijave zaradi »protizakonitega prilaščanja«. Maria Appignanija, ki so mu nadeli vzdevek »nori konj« in ki je v četrtek zvečer vdrl na oder gledališča Ariston, so takoj po podvigu aretirali. Noč je preživel »na hladnem«, včeraj zjutraj pa je sodnik.od-redil, da se mora vrniti domov v Rim. Za Appignanija taki izpadi niso nič novega in izjavil je, da bo še poskusil na prihodnjem festivalu. Razpis natečaja za mlade pesnike in pisatelje Zveza kulturnih organizacij Slovenije s sodelovanje Zvez iz Ilirske Bistrice in Radovljice razpisuje natečaj za udeležbo na 20. srečanju mladih pesnikov in pisateljev Slovenije. Sodelujejo lahko avtorji, ki svojega dela še niso izdali (razen v samozaložbi) v knjižni obliki in še niso bili uvrščeni med najboljše v dosedanjih republiških srečanjih mladih pesnikov in pisateljev, in to s prozo, poezijo in dramskimi deli. Prispevki morajo biti napisani s pisalnim strojem in poslani v treh izvodih, označeni pa morajo biti s šifro. Prispevkom naj avtorji priložijo še zapečateno ovojnico s podatki: ime in priimek, naslov, izobrazba, poklic, starost in šifra. Dvočlanske žirije in republiški selektor bodo med pravočasno prispelimi prispevki s svojega območja izbrali najboljše avtorje za nastop na območnem in republiškem srečanju. Vse poslane prispevke odstopijo avtorji za morebitno objavo brezplačno. Rokopisi ne bodo vrnjeni. Prispevke morajo pisci poslati do 10. marca na naslov ZKO Slovenije (za 20. srečanje), Štefanova 5, p. p. 136, 61001 Ljubljana. Dodatne informacije dobijo interesenti pri Dragici Breskvar (tel. 061/151028, int. 44). Senator Spetič na Radiu Opčine V okviru Jutranjega vala se bo v nedeljo zjutraj ob 9.30 na Radiu Opčine oglasil slovenski senator Stojan Spetič, ki mu bodo lahko poslušalci zastavili vsakovrstna vprašanja. | gershwin in okoliččT BENETKE Gledališče La Penice Nocoj, 28. 2.: koncert baritonista Grega Baker j a in pianista Ezia Lazzarinija. Nocoj, 28. 2.: koncert Tammitam Percussion Ensemble, dir. Guido Facchin (repertoar ameriških skladb, prirejenih za sama tolkala). V soboto, 29. 2.: Gershwinu posvečeni filmi - Rapsody in Blue (1945), r. Irvin Rapper. V soboto, 29. 2.: koncertna izvedba opere Porgy and Bess, dir. Henry Lewis, interpreti VVillard White, Mervyn VVallace, Cynthia Hayman, Greg Baker, Paula Ingram, Marietta Simpson, Barring-ton Coleman. V soboto, 29. 2.: koncert harfistke Jasne Corrado Merlak (Elling-ton, Porter, Vidali, Gustavsson, Chertok). V nedeljo, 1. 3.: Gershvvinu posvečeni filmi - Funny Face (1957), r. Stanley Donen. V nedeljo, 1. 3.: recital pianista Adriana Ambrosinija in saksofonista Giuseppeja Rosa (Kynaston, Creston, Francaix, Gershwin, Jop-lin, Woods). V nedeljo, 1. 3., in v torek, 3. 3.: koncert najslavnejših GershVernovih skladb, med njimi Amerikanec v Parizu, dir. Henry Lewis, pianist solist Peter Jablonski. V ponedeljek, 2. 3.: Gershvvinu posvečeni filmi - An American in Pariš (1951), r. Vincente Minelli. V ponedeljek, 2. 3.: koncert skupine pihal La Serenissima Brass Ensemble (Hovvart, Langford, Kot-sier, Hazell, Carmichael, Parker). V ponedeljek, 2. 3.: recital španskega tenorista Alfreda Krausa ob spremljavi pianista Edelmira Ar-naltesa (Flotovv, Massenet, Cilea, De Falla, Turoina, Tosti, Soroza-bal). V torek, 3. 3.: komorni koncert ansambla Interpreti Veneziani. kulturne prireditve SEŽANA Kulturni center S. Kosovela Nocoj, 28. 2., ob 18. uri: otvoritev razstave Antona Repnika, nato umetniški večer z igralko Jerico Mrzel. V soboto, 29. 2., ob 10. uri: filmska matineja Moj prijatelj Bingo (mlad., ZDA). PORTOROŽ Avditorij Nocoj, 28. 2., ob 20.30: večer Italijanske in hrvaške canzone z Vi-cejem Vukovom ob spremljavi pianista Sthepana Mihajlinca in violinista Josipa Klime. V soboto, 29. 2., ob 16. uri: lutkovna pravljica Jajce (Zlatko Kri-lič) z ljubljanskim Lutkovnim gledališčem. KOPER Galerija Loža in Meduza Do 7. 3.: razstava slik in grafik prekmurskege slikarja Zdenka Huzjana. NOVA GORICA Dvorana v Solkanu Nocoj, 26. 2., ob 20. uri: gledališka predstava Pokopani otrok (Sam Shepard), rež. Dušan Jovanovič, scenograf Marjan Kravos, igrajo Stane Leban, Dragica Kokot, Bine Matoh, Ivo Barišič, Radoš Bolčina, Alenka Vitrih in Rastko KrošI, PDG Nova Gorica (pon. 29. 2.). Galerija Unika V Rožni dolini nocoj, 28. 2., ob 18.30: odprtej razstave kitajske slikarke Wang Huigin. Razstava bo odprta do 20. 3. IDRIJA Prenovljeni grad V četrtek, 5. 3., ob 17. uri: Oskar Kogoj - Nature Design 4, predsedniško pohištvo Leonardo da Vinci, sodelujejo Isao Hosoe iz Tokia in Milana, Sergio Pausig iz Benetk, proizvajalec Lesna industrija Idrija in Marmor Hotavlje; otvoritev razstave z nastopom Trobilnega kvarteta Gallus. r c ram_____________________ 6.55 Aktualno: Unomattina 10.05 Gospodarstvo 10.15 Aktualno: Ci vediamo 11.00 Kratke vesti iz Milana 11.05 Ci vediamo (2. del) 12.00 Variete: Piacere Raiuno, vmes kratke vesti 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Variete: Piacere Raiuno 14.30 Otroški varjete 15.00 Dokumentarec: Battelli su fiumi lontani 16.00 Mladinski variete: Big! 17.30 Atletika: EP indoor 17.55 Danes v Parlamentu 18.00 Kratke vesti 18.05 Variete: Hočeš zmagati? 18.30 Aktualno: Ora di punta 19.35 Aktualno: Dna storia (vodi Enzo Biagi) 19.50 Vreme in dnevnik 20.40 Glasba: 42. Festival italijanske popevke (vodita Pippo Baudo in Milly Carlucci) 23.00 Dnevnik 23.15 Aktualno: Dopofestival (vodi Pippo Baudo) 0.15 Dnevnik in vreme 0.45 Danes v Parlamentu 0.55 Rubrika opolnoči 1.15 Dok.: Avstralija 1.45 Nočni dnevnik 2.00 Nočni spored € RAI 2_________________ 7.00 Nanizanke in risanke 8.45 Ne samo o kmetijstvu 9.00 Dok. DSE: Campus 10.00 Film: Larte di arran-giarsi (kom., It. 1954) 11.50 Kratke vesti 11.55 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.20 Rubriki o gospodarstvu in medicini, nato vreme 13.50 Nad.: Ouando si ama, 14.45 Santa Barbara 15.35 Rubrika o lepoti, Kronika v živo in Diogenes 17.15 Tednik o ženski problematiki in kratke vesti 17.30 Iz Parlamenta 17.35 Rubrika o košarki 17.55 Glasba: Rock cafe 18.05 Dnevnik in šport 18.20 Nanizanka: Miami Vice 19.10 Nadaljevanka: Beautiful 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Film: Un minuto a mez-zanotte (krim., Fr. 1990, r. Rene Manzor, i. Bri-gitte Fossey) 22.10 Nan.: II commissario Corso - La šfida 23.15 Aktualno: Pegaz 23.55 Vesti, vreme, horoskop 0.05 Glasba: Rock cafe 0.10 Dok.: Buster Keaton 1.10 Odbojka in smučanje | ^ RAI 3 | 11.30 Zimske mladinske igre 12.00 Krožek ob 12 12.05 Vesti iz Milana 14.00 Deželne vesti 14.30 Popoldanski dnevnik 14.45 Dok.: Ambientevivo 15.15 Lega del filo d'oro 15.45 Šport: motokros 16.00 Rubrika: Tutti i colori del bianco 16.30 Rokomet: Padova-Trst 17.00 Popoldan na 3. mreži 17.30 Dnevnik - On the road 17.45 Pregled tujega tiska in televizijskih oddaj 18.00 Dok. oddaja: Geo 18.45 Rubrika Derby in vreme 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Varieteja: Piero Chiam-bretti - II portalettere, 20.05 Blob 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato 20.30 Aktualno: Chi 1'ha vi-sto? (vodita Alessandra Graziottini, L. Di Mayo) 22.30 Dnevnik ob 22.30 22.45 Film: La gabbia (r. G.Patroni Griffi, i. Tony Musante, Laura Anto-nelli) 0.20 Blob in Drobci 0.45 Dnevnik in vreme 2.45 Nočni spored r fr" TV Slovenija 1 [ [~jj^ TV Koper 9.10 Video strani 9.20 Spored za otroke: nanizanka Legende sveta, 9.45 Pravljice iz lutkarjevega vozička, 10.10 Jelenček 10.40 Euroritem (40. odd.) 11.00 Zelena ura 12.00 Poročila 13.55 Napovednik 14.00 Umetniški večer 16.20 Gospodarska oddaja 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.10 Slovenska kronika 17.20 Kontaktna oddaja za mladostnike: Tok Tok 19.10 Risanka in Napovednik 19.30 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Forum 20.15 Nad.: Karkoli drugega bi bilo pohlepno 21.10 Oči kritike 22.00 Dnevnik in vreme 22.20 Šport 22.25 Napovednik 22.30 Sova, vmes nanizanka Pri Huxtablovih, nad. Monte Carlo in film Marijini ljubimci (dram., ZDA 1984, r. Andrej Končalovski, i. Nastassja Kinski) 1.30 Video strani 13.00 Nadaljevanki: Rayano-vi, 13.20 Amandoti 14.00 RAI - Vzgojna oddaja 16.00 TV Novice - Oresedici 16.10 Otroški program, vmes risanke Superbook 16.30 Glas. oddaja: Juke box 18.30 Studio 2 18.50 Odprta meja 19.00 TV dnevnik Vsedanes 19.25 Nadaljevanki: Rayano- vi, 19.45 Amandoti 20.30 Razvedrilni program v živo: Bella TV 22.00 TV dnevnik 22.10 Aktualno: Globus 22.40 RAI - Vzgojna oddaja LfrE TV Slovenija 2 14.00 Sova, vmes nad. Monte Carlo in Cellini 15.40 Euroritem (40. odd.) 16.00 EP v atletiki 18.00 Regionalni programi 19.00 Jazz in blues 19.25 Napovednik 19.30 TV Dnevnik ZDF 20.00 Koncert Orkestra Slovenske filharmonije 20.55 Alternativni program 21.55 Gore in ljudje 22.25 SP v mlad. smučanju 23.10 Atletika in Yutel RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Halo, dober dan! Tu 362875; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Damir Feigel in njegovi kratki spisi; 11.50 Melodije; 12.00 Indija Koromandija; 12.20 Lahka glasba; 12.40 Naša pesem: Komorni zbor Peko; 12.50 Orkestri; 13.25 Narodnozabavna glasba; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Krajevne stvarnosti; 15.00 Zvočne kulise; 15.30 Portreti in srečanja; 15.45 Orkestri; 16.00 Mi in glasba: Glasbena kronika s Hrvaškega; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Kulturni dogodki; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.00 Radio Ga-Ga; 8.15 Obvestila; 8.30 Dnevnikov odmev; 10.30 Pregled tiska; 10.45 Spot; 11.05 Petkovo srečanje; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Radijska tribuna; 17.05 Studio ob 17.00; 18.30 Ekološki kotiček; 19.45 Lahko noč, otroci!; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.00 Literarni nokturno; 23.15 Glasba. RADIO KOPER (slovenski program) CANALE 5______________ 7.00 Aktualno: Na prvi strani 8.30 Nan.: Arnold, 9.00 Aliče 9.35 Film: Attenti alle vedove (kom., ZDA 1959, r. Richard Quine, i. Doris Day, Jack Lemmon) 11.50 Kviz: II pranzo e servito (vodi Claudio Lippi) 12.40 Aktualno: Affari di fa-miglia 13.00 Dnevnik TG 5 13.20 Variete: Non e la RAI 14.30 Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa), 15.00 Agenzia matrimoniale, 15.30 Ti amo parliamone 16.00 Otroški variete 18.00 Kviza: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna 20.00 Dnevnik TG 5 20.25 Variete: Striscia la noti-zia 20.40 Film: Segni particolari -Bellissimo (kom., It. 1983, r. Castellano-Pipolo, i. A. Celentano, F. Moro) 22.45 Nan.: I Robinson 23.15 Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) Dnevnik TG 5 1.20 Striscia la notizia 1.35 Spored non stop RETE 4 ____________ 8.00 Nadaljevanke: Cosi gira il mondo, 8.25 La mia piccola solitudine, 9.00 La valle dei pini, 9.35 Una donna in vendita 10.30 Kviz: Čari geni tori, vmes (10.55) TG 4 vesti 11.45 Nad.: Stellina 12.20 Otroški variete 13.30 TG 4 vesti 13.40 Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti) 13.45 Nadaljevanke: Sentieri, 14.45 Senora, 15.15 Ven-detta di una donna, 15.45 Tu sei il mi.o destino, 16.20 Cristal, 17.20 Feb-bre damore 17.50 TG 4 vesti 18.00 Variete: Ceravamo tan-to amati 18.30 Kviz: Gioco delle coppie 19.15 Nad.: Dottor Chamberlain, 19.40 Primavera 20.30 Nadaljevanka: Manuela 22.30 Aktualno: v pričakovanju nadaljevanke La donna del mistero 2 23.05 Nad.: Dynasty 0.05 Variete: Il meglio di Bu-onasera (vodi A. Lear) 2.05 Nan.: Marcus Welby 3.05 Nočni spored ITALIA 1 ___________ 6.30 Odprti studio 7.00 Otroška oddaja 8.30 Odprti studio 9.05 Nan.: SuperVicky - 11 Computer non sbaglia, 9.30 Chips , 10.30 Mag-num P J. - Flashback 11.30 Odprti studio 11.40 Avtomobilizem Fl: VN Južne Afrike 13.00 Variete: Mezzogiorno italiano (vodi Gianfran-co Funari) 14.00 Odprti studio 14.30 Variete: Mondo Gabib-bo 15.00 Nanizanke: Supercar -Operazione oro, 16.00 La bella e la bestia - L'uc-cello azzurro, 17.00 A-Team, 18.00 MacGyver -Starkess il sensitivo 19.00 Odprti studio 19.30 Studio šport in vreme 19.40 Kviz: Il gioco dei 9 (vodi Gerry Scotti) 20.30 Film: Robocop (fant., ZDA 1987, r. Peter Ver-hoeven, i. Peter VVeller) 22.30 Aktualno: L istruttoria (vodi Giuliano Ferrara) 0.30 Odprti studio in šport 1.05 Nočni spored ODEON________________ 13.00 Risanke 15.30 Nadaljevanka: Happy end (i. Jose VVilker) 16.30 Film: Gli angeli con la faccia sporca (dram., ZDA 1938, r. Michael Curtiz, i. James Cagney) 18.00 Nad.: Rosa selvaggia (i. Veronica Castro) 19.30 Risanke 20.00 Nanizanka: Ivanhoe 20.30 Film: I Pagliacci (dram., It. 1942, r. G. Fatigati, i. Alida Valli, Paul Horbi-ger) 22.00 Reportaža: Kdo je ubil Kennedyja? 22.30 Film: American Gothic (srh., ZDA 1988, r. John Hough, i. Rod Steiger, Vvonne De Carlo) TMC____________________ 8.30 Nanizanke: Batman, 9.00 Ai confini delVArizona 10.00 SP v smučanju: ženski veleslalom (1. tek) 11.00 Nad.: Vite rubate 11.45 Variete: Kosilo z Wilmo 13.00 SP v smučanju: ženski eleslalom, (2. tek) 13.30 Dnevnik in šport 14.00 Variete: Ottovolante 14.35 Risanke: Snack 15.00 Film: Il cantico dei canti-ci (dram., ZDA 1933, i. Marlene CMetrich) 16.45 Rubrika: Zenska TV 18.30 Nanizanka: Matlock - L'-accendino d'oro 19.30 Sportissimo '92 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Nogomet: Monaco-Caen 22.30 Variete: Festa di comple-anno (vodita G. Cinguet-ti in Lelio Lutazzi) 23.35 Večerni dnevnik 23.45 Odbojka (pokal prvakov) 1.00 Atletika: EP indoor 2.45 Aktualno: CNN News TELEFRIIILI____________ 15.00 Nan.: Una piccola citta 16.00 Kratke vesti 16.05 Risanke 17.00 Ena rastlina na dan 17.30 Nad.: VVhite Florence, 18.05 La padroncina 19.00 Večerne vesti 19.30 Nan.: Una piccola citta 20.00 Rubrika: občina 21.30 TV film: Un uomo in trapjiola (i. Ugo Pagliai, 22.45 Nočne vesti 0.15 Rubrika o motorjih TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi 7.30, 14.30, Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.45 Kulturni servis; 8.00 Prenos RS; 10.35 Prenos Vala 202; 13.15 Mladi val Radia Koper; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 JS Digital Klasika; 18.30 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Prenos RS; 23.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 8.00 Pozdravljeni; 8.15 Raba in zloraba italijanskega jezika; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.00 Glasba je...; 9.20 Glasbene želje; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družinski svet; 11.00 Politika in aktualnosti; 11.30 Spomin iz Italije; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street; 16.00 Popoldne ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.50 Rock-slovar; 17.40 Kantavtorji; 18.00 Spomin iz Italije; 18.45 Studio 12; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja z obvestili; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Mix time; 21.00 Nočni val. Predčasne upokojitve v ladjedelnici - tokrat zares Zadnji delovni dan za 466 delavcev Od 1, marca bodo stopili v pokoj Tokrat gre menda zares, kar zadeva predčasne upokojitve v tržiš-ki ladjedelnici. Današnji dan naj bi bil zares zadnji dan v delovnega razmerja za 466 delavcev tržiš-ke ladjedelnice. Od 1. marca jih bodo namreč predčasno upokojili. O zadevi smo poročali že konec prejšnjega meseca, saj je bil špr-votno določeni rok predčasne upokojitve 1. februar. V zadnjem trenutku in potem ko je uprava podjetja že pisno obvestila vse tiste, ki so bili na spisku, so se stvari zapletle. Sklep vlade namreč do takrat še ni bil objavljen v Uradnem listu in zato tudi formalno neveljaven. Operacija predčasnih upokojitev se je tako odgodila za en mesec. Delavce, mnogi so že vrnili orodje in osebno opremo, so spet poklicali na delovna mesta. Zdaj je postopek povsem dodelan in od 1. marca bo na Goriškem nekaj sto upokojencev več. Tržiška ladjedelnica je s to operacijo menda za nekaj časa rešila vprašanje viška delovne sile, čeprav sindikati že opozarjajo, da mora prvemu sklepu (o predčasnih upokojitvah namreč) takoj slediti začetek pogovorov o postopnem nadomeščanju tistih, ki so zapustili delovna mesta. Začasna upokojitev bo v prihodnjih tednih zadevala še dodatnih 22 delavcev, vendar je treba še prej odpraviti vrsto nejasnosti glede tolmačenja zakona. Vlada je namreč odobrila 488 predčasnih upokojitev. 466 primerov so že rešili. Nadalnjih 22 primerov pa se nanaša na delavce, ki uživajo invalidnino. Prav ti primeri še niso razjasnjeni. Zakon menda kaj takega ne predvideva. Vsekakor bo treba nejasnosti rešiti do 9. marca, v nasprotnem slučaju bodo predčasno upokojili nadalnjih 22 delavcev, ki izpolnjujejo pogoje. Prošnjo za predčasno upokojitev je namreč predložila skoraj tretjina več delavcev, kakor je dejansko odobrenih mest. In menda vsi tudi izpolnjujejo pogoje za predčasno upokojitev. Poprečna starost zaposlenih v tr-žiški ladjedelnici je nekje nad 45 let, kar pomeni, da je v podjetju velik odstotek delavcev z dolgo delovno dobo. Pomeni pa tudi nekaj drugega: da v podjetju že lep čas ne nadomeščajo delavcev, ki zaradi upokojitve ali drugih razlogov odhajajo iz delovnega procesa. Kaj s preostalimi delavci, ki predstavljajo takoimenovani višek delovne sile ? Zaenkrat bodo ostali v delovnem razmerju, v upanju, da bo vlada, morda že čez kakšno leto, spet sprejela podoben sklep o predčasnih upokojitvah. Po predčasnih upokojitvah bo v tržiški ladjedelnici organik okleščen za približno eno petino. Bo to dovolj za ponovno pridobivanje konkurenčnosti tega velikega podjetja z državno udeležbo, ali pa se bo krizno stanje ponovilo že čez kakšno leto ? Danes seja pokrajinskega sveta Danes ob 16. uri je napovedana seja goriškega pokrajinskega sveta, ki se ni sestal že mesec dni. Poleg točk, ki so na dnevnem redu seje bo predvidoma veliko razprave o vprašanjih odpadkov, oziroma o odobritvi pokrajinskega načrta za predelavo in uničevanje odpadkov. Slišati pa je tudi, da bo pokrajinski svet razpravljal o zadevi statutov občin Sovodnje, Štever-jan in Doberdob ter v zvezi s tem sprejel dokument. Koncertna sezona GM in Centra E. Komel V Katoliškem domu nastop Godalnega kvarteta GM Itiiili gfffig* ' 7 r 1 x1 rl r m mm V Katoliškem domu je v sredo koncertiral Godalni kvartet Glasbene matice iz Trsta v sestavi Žarko Hrvatič (violina), Jagoda Kjuder (violina), Marko Bitežnik (viola) in Peter Filipčič (violončelo). Koncert je obogatila s svojim nastopom še flavtistka Daniela Brussolo. Ansambel je izvajal dela Haydna, Mozarta, Smetane in Merkuja. Povedati velja, da se je Godalni kvartet Glasbene matice tokrat v bistvu predstavil goriški publiki, čeprav uspešno deluje že kar nekaj let. Koncertna sezona, ki jo letos prirejata Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel in Glasbena matica se bo nadaljevala in predvidoma tudi zaključila sredi marca s koncertom pianistke Katje Milič. Na sliki (foto Marinčič): Godalni kvartet Glasbene matice na koncertu v Gorici. Stranka PLI predstavila kandidate za skorajšnje volitve Izbira lokacije za gradnjo šole - vojašnice Odvetnika Genero Comel in Majo za zbornico, Corradi za senat DSL bo izstopila iz komisije če bo ta delala enostransko Na listah PLI bosta z Goriškega kandidirala za poslansko zbornico odv. Franca Genero Comel in odv. Agostino Majo, za senat pa Claudio Corradi. Kandidate so goriški liberalci predstavili včeraj na tiskovni konferenci v Palače hotelu ob navzočnosti pokrajinske tajnice France Graniti in deželnega tajnika Franca Tabacca. Tabacco je povedal, da se liberalci v tej volilni preizkušnji predstavljajo čistih rok in s čistim obrazom, ne da bi se spuščali v kaka Mestno tajništvo DSL in občinski svetovalci te stranke so vzeli v pretres izjave župana Tuzzija glede komisije, ki naj izdela predlog lokacije za šolo—vojašnico finančne straže. O tej problematiki je bil govor, kakor smo že poročali. tvegana in nejasna zavezništva. V prihodnji zakonodajni dobi se bodo zavzemali za ustavno reformo, za zdravstveno reformo ter za privatizacijo nepotrebnih državnih imetij. Granitijeva je opozorila na potrebo po korektnem gospodarskem in siceršnjem sodelovanju tudi z vzhodnimi sosedami Italije, v prvi vrsti s Slovenijo in Hrvaško. Kar zadeva vprašanje slovenske manjšine, pa je odv. Majo v odgovor na naše vprašanje rekel, da obžaluje, da ni bil Maccanicov zakonski osnutek že odobren, čeprav s popravki. Podražitev oskrbovalnine v občinskih otroških vrtcih Oskrbnina za pol dneva v goriških občinskih vrtcih bo do konca tega šolskega leta znašala 67.000 lir na mesec, za cel dan pa 74.000 lir na mesec. Doslej je oskrbnina znašala 67.000 oziroma 61.000 lir, kar pomeni, da so sedanji poviški približno 10-odstotni. Sklep o tem je sprejel goriški občinski odbor na svoji zadnji seji. Odborniki so tudi sklenili, da bodo oskrbnine od 1. septembra letos dalje, se pravi v šolskem letu 1992-93, sorazmerne z dohodki staršev. Starši z dohodki do 20 milijonov lir bodo plačali 65.000 lir oskrbnine, z dohodki od 20 do 35 milijonov 90.000, z dohodki od 35 do 50 milijonov 115.000, z dohodki več kot 50 milijonov lir pa 140.000 lir prispevka. Občinski odbor je na svoji zadnji seji nadalje sklenil, da poviša davek ICIAP za 16 odstotkov (od 25 možnih) ter da poviša pristojbine za prekope grobov za 18 odstotkov. Sklenil je tudi, da opremi občinske redarje z novimi uniformami v skladu z deželnim zakonom 60/91 ter da poveri podjetju Chemio nalogo, za analizo izpušnih plinov goriškega upepeljevalnika, podjetju Chelab pa nalogo za analizo delcev, ki se nabirajo na električnem filtru istega upepeljevalnika. na ponedeljkovi seji občinskega sveta. V posebnem dokumentu predstavniki DSL izražajo pomisleke o dejanski nameri župana in predstavnikov večine in opozarjajo na nevarnost, da bi komisija predstavljala zgolj neko formalno kritje za izbire, ki so bile že opravlj e-, ne izven občinskega sveta. Dokument poudarja, da bo komisija sestavljena iz vseh predstavnikov strank v občinskem svetu in torej njeno stališče ne more biti enako stališču večine, oziroma občinskega odbora. Predstavniki SDL nadalje ugot-valjajo, da se župan izmika točnim navedbam akta, ki ga je sprejel občinski svet in ki izključuje lokacijo na letališču. Ta dokument bi morala upoštevati kot izhodišče 'ommenjena komisija, drugače se njena vloga utegne omejiti zgolj na nudenje kritja, oziroma neke vrste demokratičnosti, drugod opravljenim izbiram. Predstavniki DSL napovedujejo svoj izstop iz omenjene komisije, v kolikor ne bo delovala v skladu z izhodišči občinskega sveta. Napovedujejo tudi zaostritev vseh oblik političnega boja, skupaj z odborom za ovrednotenje letališča in ob podpori skoraj deset tisoč podpisov občanov, ki so zelo jasno pnvpdali, za kaj jim rjrp Obnovljeno večino na občini čakajo, kot se zdi, še zelo težke preizkušnje. Drevi koncert pianista M. Gona V okviru niza večernih koncertov, ki jih prirejata goriška občinska uprava in združenje Lipizer, bo drevi ob 20.30 v gledališču G. Verdi nastopil tržaški pianist Mas-simo Gon. Gre za odličnega mlajšega glasbenika, ki je požel že vrsto uspehov doma in po svetu. Goriškemu občinstvu se bo Massi-mo Gon predstavil s Clementije-vimi, Chopinovimi in Beethovnovimi skladbami. Proste vstopnice so v prodaji v turističnem uradu IOT v ul. Ober-dan 16. ■ Ravnateljstvo deželne ustanove za gozdove vabi občane k odgovornemu ravnanju in upoštevanju predpisov, ko se podajajo v naravo. Posebej opozarjajo na deželni zakon št. 34, o varstvu rastlin. KD JEZERO SKD HRAST KD KRAS VZPI-ANPI Ob dnevu slovenske kulture: Raba slovenskega jezika v javnosti Dokumentarno razstavo in razprava Sodeluje prof. Samo Pahor Nocoj ob 20. uri na sedežu KD Jezero v Doberdobu razna obvestila KD Danica prireja danes, 28. februarja ob 20.uri Prešernovo proslavo v Kulturnem in športnem centru Danica. Sodelovali bodo recitatorji in moški pevski zbor Danica. Kulturno društvo Oton Župančič prireja v ponedeljek, 2. marca, ob 15. uri v domu Andreja Budala otroško pustno rajanje. ŠD Sovodnje vabi na veselo pustovanje v soboto, 29. t.m., od 20.30 dalje v Kulturnem domu v Sovodnjah. Odbor goriških staršev prireja pustovanje v soboto, 29. t.m., od 21. ure dalje v telovadnici Katoliškega doma. PD Podgora prireja 29. t.m. od 15. ure dalje otroško pustno rajanje in nagrajevanje naj lepših mask. kino Gorica VITTORIA 20.00-22.00 »Maledetto il gi-omo che t'ho incotrato«. C. Verdone in M. Buy. CORSO 17.30-22.00 »Gosi fan tutte«. Prep. ml. pod 18. letom. Finančna straža je pri Škrljevem zasegla blago sumljivega izvora Sindikat Lisipo izvaja protest Avtonomni policijski sindikat Lisipo napoveduje za danes, 28. t.m., ob 10. uri tiho demonstracijo pred mednarodnim mejnim prehodom pri Rdeči hiši. S protestom nameravajo policisti opozoriti javno mnenje na nevzdržne pogoje dela kolegov, ki^ službujejo na mejnih prehodih. Še posebej so ti pogoji težki zaradi onesnaženosti zraka, saj je osebje na prehodih prisiljeno, da vdihuje avtomobilske izpušne pline, ne da bi lahko računali na kak poseg za zaščito zdravja. Na to problematiko so pripadniki zbora dr.avne policije že večkrat opozorili, a kot se zdi, brez odziva. gledališča Solkan - danes ob 20. uri S. Shepard »Pokopani otrok«. Izvaja PDG. Predstava za red Petek in izven. Finančna straža je v sredo zvečer pri Škrljevem, v občini Dolenje zasegla precejšnjo količino izdelkov za nego telesa in drugega blaga. Vrednost .blaga, sumljivega izvora, naj bi znašala po prvih ocenah, nekaj deset milijonov lir. Pri operaciji so sodelovali, poleg finančne . straže, tudi karabinjerji iz Krmina, oziroma Gradišča, saj je to področje v njihovi pristojnosti. Voznika dostavnega vozila milanske registracije in večjega terenskega vozila tržaške registracije sta uspela zbežati še pred prihodom finančne straže. Ni znano, če so bile na obeh vozilih še druge osebe. Dogodek se je pripetil v poznih večernih urah v neposredni bližini Škrljevega. Operacija najbrž še ni končana, kar je mogoče sklepati na podlagi zelo skromnih vesti. Kaj več bo morda znano v prihodnjih dneh. Uvodoma smo zapisali, da gre za blago sumljivega izvora. V tej zvezi sta možni dve razlagi: prvič, da gre za tihotapljenje, v smislu prodaje blaga brez ustreznih spremnih listin, drugič, da gre za ukradeno blago in za preprodajo slednjega. Že to, da sta jo voznika popihala pred prihodom finančnih stražnikov potrjuje da gre za nečedne posle. razstave V galeriji Rika Debenjaka v Kanalu je odprta razstava slik Sandra Pečenka. Odprta bo do 7. marca. V galeriji — restavraciji "L'Orches-tra" v Tržiču, razstavlja do 6. marca slikar Salvatore Puddu. V galeriji Art 90 v Ronkah je še danes odprta razstava fotografij Piccola Sillanija. V kavarni Caffe Teatro je do 2. marca odprta razstava del surealističnega slikarja Paola Pascutta. Zasedal je odbor za javni red Goriški prefekt Palmiero je včeraj vodil zasedanje Odbora za javni red in varnost, ki so se ga udeležili predstavniki sodstva ter policijskih organov, finančne straže in karabinjerjev. Ocenili so, da na splošno kriminalna dejavnost ni v porastu, kar velja še posebej za huda kazniva dejanja. Zadnji namerni umor so na Goriškem zabeležili pred skoraj tremi leti, število ropov ostaja v glavnem nespremenjeno. Posebno pozornost so na sestanku namenili obravnavi specifične problematike takoimenovanega organiziranega kriminala, zlasti kar zadeva izsiljevanje. Odbor je glede tega vprašanja razpravljal tudi s predstavniki gospodarstvenikov, ki so potrdili, da takih oblik kriminalnega delovanja ni. Nekaj sporadičnih dogodkov gre pripisati krajevnim dejavnikom. VERDI 20.30 Koncert pianista Massima Gona. Tržič COMUNALE 17.30 - 22.00 »Gli amanti del Pont Neuf«. EKCELSIOR 17.30-22.00 »Le donne di Mandingo«. Prep. ml. pod 18. letom. Nova Gorica SOČA 20.00 »Terminator II«. 18.00 in 20.15 »Ljubim te do smrti«. Filmsko gledališče. SVOBODA (Šempeter) 20.00 »VVedlock -poročna ogrlica«. Ob 22. uri »Henry in June«. Nočni kino. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Al Moro dr. Alesani — Trg de Amicis 10 — tel. 530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale — Trg Republike 26 — tel. 410341. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU Lekarna Pri Jezeru — Vrtna ulica 2 Via Giardino 2 — tel. 78300. __________pogrebi Danes, 11.00, Rosa Fabris vdova Pia-sentier, na glavnem pokopališču, 11-30, Daniela Full, iz splošne bolnišnice v cerkev v Ločniku in na tamkajšnje pokopa-lišče. Nova zbirka pri Založništvu tržaškega tiska Devin navdihuje V začetku februarja so v sežanski Kosovelovi knjižnici predstavili novo knjižno zbirko Založništva tržaškega tiska. Poimenovali so jo Devin, ki po mnenju urednika zbirke, Marka Kravosa, simbolizira obenem prvinsko bližino narave in odprto morsko obzorje. V umetnosti je Devin nekakšen simbol literarnega ustvarjanja, ki je navdihoval mnoge pesnike in pisatelje, njegov pomen pa s tem še zdaleč ni izčrpan. Nasprotno, kaže, da čas Devina šele prihaja in v tem pogledu je ime naj novejše zbirke več kot primerno. V zbirki bosta izhajali proza in poezija domačih avtorjev. V prvem sklopu so zagledale luč sveta knjiga novelet Rosa na steklu, knjižni prvenec Marka Sosiča ter pesniški zbirki in najnovejši stvaritvi že uveljavljenih pesnikov Riba kanica Miroslava Košute in Elegije in basni Aceta Mermolje. V Rosi na steklu nas Marko Sosič popelje v različne kraje na Krasu, v Rezijo, Švico in Avstralijo, v preteklost in sedanjost. V tem okviru se odvijajo velike zgodbe malih ljudi, pogosto takih z družbenega obrobja. Pripoved je hitra, tekoča in brez visokih umetniških izživljanj. Situacije so napete, zaključek pa ostane bralcu večkrat nepojasnjen, vsaj kar se osebe in zgodbe tiče. Večina zgodb se razreši v nadrealnosti, pogosto kar pravljično, v prividu. Miroslav Košuta je v Ribi kanici svojim najnovejšim pesmim dodal tudi nekaj starejših, prav zaradi slednjih pa zbirka kljub sicer izrazito trdni zgradbi ni tako enovita kot prejšnje. Precej je v njej spominov na mladostne ljubezni, z dokaj močno prisotno erotiko, zavito v bogate pesniške figure. Glavno os zbirke predstavlja vdanost zamejskih Slovencev v grenko usodo (»Vem, da iščem zaman,« ugotavlja Košuta). To je razvidno že iz naslova, saj je riba kanica prevod italijanskega izraza za morskega psa. Izvirnega slovenskega poimenovanja torej ni, pa tudi ta, kvazi poskus ohranjanja slovenske besede, se še izgublja v rabi italijanščine. Ne le med mlajšimi rodovi, ampak tudi med starejšimi, saj se celo pesnik sam nekega jutra pozdravi v italijanščini. Kljub temu v popolno predanost Košuta vendarle ne pristaja. Da se še vedno bori, kaže trdna zgradba zbirke, v kateri je močno izražena razdvojenost kot posledica predanosti in boja. Tudi Elegije in basni izpod peresa Aceta Mermolje so v nekem smislu razdvojene, vendar bolj v formalni, zunanji zgradbi, medtem ko so v notranjosti zelo enovite, označene z avtorjevo samosvojo situacijo in načinom vezave. Naslov napoveduje melanholično, nostalgično razpoloženje, pesmi same pa bolj izkazujejo potrebo po sestavljanju naravnega reda, smislu in veri v ljubezen. Mermoljeva zadnja zbirka je prejšnjim najbolj podobna po tipu jezika, sicer pa mnogo bolj poglobljena. Veže se na starejše, arhetipske vzorce, vendar so le-ti drugače, na novo razumljeni. Sicer pa Mer-molja pravi, da želi pisati berljivo, a poglobljeno poezijo, čeprav bo zaradi tega včasih nekoliko mrka. MARICA URŠIČ Založba Fontana iz Kopra je ob dvajseti obletnici smrti pesnika Nika Župana (1942-1971) izdala izbor njegovih najboljših pesmi. Knjiga nosi naslov Korak do sonca in je izjemen dosežek male založbe. Peter Semolič je v spremni besedi zapisal: »Županov odnos do sveta je v svoji biti erotičen, zato nas ne sme presenetiti to, da je najboljši ravno v ljubezenskih pesmih, ki se s svojimi tenkočutnimi verzi polnovredno zarisujejo na zemljevid slovenske ljubezenske lirike.« (jošt) MIDVA Gledal sem tvoje telo v nočeh polnih beline in neizrečenih besed. Čutil sem planje sokov pod tvojim deviškim krznom in se čudil, še sam ne vem čemu. Bil sem kot kamen, ki čaka, da ga premakne noga nekoga, kar tako. Ti si imela v očeh žerjavico in streslo me je, ko sem te jemal v naročje. Tisto noč sem odprl vsa svoja okna na stežaj. NAVODILO ZA PISANJE PESMI najprej prebereš vse pesnike nato izločiš vse že uporabljene besede potem iz preostalih napišeš pesem gora je namreč za vsakogar visoka le toliko kolikor je oddaljen od njenega vrha KORAK DO SONCA sonce je povsod prisotno čutim ga na tilniku kako se mi plazi po rokah v žile hodim z nogami svinčenega vojaka sanjam obtolčen vrč se kotali med skalami in se prav počasi in vztrajno razbija tako hodim odet v tišino in vedno sem le korak do sonca vedno stopam le po vroči senci svojih podplatov slan morski veter nosi skrivnost mojih korakov kdo ve kam Bila si hlad večera, ko sem te objel, videla nisi sonca, kako zahaja, ne ptic, ki so se odpravljale spat. Zate je osamljen parnik zaman tulil na obzorju in tvoje nosnice se niso razprle v dimu, ki ga je prinašal veter. Luči so se prižigale brez tebe in listje je zaman šuštelo pod tvojimi koraki. Star tram ob poti je jokaje drhtel pod težo sivih kamnov. Nisi ga videla in nisi se ozrla za otroki, ko so pritekli mimo. Bila si hlad večera, ko sem te objel. OSTANE LE PEPEL če gledaš list ko gori se skrči kot ranjena žival suho zaprasketa in izgine v lastnem zublju nato premišljuješ o smrti če si karakter ti je vseeno, potem prižgeš cigareto in pozabiš na vse skupaj ponavadi vstaneš in greš precej je še listov Ob predstavitvi Levitev e vi • l •• v • • v novogoriški knjižnici Primo Levi (1919-1987) Vabilo Dva poskusa še ne pomenita uspeha, a v tretje gre rado in naprej, tako vsaj upamo, še raje. Primorski književni razgledi so pristali na zadnjem petku v mesecu in tega roka se nameravamo držati tudi v bodoče. Razgledi naj bi bili ogledalo književne ustvarjalnosti v primorskem prostoru, kar je že iz naslova jasno, želeli pa bi, da bi postali hkrati tudi ogledalo publicističnih piscev v tem prostoru, zato vabimo dosedanje in morebitne nove sodelavce, da se zglasijo. Seveda ne samo prijateljsko, kar je vedno dobrodošlo, temveč s svojimi prispevki, ki naj bodo odraz neskromne literarne življenjskosti v tem našem prostoru. Uredništvo Pretekli četrtek je bila v novogoriški knjižnici Franceta Bevka predstavitev že druge knjige novel ren-ške pisateljice Milojke Žižmond Kofol z naslovom Levitve, ki je izšla pred kratkim pri koprski Fontani. Pisateljico in njen literarni opus je uvodoma številnim prisotnim ljubiteljem tovrstne književnosti predstavila pesnica Vera Pejovič s študi-ozno in analitično poglobljeno recenzijo obeh njenih doslej izdanih knjig. Pisatelj Marjan Tomšič, letošnji nagrajenec Prešernovega sklada, sicer tudi avtor spremne besede h knjigi Levitve, je nato v sproščenem klepetu z avtorico skušal prisotnim poslušalcem pričarati motive in vzgibe pisateljevanja ter poiskati vz- roke za takšno avtoričino vztrajno in brezobzirno vrtanje vase, v fenomen ženskosti, prav tako pa tudi razloge za njeno nemirno, strastno in že kar boleče iskanje bistva, oz. vira resnice o ženski in ženskosti. Vsekakor pa je Milojka Žižmond Kofol z odgovori na številna vprašanja prisotnih prepričala avditorij, da je njena osebno izpovedna literatura avtentična in, kot je poudaril Marjan Tomšič, umetnost v pravem pomenu te besede. Knjiga naj bi prav zaradi tega doživela dober sprejem med bralci - to pa so v določenem smislu potrdili že sami udeleženci literarnega večera z množičnim nakupom Levitev po predstavi, (dj) Po R. M. Rilkeju Čas je, Gospod: vino že kipi. Prišel je čas, da si uredimo dom, ali da ostanemo dolgo brez doma. Prišel je čas, da nismo več sami, ali pa fiomo zelo doglo sami: ure in ure bomo presedeli pri knjigah, ali pa pisali pisma daleč, dolga pisma iz samote; in nemirno hodili gor pa dol po alejah, medtem ko bo listje odpadalo. 29. januarja 1945 Prevedla JOLKA MILIČ Opomba: Le vij a je navdihnila, kot sam opozarja bralca v knjigi, Rilkejeva pesem Jesenski dan iz Knjige slik, ki jo tu navajam v prevodu Kajetana Koviča iz zbirke Pesmi (DZS 1977): Čas je, Gospod. Poletje je zašlo./Zagrni z dolgo senco sončne ure,/vetrove zakotali čez zemljo.//Ukaži, naj do-rase zadnji sad;/nakloni še dva sončna, južna dneva,/da se dopolni vse, kar dozoreva,//in pade v težko vino zadnji slad.//Kdor nima hiše, več je ne zgradi./Kdor je zdaj sam, še dolgo sam ostane,/nad pisma sklonjen, knjige neprebrane,/in ko v alejah listje porjavi,/bo šel nemirno tavat med platane.« Informatika v knjižnici Naj se nam zdijo knjižnice še tako skrivnostna in čarna skrivališča - poleg pajčevine, vlage in močno duhtečega papirnega prahu seveda -vsega bogastva, kar nam ga nudi civilizacija od prvih zapiskov naprej, in vanje kar nekam radi zahajamo, iščoč predvsem znanja in odgovorov, pa tudi zatočišča in ne nazadnje rezumavanja, pa so zapisi o tem delu našega prizadevanja praviloma od prvega pa tja nekje do predzadnjega dolgočasni. Tako bo žal tudi to, zato predlagam neposvečenim, naj ga ne bero; ko bo po kakšni višji previdnosti to drugače, bom opozoril. Poglejte, stvari so take. Bila so do knjižnice naklonjena obdobja in so bila nenaklonjena, knjižnice so cvetele ali pa niso cvetele, na to vpliva več učinkov in, to so pač zakonitosti in o tem kdaj drugič. Ampak v vmesnih fazah stagnacije se je nekaj premikalo, morda še bolj ko kdaj prej. Hudo je za razvojni oddelek, za raziskovalce, za zdravnike, arhitekte, trgovce in prekupčevalce, pa študente, ki se morajo prebijati brez sprotne strokovne literature. A človek hoče naprej, navkljub preprekam in denarnim oviram. Kako do pisnega gradiva, kako 'do informacij po drugih poteh, kako se prebiti nekam? Kako naj vsem tem ljudem mi knjižničarji ponudimo svoje delo in znanje, kakšne informacije bo dobil uporabnik, ko se bo zanimal za to in ono, ko bo brskal za novimi drobci v tehnologiji, novim elementom in tako naprej, vse to se bo pokazalo, vse to bo razkrilo slabosti, a tudi kakšno dobro plat prizadevanj. Kako vse to, ko ni denarja? Nimajo ga tovarne, nimajo ga bolnice, nimajo ga ti in oni, tega hudičevega smetja ni niti za knjige. Te pa zdaj vsi še bolj potrebujejo, ker sicer ne morejo do njih, in v sposojevališčih je vedno večja gneča. Vendar, če zdaj ni, bo jutri. Z javkanjem ne bomo prišli daleč. Poiskati moramo nove možnosti, kratkomalo zastaviti novo pot. Takole bomo rekli: do knjige ali do informacije o njej je treba priti, če želene pisane besede ni pri nas, je drugje, to pa je treba izvedeti in posredovati. In če hočemo to vedeti, mora biti nekje shranjeno in urejeno. To je zdaj prva naloga: gradivo je potrebno shraniti in ga urediti, tako da bo vsakdo vedel, kje je, in da bo imel kolikor mogoče svobodno pot do njega. Knjižnica naj bo en sam živ katalog, ne pa zavaljen častitljiv mračen hram, ki nas zaradi plesnivih sten kmalu ne bo več zanimal. Povsem jasno je, da moramo vsi delovati po enotnih načelih (načinu), če naj se med seboj razumemo in povezujemo. Računalnik je za to rojena stvar. Naredimo torej program, ki bo upošteval temeljne zahteve stroke, ki bo zahteval najmanj in ponujal največ, ki ga bomo razumeli, ki nas bo bogatil in ne siromašil, ki nam bo omgočil, da nam bo ostajalo več časa za uporabnike, se pravi za ljudi. Oglejmo si, kakšen naj bi bil vzorčen program, ki bi skušal združiti sistem in delo v knjižnici in med njimi. Razvežimo torej vozel. Najprej pogled v knjižnico. Tretjina gradiva je obdelana. To pomeni, da je od vseh katalogov najpopolnejši inventarni, po domače inven- tarna knjiga, kamor tako vpisujemo vse živo in mrtvo. Drugih katalogov je manj, drugi katalogi so revnejši. Velik del gradiva tudi ni sklasifi-ciran. Morda je to eden glavnih kamnov spotike. Ob prvi večji oviri smo se kdaj v preteklosti ustavili, gradivo smo odstavili na stranski tir kot problemtično, kjer je obležalo za vedno, v našem nezavednem pa so se začeli nalagati sloji nelagodja, počasi smo postali žrtve nepotrebnih psiholoških bremen in navlak raznih kompleksov. Po nepotrebnem. Prav zares. Program naj bi bil preprost. Vnosna maska naj bi nam dovoljevala zapis glavnih postavk (vsebin) obdelovane enote, kar naj bi zadoščalo, da jo program umesti v zbirke, da jo lahko uporabnik išče in najde po različnih postavkah ali katalogih, z možnimi retrospektivnimi, večplastnimi poizvedbami. En sam zapis bi tudi moral zadostovati, da nam stroj sam izpisuje inventarno knjigo, s katero izpričujemo lastništvo (kar smo doslej počeli peš na roko), vsi glavni kata-logni listki se izpisujejo strojno (ti so bili resnična mora za vse knjižničarje), ni nam jih več treba sortirati in vstavljati v kataloge, iztisne nam vse, kar potrebujemo za opremo knjige. Skratka, ko je knjiga ali kaseta ali rokopis vne-šen v računalnik in ustrezno opremljen, ga lahko postavimo na polico, s tem pa je knjižnica urejena. No, in ko smo vse to uredili, lahko izposojamo (seveda samodejno s pomočjo stroja), rezerviramo knjige, izpisujemo opomine, bibliografske zapise in podobno. Skratka informacija in izposoja naj bi bili kolikor mogoče kvalitetni. Poenostaviti bi si morali delovni proces, delo v knjižnici naj bi imelo čim manj duhamornih opravil, ki nam kradejo čas na račun kvalitete in učinkovitejše informacije, uredili naj bi, kar še ni urejeno, si v prihodnosti olajšali delo. Drugače povedano, vsako enoto naj bi samo enkrat popisali, vse drugo naj bi opravil stroj samodej. To je eno, v vsem tem pa je še nekaj, nevidnega. Ne obvladamo vsi svojega dela, marsikaj je za nas skrivnost (ali si tako mislimo), polno težav je bilo pri izbiranju, urejanju in obdelavi, a smo jih puščali za čas, ko bo čas, ko bomo bolj pripravljeni, in vse to, je ostajalo na rezervnih policah z označbo PROBLEMI in, kakor že rečeno, nas tlačilo, redilo neprijetne komplekse v dušah in večalo strah pred knjižničarsko znanostjo (iz česa vse ljudje ne delajo znanosti?). Stroj naj bi nas silil, da sproti rešujemo težave, če hočemo, da nam bo pomagač. Pa posvetujmo se malo o zadevah. Nihče ne ve vsega. Izolacija in samoljubje imata kratke noge, podobno kot je to z lažjo. Sicer pa, kateri problemi imajo večjo težo, tisti v stroki ali oni v naših dušah? Če naj končamo: naredili naj bi tak program, ki bi dvignil nivo večini, prevsem povprečnim knjižnicam, dovolil pa naj bi napredek ali skok zahtevnejšim. Kdaj prihodnjič bi si ogledali, s kakšnimi težavami se spopadamo, ko se lotevamo novega načina dela. Za zdaj toliko. Pomembno je, da stvari domislimo in pravilno zastavimo. Lep pozdrav. BORIS JUKIČ Nogomet: italijanski pokal Parma četrti polfinalist V play-offu evropske košarkarske lige tudi Philips, Cibona in Partizan Srečen razplet za bolonjski Knorr GENOVA — Parma je četrti polfinalist italijanskega nogometnega pokala. V sinočnji posticipirani četrtfinalni tekmi je z 2:1 (1:1) premagala Genoo. Ta je povedla že v 11' z Aguilero, a pet minut kasneje je Signorini zakrivil avtogol. Drugi zadetek za Parmo je v 52' dosegel Melli. Parma je v prvi tekmi doma zmagala z 2:0. V polfinalu se bo pomerila s Sampdorio, drugi par pa je Juventus -Milan. Na dvoranskem EP malo znanih imen GENOVA — Na atletskem evropskem dvoranskem prvenstvu, ki bo od danes do nedelje v Genovi, ne bo najbolj znanih ime kraljice športa s stare celine. Takšna je pač usoda vseh podobnih prireditev, ki sovpadajo z velikimi poletnimi manifestacijami, kakršni sta svetovno prvenstvo ali olimpijske igre. Obsežna odprava domačinov, štela bo 51 članov, lahko doseže lepo bero kolajn. Organizatorji so imeli precej težav, da si priskrbijo zastave in himne Slovenije, Hrvaške, Litve, Latvije in Estonije. Argentin dobitnik dirke po Siciliji AGRIGENTO — Italijan Moreno Argentin je zmagovalec tedenske dirke po Siciliji. V zadnji etapi je zmagal s 5" prednosti pred Fondriestom in 14" pred Švicarjem Zullejem. Končna lestvica: 1. Argentin, 2. Zulle po 14", 3. Anderson (Avstral) 1'03". Pescosolido in Caratti četrtfinalista v ZDA SCOTTSDALE — Med četrtfinalisti tukajšnjega teniškega turnirja sta tudi Italijana Pescosolido in Caratti. Prvi je s 6:3, 6:4 premagal Venezuelca Ruaha, drugi pa s 6:4, 6:1 Brazilca Oncinsa. V evropskem košarkarskem pokalu Olimpiji ni uspelo PAOK - SMELT OLIMPIJA 104:86 (47:35) PAOK: Kouklakis 4, Stavropulos 19 (9:9), Buduris 15 (6:8), Prelevič 17 (6:7), Barlow 20 (6:6), Papahronis 12 (4:6), Fasoulas 8 (0:1), Makonas 9 (2:2). SMELT OLIMPIJA: Horvat 1 (1:2), Daneu 2, Mirt 26 (3:4), Hauptman 26 (9:9), Vilfan 12 (2:2), Kotnik 11 (7:8), Djurišič 8 (2:2). SODNIKA: Cazzarol (Italija) in Malapin (Francija); GLEDALCEV 5.500. SOLUN — Letošnji finale evropskega košarkarskega pokala bo minil brez Smelta Olimpije. Branilec lovorike PAOK je bil namreč uspešnejši tudi v tretji odločilni tekmi. Z zmago z 18 koši razlike si je grška ekipa priborila pravico do nastopa proti Realu. Potem ko so Ljubljančani v prvi tekmi v gosteh izgubili z 18 točkami razlike in je PAOK tako izenačil na 1:1 v zmagah, je bilo podobno tudi v odločilni tretji tekmi, na kateri je polna dvorana znova bučno spodbujala domače. Slednji so vodili takorekoč vso tekmo, ob polčasu je bilo 12 točk razlike, sredi drugega polčasa že 24, ob koncu pa so bili Ljubljančani spet slabši za 18 točk, prav kot v prvi tekmi. Slavje Solunčanov s prekipevajočim šampanjcem po tekmi je bilo torej povsem zasluženo. Grška ekipa je ta hip gotovo močnejša. Ljubljančani so spet izgubili veliko žog, v 2. polčasu so se poskušali reševati tudi s pressingom, kljub seriji petih Mirtovih trojk pa se je nazadnje razpletlo enako kot prvič. Olimpija je nekaj časa igrala tudi cono, a rezultata tudi tako ni bilo. Resda so igrali branilci čisto drugače kot prvič, zato pa niso prišli do izraza centri, saj je Kotnik dosegel dva koša iz igre šele v drugem polčasu. STANE TRBOVC Po presenetljivih izidih sinočnjega zadnjega kola regularnega dela evropske košarkarske lige si je bolonjski Knorr v A skupini zagotovil nič manj kot končno prvo mesto, a v četrtfinalnem play ,offu se bo pomeril z beograjskim Partizanom, morebitna tretja tekma pa bo v Bologni. Milanski Philips bo v nadaljnji fazi igral z Barcelono, v primeru, da bo vsaka ekipa dobila po en dvoboj, pa bo odločilni spopad v Španiji. Naprej pojde tudi zagrebška Cibona, ki si je z nepričakovanim porazom v derbiju s splitsko Slobodno Dalmacijo zapravila boljše izhodišče in bo zdaj igrala proti madridskemu Estudiantesu. Razplet v A skupini je bil res nepredvidljiv, a uspeh si je Knorr izboril sam, saj je zmagal na težkem gostovanju v Tel Avivu. Na končnem vrstnem redu deli prvo mesto z Barcelono in Maka-bijem, a ima pozitivni saldo v medsebojnih obračunih (tri zmage proti dvema Barcelone in eni Makabija). SKUPINA A MAKABI - KNORR 81:83 (39:40) MAKABI: Daniel, Goodes 14, Mercer 10, Simms 5, Jamchy 23, Mitchell 20, Vargas 4, Henefeld 5. KNORR: Brunamonti 5, Coldebella 26, Zdovc 17, Binelli 4, Wennington 10, Bon 6, Romboli, Dal-la Vecchia 9, Cavallari 6, SODNIKA: Davidov (SND) in Koromilas (Gr.); PM: Makabi 18:26, Knorr 10:12; PON: Binelli (33), Dalla Vecchia (34), Henefeld (35); 3 TOČKE: Makabi 7:14 (Simms 1:1, Goodes 2:3, Jamchy 4:7, Mitchell 0:1, Henefeld 0:2); Knorr 7:18 (Bon 2:5, Brunamonti 1:5, Coldbella 3:4, Zdovc 1:3, Romboli 0:1); GLEDALCEV: 10.000. PHONOLA - BARCELONA 82:75 (39:41) PHONOLA: Thompson 8, Gentile 21, Esposito 16, DelVAgnello 11, Rizzo 6, Tufano 2, Donadoni 5, Avent 13, Brembilla. BARCELONA: Galilea 5, Solozabal 6, Montero 4, Savič 21, Coleman 6, Zapata 6, San Epifanio 27. SODNIKA: Koralovvski (Pol.) in Iliffe (VB); PM: Phonola 14:20, Barcelona 16:24; TRI TOČKE: Pho-nola 4:11 (Gentile 0:4, Esposito 2:2, Dell'Agnello 1:2, Rizzo 0:1, Donadoni 1:2); Barcelona 7:14 (Galilea 0:2, Solozabal 2:5, Montero 0:2, San Epifanio 5:5). GLEDALCEV: 3.700. OSTALA IZIDA 14. (ZADNJEGA) KOLA: Cibona - Slobodna Dalmacija 110:117, Kalev - Anti-bes 112:98. LESTVICA: Knorr Bologna, Barcelona in Makabi Tel Aviv 20, Cibona Zagreb 18, Slobodna Dalmacija Split 16, 01ympique Antibes 8, Kalev Talin in Phonola Caserta 6. SKUPINA B COMMODORE - PHILIPS 78:82 (40:44) COMMODORE: Van Rootselaar 5, De VVaard 11, VVorrell 21, Te Velde 3, Jerome 14, Van Dinten 10, Pieterse 2, Cooper 12. PHILIPS: Blasi 3, Pittis 15, Ambrassa, Rogers 12, Davvkins 16, Riva 13, Pessina 17, Montecchi 6, Baldi. SODNIKA: Orhman (Šve.), Bruna (ČSFR); PM: Commodore 13:14, Philips 16:22; PON: Cooper (37); 3 TOČKE: Commodore 8:17 (Van Rootselaar 0:3, De VVaard 3:4, VVorrell 4:9, Jerome 1:1); Philips 4:14 (Blasi 1:1, Pittis 0:3, Ambrassa 0:2, Rogers 0:1, Riva 1:4, Montecchi 2:3). GLEDALCEV: 1.000. OSTALI IZIDI 14. (ZADNJEGA) KOLA: Estu-diantes - Leverkusen 80:78, Juventut - Maes Pils 96:78, Partizan BG - Aris .. KONČNA LESTVICA: Joventut Badalona 22, Estudiantes Madrid in Philips Milan 20, Partizan Beograd 18, Bayer Leverkusen 14, Maes Pils 8, Aris Solun 6, Commodore Den Hald 4. ČETRTFINALNI PARI: Knorr Bologna - Partizan Beograd; Barcelona - Philips Milan, Joventut Badalona - Čibona Zagreb, Estudiantes Madrid -Makabi Tel Aviv. Valter Bonča prvi v Portorožu PORTOROŽ — Najuspešnejši primorski kolesar zadnjih let, Valter Bonča, sedaj član ljubljanske Astre, je prepričljivo zmagal na prvi mednarodni cestni kolesarski dirki v Sloveniji, ki je na Obalo privabila 101 kolesarja iz Poljske, Italije, ČSFR, Hrvaške in vseh slovenskih klubov. V konkurenci mladincev je bil naj hitrejši Andrej Hauptman iz Roga. Danes bo še kriterijska dirka po portoroških ulicah s startom ob 16. uri. (Kreft) Po prvem samostojnem nastopu Slovenije na olimpijskih igrah Zadovoljstvo? Da in ne! LJUBLJANA Minulo desetletje je, kar zadeva slovensko smučanje, pomenilo prav gotovo njegov nesluten razcvet, zimske olimpijske igre v Cal-garyju leta 1990 pa vrhunec, ko so sadovi dela v obliki treh kolajn - skakalnega brona Matjaža Debelaka in srebra sijajnega moštva ter srebrne kolajne Mateje Svet v slalomu - uspešnost razširili z alpskih tudi na nordijske discipline. Zato 16. ZOl v Albertvillu morebiti na prvi pogled kažejo skoraj neuspešno podobo najbolj "slovenskega" nacionalnega športa. V luči realnih dejstev pa je še zlasti zaradi menjave rodov (skoki in moško alpsko smučanje) celoten izkupiček mogoče oceniti kot zadovoljiv. Samo skakalci in alpske smučarke so se namreč pred odhodom v Savojske Alpe lahko nadejale, da bi z nekaj sreče utegnili utrniti tekmecem katero od kolajn. V resnici bolj zaradi nepredvidljivosti napovedi v ekipnem tekmovanju skakalcev, kjer se je namreč tik pred igrami v Albertvillu izoblikovalo razmeroma močno slovenso moštvo s tremi tekmovalci, kot tudi v ženskem slalomu, kjer naj bi ob svetovni vicepr-vakinji Nataši Bokal morebiti "eksplodirala" zares obetavna mladinka Urška Hrovat. Zelo resno o tem ni nihče govoril. Nasprotno, v obeh taborih, alpskem in nordijskem, so o tem špekulirali zgolj kot možnosti skrajno optimističnega razpleta, s katerim ne kaže trapiti nikogar. Tako je pravzaprav še zdaj skrivnost, zakaj sta se (nista) kolajni pojavili kot merilo uspešnosti prvega samostojnega slovenskega nastopa na olimpijskih igrah, ki je dobil predimenzioniran zu-najšportni pomen ob razumljivi želji, da se Slovenija s športom in ob njem kar najbolj odmevno promovira ob tej priložnosti tudi kot država. Nekaj nerodno oziroma sploh neinterpretiranih želja, pravzaprav pred štirimi leti začrtanih ciljev v obeh smučarskih taborih, na konferenci slovenskega ministrstva za informiranje in vodstva slovenske olimpijske odprave, tik pred odhodom v Francijo, je napravilo nepotrebno zmedo. V dotedanjem poteku sezone doseženi rezultati alpskih smučark in skakalcev namreč niso govorili o realnosti ponovitve dosežkov na ravni kolajn iz leta 1988. Pri skakalcih je bilo namreč jasno, da svetovni prvak Franci Petek zaradi revolucije v skakalni tehniki, ki je s škarjastim slogom presenetila skoraj ves skakalni svet, predvsem pa - tako kot slovenskega šampiona iz Val di Fi-emmeja 1991 - tudi druge najuspešnejše predstavnike klasične (paralelne) tehnike skakanja, nima pravih možnosti za kaj več kot uvrstitev na robu prve deseterice. Joker skakalcev je bil morebiti mladi Samo Gostiša, vendar samo na veliki skakalnici, ko pa je bil zaradi bolezni (neprijetne zapoznele norice) že povsem brez moči, potem ko je z 12. mes- . tom na srednji napravi in poglavitnim prispevkom k zelo dobremu šestemu mestu moštva več kot izpolnil svojo nalogo. Z več sreče bi slovenski skakalci lahko zares še osvojili peto meto med moštvi, toda Matjaž Zupan, drugo "tajno" orožje, ki se očitno vrača na svetovno sceno po treh popolnoma propadlih sezonah, tedaj še ni bil dovolj zanesljiv. Kot se je izkazalo, je seveda moštvena kolajna dosegljiva (kot leta 1988) le s štirimi vrhunskimi skakalci (v vrhunski formi). Teh pa, čeprav mladi prihajajo, ta čas Slovenija (še) nima. V takem položaju je bilo 8. mesto Francija Petka na veliki napravi več kot solidno zaokrožen nastop na 16. ZOI in potrdilo mlademu rodu, da ima pred seboj še obetavno prihodnost. Če na možnosti slovenskega smučanja gledamo na ta način, je bil štart Nataše Bokal v kombinaciji ^7. mesto) pravzaprav zelo obetavno znamenje. Seveda pa iz uvrstitev v tej, rahlo skonstruirani disciplini ne kaže delati obče veljavnih sklepov. Predvsem pa ni sporno, da je bilo njeno 13. mesto v veleslalomu dobra napoved, da je tik pred vrhunsko formo iz lanskega leta, ki ji je navrgla srebro na SP v Saalbac-hu '91. S tem pa je bilo tudi - najbrž -prehud izziv, da bi vzdržala, potem ko je imela s četrtim mestom po prvem olimpijskem slalomu več kot obetaven položaj za finale. Urška Hrovat je tako, pred izpadom odlične smučarke iz Škofje Loke, pravzaprav opravila izredno pomemben nastop. Še toliko bolj, ker v nobeni, še tako optimistični napovedni različici, za slovenske tekmovalce, čeprav vse mlade alpske smučarje, ni bilo predvideno, da napavijo kak "nor", povrh še olimpijski preskok. Tako sta bila 13. 1. dirka (Milan); Genio Grande (1) je zadnjič imel smolo, a se tokrat lahko izkaže. Incoronatao (X) je v odlični formi. Omenimo še konja Mussi (2), ki ima dobrega vozača in ugoden štartni položaj. 2. dirka (Padova): forma Ghersona LB (2) se vzpenja. Lahko zmaga že tokrat. Epson AC (X) je vajen podobnih dirk. Preseneti lahko Isemburg Effe. 3. dirka (Neapelj): če bo na štartu povedel, lahko dirko osvoji Miguel BI (2). Finišer Laiguela (X) je njegov najnevarnejši tekmec. V dobro obveščenih krogih se šušlja o možnostih Miagala (1). 4. dirka (Firence): če ne bo zagalopiral, bo konj Miklis Effe (X) glavni kandidat za uspeh. Lambrakis (1) tekmuje v zanj slabi konkurenci. Iseuno Cia (2) je v zadnjih nastopih vedno zadovoljil. 5. dirka (Taranto): možnost baze s skupino 2 oz. deklasiranim konjem Frankie Lucas. Elverun (X) je specialist tovrstnih dirk. Foule (1) izredno napreduje. 6. dirka (Turin): nedavni zmagovalec podobne sheme Fox Ferm (1) bi lahko spet zmagal. Mac Del Ronco (X) je v svojem zadnjem nastopu razočaral, a se lah- mesto Jureta Koširja v alpski kombinaciji in 16. Gregorja Grilca najboljša dosežka slovenskih alpskih smučarjev na 16. ZOI. Šele prihodnja sezona in pogled nazaj na realne razmere, v katerih je v minulem desetletju potekala obnova (?) slovenskih reprezentančnih selekcij v tej (dragi) smučarski zvrsti, bo najbrž odgovorila, če tudi realni padec socialnih možnosti Slovencev v prejšnjem desetletju (ob vsem drugem), ni načel tudi realnih dejavnosti, s katerimi bi morebiti ponovili dosežke na tem področju. S 24. mestom Ratečana Jožeta Kavalarja na 50 km so se za nastop odkupili tudi smučarski tekači, če pa ne bi bilo nesrečne "neumnosti" s prvim tekačem v slovenski biatlonski štafeti, ki so jo zaradi napačnega streljanja prvega na tujo (zanimivo: "ameriško tarčo") kaznovali z 10 minutami pribitka, bi morali biti v Sloveniji tudi z nesojenim 10. mestom teh zagnanih mladeničev povsem zadovoljni. Tudi zato, ker so biatlonci Slovenije v disciplini 20 km z Boštjanom Lekanom (21.) dosegli lep dosežek. Prav tako kot Jože Kavalar, ki je s 24. mestom v teku na 50 km dosegel eno najboljših uvrstitev slovenskih smučarskih tekačev na olimpijskih igrah nasploh. Zadovoljstvo? Da in ne! Če bi se v teh prelomnih letih Slovenci, zlasti njihovi smučarski izbranci lahko ukvarjali s športom nekako tako, kot donedavno v obdobju miru, bi bilo lahko bolje. Še pomembneje pa je, da bi se lahko zagnano in temu primerno ukvarjali s športom tudi prihodnji dve leti. 17. ZOI v Lillehammru bodo namreč že čez dve leti - 1994! ko tokrat oddolži. Čeprav bo štartal v drugi vrsti, velja pozorno spremljati tudi nastop konja E terno Re (2). DIRKA TRIS V Milanu bo nastopilo 22 konj. Naši favoriti: št. 3 Imago Ferm, št. 4 Laceno, št. 7 Esculapio Mas. Za sistemiste: št. 19 In-side Bi, št. 21 Morgante Red, št. 16 Glen-fiddich. 1. — prvi 1 drugi X 2 2. — prvi 2 drugi X 1 3. — prvi 2 drugi X 1 4. — prvi X 2 drugi 1 5. — prvi 2 drugi X 1 6. — prvi 1 drugi X 2 O. G. Bo Kontovel igral kot zna? Breg in Cicibona: zmaga nujna »Zmenili smo se, da se ne bomo ozirali na lestvico. Vsakič bomo igrali na zmago, važno pa je, da skušamo vedno predvajati našo igro. Nasprotnikom moramo vsiliti svoj koncept igre, ne smemo se prilagajati ritmu ostalih, ker smo v nekaterih elementih pomanjkljivi.« Tako meni Marko Ban, trener Kontovela, ki bo tudi tokrat pred zahtevno nalogo, saj se bo v gosteh pomeril z izkušenim Bravi-market iz Humina. V ekipo se je vrnil tudi Robi Paulina, odsoten bo le Peter Sterni, ki ga bo najbrž zamenjal Andrej Pavlica. Nasprotniki zasedajo tretje mesto na lestvici skupaj z Don Boscom, njihov primarni cilj pa je seveda napredovanje. V promocijski ligi bo najbrž prišlo do kakšnih sprememb na vrhu lestvice, saj bo v tem kolu Bor Radenska prost, Stella Azzurra pa bi se z zmago približala na sami dve točki. Zlat trenutek glede forme preživlja Breg, ki je pod vodstvom Cancianija končno ujel pravi ritem dela. Vztrajnost na treningih je bila tako poplačana, saj so Brežani najprej osvojili derbi s Cicibono, v zaostalem srečanju 13. kola pa so v gosteh presenetljivo visoko premagali še nekdaj ambicioznega Cus. Zahvaljujoč se Korošcu in Corbatti-ju v napadu ter predvsem učinkoviti mož-moža obrambi se je Breg znatno povzpel na lestvici. Vse skupaj bi se sedaj izjalovilo, če Brežani v nedeljo ne premagajo šibkega Scoglietta, saj mora Cancianijevo moštvo na skupni lestvici prehiteti vsaj Ferroviario. V slabe vode je ponovno zašla Cicibona, ki si sedaj ne sme več privoščiti spodrsljajev, že v soboto pa ima priložnost, da se Santosu oddolži za visok poraz iz prvega dela. Pred lahko nalogo bo tokrat Sokol, ki bo gostil zadnjeuvrščeno postavo Lavoratori del Porto, o negativnem trenutku Nabre-žincev pa smo se tokrat pogovorili z Martinom Ušajem. Po začetnem elanu, ko ste zabeležili mnogo nenadejanih zmag, ste sedaj nekoliko popustili. Nekateri pravijo, da se je vaše prvenstvo zaključilo z zmago proti Boru. Kaj praviš na to? »Proti Boru smo morda igrali bolj motivirano, derbi je pač vedno privlačnejši od ostalih tekem. Glede dosedanjega razpleta pa bi dejal, da smo po izredno uspešnem začetku znatno popustili, saj je bil naš primarni cilj obstanek, zatem pa smo se nekako "usedli".« Ker napreduje le ena ekipa, se vsako leto ponovi podobna slika. Po prvem delu prvenstva se za sam vrh borita dve peterki, vsi ostali pa zaradi logičnega pomanjkanja motivacij vidno po-ustijo... »Res je tako, prav zaradi tega pa bi vsi želeli ponovno uvedbo play-off sistema, ki bi zelo povečal zanimanje in tudi kakovost tega prvenstva. Boj bi bil bolj odprt, saj bi bile vanj vključene številne ekipe, motivacije bi bile dosti večje.« Zanimiveje postaja torej na dnu lestvice, saj bodo kar tri ekipe nazadovale v prvo divizijo. Kdo so po tvojem mnenju najrešnejši kandidati? »Zadnjedveuvrščeni postavi sta praktično že odpisani, tretji kandidat pa je Ferroviario, saj je Breg s povratkom Korošca res nevarna peterka, ki lahko premaga vsakogar.« Bor prvi, Sokol šesti, Cicibona deveta in Breg deseti. Si predvideval tako situacijo in kako bi ocenil dosedanjo pot naših postav? »Bor je bil že po predvidevanjih boljši, mi smo presenetili še same sebe, več pa sem pričakoval od ostalih dveh naših predstavnikov, ki razpolagajo z res dobrim igralskim kadrom. Qcene : Bor 8, Sokol 8, Cicibona 7, Breg 6. Zaradi hude poškodbe Mitje Devetaka ste ostali brez enega izmed najuspešnejših strelcev. S kom bi ga najraje nadomestil? Sposodil bi si Marka Debeljuha. NAPOVEDI: Jadran TKB - Servolana Latte Carso. »Tekma bo živčna in napeta, kot se spodobi za pravi derbi (Sandi Rauber / + 8).« Bravimarket Gemona - Kontovel. »Predvidevam privlačno tekmo, Kontovel pa bi znal ponovno presenetiti (Štefan Gulič / +3).« Sokol - Lavoratori del Porto. »Tokrat bomo igrali kot znamo (Marko Klanjšček /15).« Cicibona - Santos. »Marijevi fantje nujno potrebujejo zmago, kar pa ne bo lahko (Andrej Cupin / .« +1) Scoglietto - Breg. »Brežani so v formi, ne smejo pa si privoščiti poraza proti neposrednim tekmecem (Fabrizio Korošec / +5).« V prejšnjem tednu je Fabrizio Korošec z napovedmi dosegel 29 točk. Začasna lestvica: I. Canciani 51 točk, I. Grilanc 44, A. Terčon 42, R. Smotlak 41, I. Sedmak 36, F. Korošec in R. Paulina 29, I. Civardi 28, B. Kneipp 26, B. Pertot 25, L Perčič 20, D. Starc 19, A. Cupin 17, A. Pieri 16, S. Semen 15. (Vanja Jogan) Promocijska liga na Goriškem Domovci se bodo jutri na tujih tleh pomerili z Edero, ki je na skupni lestvici dve mesti više. Ekipi sta si enakovredni, kar pomeni, da se Dom lahko z večjo požrtvovalnostjo prebije do zmage. V prvem delu prvenstva se je srečanje končalo v korist naših, tako da obstaja možnost za prekinitev negativne serije porazov, ki si sledijo vse od decembra. Primerjava s tekmami iz prvega dela je nekoliko nevarna in drzna, ker se je postava medtem spremenila. Močnejše igralce so nadomestili mladi in še neizkušeni košarkarji, ki potrebujejo nekaj časa, da se vključijo v ritem promocijskega prvenstva. Kljub temu, ne glede na končni rezultat, pričakujemo borbeno in odločno igro naših. Srečanje bo jutri ob 18.15 v občinski telovadnici na Roj-cah (Coni). (AF) Napoved za stolpec Totocalcia dne 1. marca 1992 Cagliari - Verona X Cremonese - Bari X Fiorentina - Inter 1X2 Foggia - Torino X Juventus - Genoa 1 X Lazio - Roma 1X2 Milan - Atalanta 1 X Napoli - Ascoli 1 Sampdoria - Parma 1 X Bologna - Cesena X Padova - Lucchese 1 Fiorenzuola - Varese X 2 Montevarchi - Pistoiese X Na goriški pokrajinski fazi dijaškega prvenstva Združena odbojkarska ekipa Zois-Cankar osvojila naslov V odbojkarskih pokrajinskih prvenstvih na Goriškem Naše ekipe povsod solidne Združena odbojkarska ekipa Zois-Cankar je v sredo zasedla prvo mesto na pokrajinski fazi prvenstva višjih srednjih šol. V finalni del tekmovanja so se uvrstile tri postave: poleg našega Zois-—Cankar so bili še predstavniki industrijskega tehničnega zavoda iz Gorice in znanstvenega liceja Buona-rotti iz Tržiča. V tekmi proti zavodu Galilei je združena ekipa gladko zmagala (15:3 in 15:4). Nekoliko težje je šlo v tekmi proti liceju Buonarotti, saj so zoisovci najprej doživeli poraz, potem pa so za- ostanek temeljito nadoknadili. Izid je bil 15:17, 15:4, 15:4. Združeno ekipo Zois-Cankar sestavljajo Janez Terpin, Damjan Dorni, Aleš Klede, Roberto Paoletti, Aljoša Devetak, Boris Sfiligoj, Igor Florenin, Mario Korečič, Andrej Ferfolja, Gvido Kovic, J. Hlede in E. Figelj. Pokrajinski prvaki bodo v marcu in aprilu igrali proti pokrajinskim prvakom iz Trsta in Vidma. Tekma z Vi-demčani bo predvidoma 24. marca, s Tržačani pa 2. aprila. Vsekakor so se fantje odlično izkazali, kar navsezadnje potrjujejo tudi izidi finalnih tekem. Čestitamo! Pokrajinski finale študentskega košarkarskega prvenstva Predstavnikom »Zoisa« spodletelo ŽIGA ZOIS - OBERDAN 75:103 (43:46) ŽIGA ZOIS: Rebula 7 (1:3), Gulič 9 (5:10), Simonič 5 (0:4), Debeljuh 38 (11:16), Vodopivec, Filipčič, Ravbar 2, Pettirosso 5 (1:4), Possega 7 (1:2), Gruden, Barini 2 (0:1). TRI TOČKE: Debeljuh, Simonič 1. Predstavnikom šole Žiga Zois ni uspelo osvojiti naslova pokrajinskega študentskega košarkarskega prvaka. V finalu za 1. mesto so namreč klonili proti zavodu Oberdan (na sliki D. Križmančičla akcija s tega srečanja). Ta je dobesedno nadigral naše dijake in na koncu tudi zasluženo zmagal. Začetek je sicer dobro obetal. Z razpoloženim Debeljuhom so se namreč »zoisovci« uspešno upirali nasprotniku ter bili v vodstvu vse do zadnjih minut prvega polčasa. Nato je ekipa »Oberdana« nadaljevala s consko obrambo, ki je bila za slovenske dijake nerešljiva uganka. Igralce »Zoisa« je zajemala vse večja živčnost, nasprotnik pa je z umirjeno igro iz minute v minuto večal prednost, tako da je vsako upanje na preobrat kmalu splavalo po vodi. »Žiga Zois« je torej klonil prav v zadnji, vendar najpomembnejši tekmi tega prvenstva. Res škoda, kajti vse do finala so slovenski dijaki prikazali res dobro igro in marsikdo je po tihem verjel, da bo slovenska šola vendarle prvič osvojila pokrajinski naslov v košarki. Žal do zaželenega uspeha ni prišla. (Andrej Pavlica) 1. ŽENSKA DIVIZIJA CORMONS - OLVMPIA 0:3 (7:15, 10:15, 8:15) OLVMPIA: Bevilacgua, Bratina, Brisco, Bulfoni, Kristina in Hadrijana Corsi, Princi, Zotti, Komjanc, Jussa. V zaostali tekmi 6. kola so dekleta 01ympie prepričljivo premagale domači Krmin. Tekma ni bila na posebno visokem nivoju, saj so domačinke slabo sprejemale začetni udarec Gori-čank. 01ympia je v vseh setih visoko vodila, v drugem celo 14:1, nato pa dopustila domačinkam, da so dosegle še devet točk. (EZA) Pri 01ympii so na igrišče stopile vse igralke. IZIDI 11. KOLA: Soča Sobema - Acli Ronchi 3:2, Pieris - Villesse 2:3, Farra -Cormons 3:0, Libertas GO - Sagrado 0:3, Corridoni - 01ympia 1:3, Azzurra ni igrala. LESTVICA: Farra 18, 01ympia 16, Sagrado 14, Soča Sobema 12, Ronchi in Corridoni 12, Villesse 10, Lib. GO 6, Pieris, Cormons in Azzurra 2. 1. MOŠKA DIVIZIJA CALDINI - VALPRAPOR KMEČKA BANKA 0:3 (13:15, 11:15, 6:15) VALPRAPOR: Prinčič, Korečič, Maraž, Brisco, Gravnar, Ferfolja, Kovic, Uršič. Prvi set so valovci pričeli zelo slabo, saj je nasprotnik vodil do rezultata 13:9, nato so valpraporovci izbojevali menjavo in z odličnim servisom naredili kar šest zaporednih točk ter osvojili set. Tudi v drugem setu so se valpraporovci »znebili« nasprotnika le v končnici seta. V tretjem setu so valovci dobro igrali in visoko povedli z 12:4 ter vodstvo ohranili do konca seta. Minuli teden so valpraporovci odigrali tudi zadnjo tekmo mladinskega prvenstva s Cremcaffe. Skromnega nasprotnika so odpravili z gladkim 3:0 (15:2, 15:6, 15:3). Tekma je bila le formalnost, saj so si valpraporovci že predhodno zagotovili naslov pokrajinskega prvaka in nastop na deželnem finalu, ki bo prihodnji mesec v Trstu. (Brisco) IZIDI 11. KOLA: Corridoni - Grado 2:3, Caldini - Val 0:3, Fincantieri - Naš prapor 3:1, Intrepida - 01ympia 0:3. LESTVICA: 01ympia in Grado 18, Val 16, Caldini 12, Fincantieri, Cormons in Torriana 10, Corridoni 6, Naš prapor 4, Mossa in Intrepida 2 (Torriana in Mossa imata tekmo manj). DEKLICE IZIDI 13. KOLA: Acli Ronchi - Lib. Gorizia 3:0, Mossa Candolini - San Lu-igi 3:2, Cormons - Soča Čerimpex 0:3, Villacher Bier - Sovodnje 1:3, Villesse ni igral. LESTVICA: Acli Ronchi 20, Lib. Gorizia 18, Soča Čerimpex, Villacher Bier in Villesse 12, Sovodnje 10, Mossa Candolini 6, S. Luigi 4, Cormons -2. DEČKI IZIDI 8. KOLA: 01ympia - Lib. Tur-riaco 3:0, Torriana - Acli Ronchi 3:2, Val ni igral. LESTVICA: Val in Glympia 10, Torriana 8, Acli Ronchi 4, Lib. Turriaco 0. NARAŠČAJNICE Skupina A IZIDI 7. KOLA: Intrepida - Villacher Bier 2:0, Mossa - Morarese 0:2, Staran-zano - 01ympia 2:1, Sagrado - Pieris 1:2. LESTVICA: Staranzano in Sagrado 12, Pieris 8, 01ympia in Morarese 6, Mossa 4, Intrepida 2, Villacher Bier -2. Skupina B IZIDI 7. KOLA: Lucinico - Sovodnje 0:2, Lib. Gorizia - Allvvorks 2:0, Lib. Cormons - Acli Ronchi 0:2. LESTVICA: Allvvorks in Lib. Gorizia 10, Sovodnje in Torriana 8, Lucinico 4, Acli Ronchi 2, Lib. Cormons 0; Torriana ni igrala. NARAŠČAJNIKI IZIDI 5. KOLA: San Luigi - 01ympia 0:2, Soča Sobema - Acli Ronchi 2:0, Val ni igral. LESTVICA: Torriana 6, Val 4, 01ym-pia in Soča Sobema 2, Acli Ronchi in S. Luigi 0 (Mossa in Torriana imata tekmo manj). naše ekipe v mladinskih nogometnih ligah na goriskem NARAŠČAJNIKI STARANZANO - JUVENTINA 1:1 (1:1) STRELEC za Juventino: Brumatti. JUVENTINA: Pavio, Scimone, Tod-de, Florenin, Zanier, Ambrosi, Brumatti, Ferfolja, Gallo, D. Gergolet, Ripa (Černigoj, P. Gergolet, Trampuš). Kljub temu, da je Staranzano na lestvici više od Štandrežcev, Juventina ni bila v podrejenem položaju. Večji del tekme je celo imela terensko premoč. Domačini so prvi povedli, po naivni napaki obrambne vrste gostov. Obstajala je bojazen, da bo tako nesrečno prejeti gol strl njihov odpor, vendar se naši niso zmedli. Z vso močjo so pritisnili in tudi izenačili z zares lepim golom Brumattija. V drugem polčasu je bila Juventina odločno boljši nasprotnik. Ustvarila si je več zrelih priložnosti, vendar zaradi nespretnosti napadalcev se s težkega gostovanja ni vrnila z obema točkama. Naslednjo tekmo bo Juventina igrala na domačem terenu v Ul. Baiamonti v Gorici, in sicer v nedeljo ob 10.30 proti tržaškemu S. Sergiu. Ostali izidi 6. povratnega kola: Azzurra - San Canzian 1:3, Real Isonzo -San Michele 2:2, Muggesana - Natiso-ne 0:2, San Sergio - Lucinico 1:0, Pro Gorizia - Pro Romans 5:2, Pieris - Aris 3:1. Lestvica: Pro Gorizia 38, S. Sergio 31, Pieris 29, Pro Romans 26, Staranzano 25, Juventina 18, Aris 18, San Canzian 17, Muggesana 16, Natisone 15, Lucinico 8, Real Isonzo 8, San Michele 8, Azzurra 6. NAJMLAJŠI NATISONE - SOVODNJE 7:0 (4:0) SOVODNJE: Rassu, Ožbot, Pahor, Subani, Pisk, Gergolet, Peric, Prinčič, Farra, Figelj, Devetak (Tomšič). Natisone je od začetka do konca tekme imel na razpolago veliko prostih strelov, ki mu jih je sodnik dobesedno podaril, čeprav so bili v bistvu njegovi igralci bolj grobi. Zaradi teh sodnikovih odločitev so Sovodenjci igrali še slabše kot po navadi. (A.G.) Izidi 6. povratnega kola: Isontina -Pro Romans 0:0, Pro Gorizia - Mossa 3:1, Pro Farra - Azzurra 1:1, Sanrocche-se - Corno 4:2, Natisone - Sovodnje 8:0. Lestvica:.Pro Gorizia 28, Sanrocche-se 20, Isontina 19, Pro Romans 18, Azzurra 16, Pro Farra 16, Corno 15, Natisone 8, Mossa 6, Sovodnje 2. (IP) Kljub nesrečnemu porazu v zadnjem kolu, je moštvo Sovodenj prišlo do svojih prvih točk, doseženi pa sta bili »za mizo«. Zaradi neregularne registracije enega igralca je nogometna zveza Mossi odvzela točke, ki jih je dosegla na tekmah, na katerih je ta igralec nastopil. Istočasno pa je nasprotnikom Mosse pripisala zmage z 2:0. Med koristniki pa so bile tudi Sovodnje. obvestilo SK BRDINA vpisuje za tekmo tržaškega prvenstva (veleslalom), ki bo 8. marca v Sappadi. Obvezne so izkaznice FISI. Telefonirati na št. 212859 ali 299573. .... Ne bo lahko. Moral se boš truditi, toda lahko uspeš. Mnogim je pred tabo že uspelo. Zahvaliti se morajo lastni trdni volji, ljubezni tistih, ki so jim pomagali, in strukturam, ki so na razpolago vsem, ki bi se radi osvobodili suženjstva droge. Ne odlašaj niti za minuto, saj bo vsak dan, ki mine, težje poiskati izhod. Tvoje telo in tvoj um se dan za dnem šibita, kriminalne organizacije, ki nadzorujejo prekupčevanje z mamili, pa so vsak dan bogatejše. Opogumi se in prosi za pomoč, upri se ji in reci enkrat za vselej: S TABO SEM KONČAL. REŠI SE DROGE v v v CE HOCES SKUPAJ TO LAHKO DOSEŽEMO I Če se hočeš osvoboditi suženjstva droge ' I ali pa si to že poskusil in ti ni uspelo, spo- I | roči nam. Pomagali ti bomo. Za podrobnej- | , še informacije pošlji nam ta odrezek. □ Normativ: parlamentarni zakon o drogi I □ Posledice: kakšne posledice ima uživa- ' I nje mamil I | 3 Zdravljenje: središča za zdravljenje in | rehabilitacijo narkomanov Izpolni odrezek in pošlji ga na naslov: , PREDSEDSTVO MINISTRSKEGA SVETA 1 ODDELEK ZA SOCIALNE PROBLEME 1 I Ul. Barberini 47 I | 00187 Rim - tel (06) 4811230/229 | I IME..................................... 1 I PRIIMEK................................. I I ULICA..........................ŠT....... ' ' CAP..........MESTO...................... 1 ......................POKRAJINA.........j Predsedstvo ministrskega sveta ■■n m CVETLIČARSTVO - VRTNARSTVO- DREVESNIČARSTVO OPREMA ZA PARKE, VRTOVE IN KAMPIRANJE FIERA Dl PORDENONE OD 29. FEBR. DO 8. MARCA URNIK SSSUS 1SS v m i m m«* * v sa r-"i