IMlštso !fl upnsniSteo:
Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“
ix&ija T pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
S uredništvom se more govoriti wJi dao od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
V
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo
Raroünina listu:		
Celo leto		12	R
Pol leta ......	6	K
Četrt leta ......	3	K
Mesečno		1	K
Posamezne številke 10 v.
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Št. 128.
Velika laž.
Nem&ko-niajoio.nalna strast zavzema od dne u‘o dno bolj neverjetne meje. Vtemeljevanje nasilnega po-nemčevalnega dela je vsak dan bolj fantastično in vzroki ter nagibi,, ki se predbacivajo našemu narod-no-abrambnemu delu, spadajo že tvedno bolj Iv svet boljših ali slabših dovtipov. Ce bi vsa zadeva ne bila za nas vitalne važnosti in če bi Človek ne videl, da vsa nemška prqpaganda ne izvira iz 'nekake fanatične norosti, bi se najrajši smejal in prešel mirnega srca k dnevnemu redu. Tjoda Nemce je njihova nespravljivost in zagrizenost spravila že tako daleč, da ne vedo več kaj bi. Prisili so že tako daleč, da so vso svoje nacionalno borenje postavili na povsem nemoralen temelj, na veliko laž.
Pred nedolgem časom smo že imeli priliko, da smo postavili v primerno luč, govor slovenjebistriškega notarja dr. Wiesthalerja, ker je reklamiral za-se naše slovenske pokrajine, zato ker smo že nekaj stoletij uslužni in mirni podaniki nemške habsburške dinastije. Ker je ta vladarska rodbina nemška, zato je izdajal ta gospod iz Slovenske Bistrice z neko nedosegljivo in neumljivo logiko, da je slovenska zemlja nemška posest, da delamo mi pravzaprav krivično in grdo delo, ker branimo zemljo, katero smo podedovali od svojih dedov. Komaj so utihnili ti glasovi moža, ki — ig|rai usode je včasih pač tudi zlobna — živi v Slovenski Bistrici In v pretežni večini od slovenske klijentele, že se oglašajo novi politični preroka.
V „Grazer Tagblattu“ od* včeraj dne 29. t. m. neki D. M. dolgovezno in ne ravno dujhovito na(pada slovensko duhovščino, ker se zaveda svoje narodnosti in noče brez obrambe pod nemški nož. Izvajanja tega n e mško-n aci o n aln eg a člankarja, priobčena notabene v nemško-naeionalnem glasilu, nam povedo res mnogo in mestoma se glase neverjetno. Marsikaj smo že morali slišati, kar je pričalo o nemški megalomaniji, toda takih izrodkov nezdrave in prenapete domišljije, kakor nam jih1 podaje ta D. M., še. nismo imeli priliko slišati, oziroma Čitati.
Že koj v .uvodnih vrstah naletimo nat veliko politično nepoštenost. Z vso sapo se namreč zagotavlja, da je naše narodno-obrambno delo, h kateremu smo radi nemške nenasitnosti prisiljeni1, propaganda za
Maribor, dne BO. oktobra 1911.
vseslovanstvo. Gosp. člankar gotovo dobro ve, da se nobeden razsoden človek ne bo vdajal nedosegljivim in neizvedljivim iluzijam, kakor je vseslovanstvo. In ravno tako mu bo znano, <ia bi bilo ud nas naravnost bedasto in kažnjivo, hiteti za fantastičnimi cilji, ko nam še naš narodni obstoj ni zasigjuran. In vseeno nam nepoznani gospod D. M. očital — vseslovanstvo. Kako naj se imenuje tako pisanje, nam ni potreba posebej omenjati, ker si lahko misli vsak sam.
V svojih konečnih izvajanjih pa postavlja ta nemški kulturonosec slično, kakor slovenjebistriški dr. Wiesthaler, zgodovino na glavo. Tudi temu možu je naše težavno' narodno-obrambno delo izpodrivanje nemškega; ljudstva iz naših pokrajin. Cuje se naravnost neverjetno, a vendar je res, da smatra tudi ta nemški patriot naše slovenske pokrajine za nemško posest. Stoletja in stoletja že prebiva naš rod na svoji sedanji grudi, potoke krvi je prelil, da je obvaroval nemškega soseda; krutosti 'polumeseca, tl a 5 anil in trpel je, da se je dobro -godilo nemškemu grajšča-ku, ki si je samolastno ugrabil najlepšo našo zemljo, oropali so, ga prostranega ozemlja ap ga potujčili in sedaj, iko hoče varovati Še ohraujeni del svoje nekdanje posesti, se ga hoče posiloma ugonobiti. To so dejstva, sicer žalostna, ampak resnična. In vendar se najde človeka in nemško-naieionalno glasilo, ki nam odrekata pravico do te zemlje in govorita o Izpodrivanju nemškega elementa?! !-
Ker se take izjave od nemške strani nekam sistematično ponavljajo,, je jasno, da bazira vsa nemška politika, bodisi vsenemšfcai, schönerianska ali nemškonaicionalna, na tem krivičnem temelju. To pa daje malo upanja za pošten sporazum v bližnji pri-hodnjosti. Z ljudmi, ki ugotavljajo svoje zahteve na tak način, kakor v zadnjem času Nemci, se da težko govoriti in še težje sporazumeti. Dokler nemštca politika ne bo zapustila lažnjivih in nemoralnih načel, v naši državi ne bomo prišli iz 'močvirju.
Med ljudstvom.
Sv. Lovrenc na Drav. polju.
Dan šentlovrenčke mladine se je krasno vršil. Domača mladina se je udeležila shoda ijkoro polnoštevilno, prihiteli pa so tudi mladeniči in mladenke iz sosednih krajev, zlasti iz Cirkovc in Hajdine in za-
Letnik III.
stopnico ptujske dekliške zveze fs tajnico Zaveze sloj venskih deklet gospodično Ano Razlag.
S!hod je otvoril pevski zbor s pesmijo .„jNazaj v planinski raj“, na; kar je (po pozdravu predsednika bralnega društva gospoda hr^lana Sagaja 'govoril gospod dr. H o h n j e c o namenu mladinskega gibanja, ki je, ustvariti mladini časno, in večno srečo. Zato se ustanavljajo mladinske zvjeze, da mladini pomagajo do vsestranske izobrazbe. Ker fje pri nas gospodarska izobrazba tako zelo zanemarjena, naj vsaj pruštva skušajo ta nedostatek popraviti s predavanji, knjigami in časniki. Ako hočejo mladeniči in dekleta postati dobri gospodarji in gospodinje, morajo biti pred* Vsem varčni in vstrajni. Naša organizacija hoče tudi vzgojiti svoje člajlie za dobre kristjane, odkrite, poštene, krščanske značaje. Odgojiti pa, hoče mladino tudi za dobre Slovence, vnete rodoljube. Priporočal je gospod govornik mladini sodelovanje v podružnicah „(Slovenske Straže“, ustanovitev dekanijskega odbora društev in mladinskih zvez ter vspod-bujal fante, da si naj kmalu osnujejo Grla.
Ko se je še razložil opravilnih in izvolil odbor, je Terčka Planinšek govoril o potrebi in koristi ženskega versko-narodnega dela.
A.	Kovačič je pozdravila mladenke v imenu ptujske dekliške zveze.
Marija Peršuh' je povdairjala potrebo dekliške zveze za mladenko in korist izobrazbe.
Gospod organist Potočnik ja živo popisal, kako potrebuje naša domovina požrtvovalnega dela.
Vmes so nas pevci zabavali s krasnimi pesmimi. S srčno zahvalo gospodom govornikom in govornicam je sklenil gospod predsednik krasno vspeli shod.
Vojska med Italijo in Turčijo.
Protest jeruzalemskih 3 d 1 i č n j a k o v vseh v e r o i ž ,p o v e tt i j proti Italiji.
„Neue Freie Presse“ je dobila 'iz Jeruzalem^, sledečo pismo:
Izradivši naše notranje težkoče in okoristivši se od mednarodnegla političnega položaja, nam je Italija brez vzroka in brez provokacije napovedala vojno. Onu zadržava razvoj našega ustavnega, živ-
PODLISTEK. Dolenjska zgodba.
Stari Gornik je izročal.
i,	jCeinu pa že „daješ čez“ ?“ so ga izpraševali.
,„|Kaj pa hočem, človek se ne more 'zmiraj ubijati z gospodarstvom! Fant pa itak težko čaka!“
„Kaj si boš pa izgovoril?“
Dobro se je zdelo možu, u'a se sosedje zanimajo, (par kr at je potegnil iz svoje pipe in važno pljunil v stran.
j,	,(Nič posebnega, toliko da bom prijetno živel: kot, da se bom imel kam brez skrbi vsesti, in vinograd. Vinograda ne pustim tujim rokam. Že rajni očo — Bog jim daj dobro! — so mi rekli na smrtni postelji: Anton, poslušaj, kaj ti povem! Za, vinograd skrbi, ne daj ga nikdar Iz rok; zanašaj se nase, ne na druge. Ce vse v nemar pustiš, le vinograda nikar! Tako so dejali oče in j|a(z sem jih ubogal. Prišla bo („mlada“ k hiši, sčasoma še ‘kak majhen kričač, jaz bom pa takole, kakor peto kolo pri vozu; bodem vsaj lahko šel v zidanico!“
„„Imaš prav, Gornik! 'Mlajši sivet se ne razume na vinograde!“
Vinograd je bil majhen kos zemlje, četrt ure oddaljen od vasi, tako majhen, da bi ha njem človek komaj kozolec prevrnil. (A Gornik je bil navezan nanj z dušo in telesom; saj je bil Dolenjec.
In Gornik je izročil.
Sin se je oženil in pripeljal na dom lepo, mla-8to ženo.
Gorniku kar ni bilo obstanka doma; videl je drugo roko, drugo gospodarstvo v hiši, spoznal, da je pravzaprav odvleč; zato ga ni držalo 'doma. Z bisago čez ramo, 's palico v roki si ga slednji dan videl romati v vinograd.
Trte je večinoma iznosa nakolil in privezal, akoravno se je poletje nagibalo. Je pa tudi lepo kazalo! Na trti so viseli težki grozdi.
Ce so se zbirali na nebu sivi oblaki in oznanjali huo'o uro, je Gornik stili pred zidanico ter s skrbnim očesom motril nebo: Pri'zanesi nam! In če je nevihta odšla brez hudih posledic, je olajšanega srca vzdihnil: Hvala Bogu!
Zapel je čriček, grozdje se je jelo barvati. Lep smehljaj na (ustnicah, blaženost v srcu je hodil Gornik dan na dan po vinogradu.
'Trgatev!
Gorniku se. je topilo staro srce, ko je trgal težke grozde in jih svečano polagal v brento. VsEjko-mur, iki ga je hotel poslušati, je pripovedoval o svoji trgatvi.
Gornik se je v vinogradu pomladil.
„He, he“, se je smehljal, ,„še fantovat bom šel.“
In prišel je sv. Martin — Dolenjcu velik praznik.
Stari Gornik je povabil soseda Krivca in Šla sta v vinograd .„(vino krstit.“ Bila sta vesela.
i„He, he“, se je smejal Gornik, „kako človeka takale božja kapljica poživi! Že iveckrat sem dejal sam pri sebi, da bo čas iti počivat na božji vrt. He, he, pa ne bomo še šli, ne bomo šli! Kaj praviš, Krivec, kaj bi Ijaz zdajle napravil, če bi prišla tetka smrt in bi rekla: Hej, stari Gornik, čas je! Dolgo si ga pil z menoj!- Kaj misliš, kaj bi najpravil? Ponudil bi ji kozarček vina, pa ji dejal:	Na, ti do-
bra tetka smrt, na, pij, pa pridi drugikrat, ko ne bo vina! In bi pila in bi šla.“
In možaka sta zapela tisto:
Zahvalimo vsi Boga, ker nam sladko vince da!
*
* *
Prišlo je drugo leto.
Gornik je kopal, cepil, kolil, privezoval: vse
sam. Zjutraj je s polno bisago odšel od doma, zvečer prišel utrujen zopet domov.
„Pa bi koga najel“, so svetovali prijatelji, „si že star!“
„He, he“, se je smehljal Gornik zadovoljno, „a nekaj mi je početi; saj je delo tudi prijetno. E, plačane roke store samo napol; že rajni oče so mi dejali, ko so umirali: Anton, ne zanašaj se na druge, in res je najbolje tako.“
In zopet je lepo kazalo; vse je zazelenelo, zacvetelo. Napravile so se drobne jagode in te so se debelile.
,„:Bomo imeli vince, ako Bo-g da“, si je dejal Gornik, izprehajajoč se po svojem vinogradu.
In ni se kesal, da je toliko delal, saj je lepo kazalo.
Nekega poletnega popoldne pa so se pripodili temni oblaki, zabliskalo sje je in zagrmelo. Gornik je stal pred zidanico na prostem in s strahom čakal, kaj bo. In (vlil se je hud dež, a Gornik ga ni čutil, njemu so bile v mislih trte;, in kmalu je bil ves premočen.
Vsula se je toča, Gornik se ni zmenil zanjo, čeprav ga je bila p;o glavi, rokah, ramah. Trte, trie! Bog se usmili, kaj bo!
Tioča je pritiskala, Gornika je zaskelelo na roki ; ves premočen je stopil v zidanico in zrl skozi okno. Videl je, kako je padala toča po listih, grozdih, mladikah. Zdelo se mu je, dal pade vsaka toča na njegovo srce in zaseka globoko ra.no. Želel je, naj bi vsa toča, ki ima pasti na trte, tpadla nanj:	rad bi
trpel.
Vinograd je bil popolnoma uničen.
Tisti dan je Gornik komaj prilezel domov, zeblo ga je. Drugi dam je s težavo vstal, v prsih ga je tiščalo, pokašljevfal je. In vendar se je zdaj in zdaj vlekel v vinograd gledat, ali ni morda vnovič ozelenelo, toda nič, nič!
Stran t.	________________________
ljenja in moti za gospodarske 5p: politične interese velesil potreben mir v Orijentu. To je storila, da bi nam na krut način odtrgila kos naäe države in ogrožava s tem integriteto naše državje, katero sjno prisegli braniti za ceno« svoje krvi. S tem 'krši Italija posvečene pravice vsakega posameznega človeka in vsakega naroda, ter. razglaša, težko žsjleč pri tem celo človeštvo, prevladje sile.
Jeruzalem, metropola veroizpovedanj in proro-kov, zibelka odrešenja, pravice in pravičnosti, vsem srcem drag, in gostoljuben za ljudi vsaik» veroizpovedi, ki iščejo zavetišča v njegovi svetosti, obrača svoje oči k vsem velesilam in dviga svoj gl als k človeštvu, zahtevajoč njegovo mednarodno pomoč proti brezprimernemu nasilstvu Italije, kateri naš narod ne bo dovolil, da, bi oropala in da bi okanila našo. domovino.
Podpisani so poleg turskih dostojanstvenikov tudi zastopniki in delegati vseli veroizpovedanj: turški multi, katoliški, armenski in grški delegat in židovski rabinar.
a	*
Iz Carigrada se poročal, da so imeli Italijani v bojih dne 22. t. m. okoli 400 mrtvih. Turki so zaplenili nekaj -stotin oslov in dosti provijafcita.
Isti dan je prišlo do boja pri Perkati. Tiurš-kim Četam je prišlo 2000 Arabcev na pomoč. Italijani so bili primorani, po izgubi 40 mož, se umakniti.
Italijanom sila slapa prede, celo v svojih prvotnih pozicijah so se že morali umakniti. Ziato so pa tudi razglasitev aneksije preložili na poznejši Čas, Če se bodo razmere kaj izboljšale.
Vest, da se Srbija pripravlja k okupaciji sandžaka Novibazarja in da v to svrho na meji mobiliziral, je v sandžaku povzročila veliko razburjenje. V dosti krajih' je prišlo do nasilnosti od strani moha-medancev napram srbskemu prebivalstvu. V veČih krajih so Albanci krščansko srbsko prebivalstvo pregnali.
Politični pregled.
Državni zbor.
Dunaj, 27. oktobra.
Zbornica je danes nadaljevala budgetno debato. Kot prvi govornik je nastopil ministrski predsednik baron Gautsch, ki je razpravljal o kritični situaciji, V kateri se trenotno nahaja zbornica.
Izjavil je, daš se je oglasil v zelo resni in izredno težavni parlamentarni situaciji, od katere je odvisna delazmožnost parlamenta. Zbornica je že takoj v svojem prvem kratkem zasedanju meseca julija vzbudila nade, da se bližamo boljši bodočnosti. Oas med počitnicami se je porabil za izdelavo raznih zakonskih načrtov, ord katerih je bila že večina predložena zbornici. Dogodili so se pa tudi dogodki, ki so
„Tega ne prestanem“, je govoril obupano stafri Gornik.
In res, tja, proti sv. Martinu ga je vrglo na posteljo; vsakdo je vedel, da ne bo več vstal iz te postelje.
„Rad umrjem‘% je dejal Gornik, „raJJ, saj ni več vinograda. Kaj M pa počel brez tega na tem božjem svetu! “
In prišla je tetka smrt, Gornik ni imel svojega vina, da bi ji ga ponudil, in pobrala ga je.
„Prehladil se je“, so govorili eni, a drugi so pristavljali:
„Toča je pobila oba; Gornika in Ivi n ograd.“
Bilo je o sv. Martinu.
Po „’Zori.“ Rastislav.
Poletna romanca,
V kraljestvo azurja, v nasičeni vzduh, prikradel oblak se je — črn potepuhi — in vprl svoje temno oko na zemljo,
kjer dremalo je tiho pri, selu je selo,
nh. polje, ki pelo
je zlato, veselo pesem pšenice,
na radostne nade vinske gorice
in razjšjikil fee je, kot da v njem je testo
zlokobne, uporne misli zavrelo.
In je spregovoril.
Besede, ki z njimi je dvoril:
— O sela, o polja, o vinske gorice, pogled ha vas, že se razvname mi lice, ker vaših lepot se mi hoče!
Jug me je rodil in učil me manir.
Kjerkoli se vstavim, sem kavalir.
Konfetov v dokaz? — Ttukaj vam toče!
Še mojih poljubov? 'O to so ognjeni,
Kedor jih okusi, smrt z 'njimi priženi! —
Tako je govoril in dvoril i — vriskal, sni točo in zraven poljube pritiskal.
Ko bilo mu dosti, v slovo se lepoti je zakrohotal ib jdalje visoke Šel poti.
Jože Lovrenčič.
* Tudi to pesem prinaša „Zora.“ Toda ker se naju zdi zelo zanimiva, in značilna za mladega pesnika, jo ponatiskujemo.
globoko posegli v gospodarski in politični razvoj Avstrije. Draginjsko vprašanje je postalo državna ka-lamiteta; žalostno je, da se omenjeno vprašanje od gotovih ljudi j izrablja v politjčno-str ankarske namene. Lahko sicer razumem, Da zamore jo obstajati stranke, ki so bile in so, ki smatrajo ravno to kala-miteto za nekako lestvo, po kateri hočejo zlesti na višje mesto, kakor so sjedaj. (Ugovarjanje.)
Pri obravnavanju o draginjskem vprašanju, ki je kakor skala založilo pot Vladi, se je povdarjal nek moment, katerega moram vsaj z nekaj besedami' o-meniti, namreč moment, da se je vlajii predbacivalo, da se preveč drži pogodbene zvestobe do Ojgrske, najbolj pa v mesnem vprašanju.
Draginjskemu vprašanju pa se pridružuje drugo, ne manj važno, namreč uradniško vprašanje, ki je postalo že pravo državno vprašanje. So pa/ še drugi stanovi prebivalstva, katerim se ne godi boljše, 'kakor uradnikom in so ravno tako pomoči potrebni.
Glede vseh teh vprašanj apelira tedaj na zbornico in na meščanske stranke, rita s skupnim delom' omogočijo mirni' razvoj in napredek Avstriji.
Vsi narodi imajo pravico stremiti po izpolnjenju njih kulturnih in gospodarskih teženj. Vsi narodi pa imajo tudi pravico, udeleževati se vladanja. (Bravo!) Zlasti jaz, nadaljuje Gautsch, sem po svojem političnem delovanju dokazal, da smatrahu udeležbo najkul-turnejšega in zgodovinsko najbolj pomembnega avstrijskega slovanskega naroda Cehov, tako v parla--mentarni večini, kakor pri vladi za predpogoj, da se urede notranje avstrijske razmere. Brez udeležbe Cehov je sanacija in razvoj avstrijskega vprašanja nemogoča. Žalibog so se dosedanja pogajanja razbila. Upam pa, da se bo državni zbor prepričal, da so ti moji nazori za najbližjo bodočnost utemeljeni 'in popolnoma pravilni. Priznavam vsem strankam avstrijskega parlamenta pravico na sodelovanju ter jih po-zivlja/m,, da naj sodelujejo pri sanaciji' naših notranjih razmer.
Verujem, da bo tudi za to zbornico prišel dan, ko se bo izpolnilo avstrijskim narodom vse to, kar so od nove zbornice takrat, ko se je porodila, upali.
Gautscjkev govor je napravil splošno dober v-tis, zlasti ugodnega na Slovane, ker je s tako odkritostjo povedal., da je iskal on sam stika s Cehi in naglašal potrebo, da se vsi narodi udeleže vlaide. Sodi se, da bo baron Gautsch začel pogajanja na novi podlagi.
Za Gautschern sta šle govorila/ 'dr. Steinwender in, Bilinski. Steinwender je izvajal, da ni Gautsch povedal nič takega, 'kar b!i zamoglo Nemce izpreobr-niti k drugemu mnenju. Hvaležen je pa Gautsohu radi njegovih energičnih besedi, kar se tiče gotovega dela uraojiiištva, posebno pretiranih' zahtev železničarjev. Bilinski je, govoril v imenu Poljakov in označil stališče Poljskega kola.
Dunaj, 28. oktobra.
Danes je bila zadnja seja pred kratkimi počitnicami, ki bodo trajale do dne 6. novembra. Tlekom teh' počitnic blo izvedena rekonstrukcija, kabineta, tako da bo pri prihodnji seji že nova vlada stopila pred zbornico.
Položaj je jako zmeden in nejasen. Kalc naj bo novi kdbinet, o, tem še ni nobene gotovosti. V listih se čitajo vse mogpče kombinacije, katerih pa gotovo ne bo nobena držala. „Tagespost“ ima uvodni Članek, v katerem pretirano hvali gospode ,v nacional-[verbandu, katerega le še z največjo, silo limajo in drže skupaj. Omenjeni Članek je pa tako konfuzen in nejasen, da ga konečno sploh nihče ne razume.
:„jGrazer Volksblatt“ se na, oster in sarkastičen način bavi s politiko nacionalverbanda in izvaja, da obstojite za nacionalverband le dve možnosti: ali se ne bo oziral na razpoloženje med svojimi 'volile! in bo skupno s Cehi in Poljak! ustvaril nov železen obroč, ali pa bo razbil zbornico.
Hrvasko-slovenski klub, ki nikakor ni zadovoljen S petkovim Gautschevim govorom, mirno čaka, da se. dogpdki razvijejo in bo zavzel svoje stališjčepo razjasnitvi položaja.
Takoj začetkom seje je povzel besedo finančni minister Mayer, ki je polemiziral s poslancem dr. Redlichem, ker tau je ta očital, da je vpostavil v budget napačne številke. Kar se tiče upravne reforme, ne ve, če se sme od omenjene reforme pričakovati veliko razbremenjenje budgeta.
Zagovarja] je nadalje nameravano odredbo zboljšanja položaja uradnikov.
Minister je omenil, da je že ponovno razvijal svoj finančni načrt. Slednji oblsega dalvfek na žganje, na pivo, avtomobilni, dedinski in vinski davek, monopol na vžigalice itd.
Poslanec Levieki je nastopil proti Bilinskemu, ter mu očitafl, da obstoja med vlado in Poljskim klubom tajni dogovor, glasom katerega zamorejo Poljaki Rusine še bolj tlačiti. Zahteva ludi ustanovitev rusinskoga vseučilišča v Lembergu.
Poslanec dr. Verstovšek je interpeliral radi postopanja trgovske zbornice proti’ obrtno-nada-ljeyalni Šoli v Šoštanju.
Seja je bila zaključena ob 4. uri, pop.
Prihodnja seja v ponofeljek dne 6. nov.
Častno-sodna razsodba proti Maliku.
Častni sod je objavil besedilo razsodbe v aferi Malik-Marckhl-Wastian. Razsodba je že dostavljena posameznim zastopnikom in vsebuje trditev, da je poslanec Malik satisfakcije nezmožen.
Ožja volitev v Linen.
Pri sobotni Ožji volitvi v Linču je bil izvoljen nemški svobodomiselc Franc Beyer proti socialnemu demokratu, ki je ostal v neznatni manjšini.
Vstaja na Kitajskem.
Vojni minister ustreljen.
Iz Pekinga poročajo, da je vojnega ministra njegov Štabni častnik ustrelil. Druga poročila pa zopet pripovedujejo, da je vojni minister izvršil samo-umor, ker so ga obsodili na, smrt zaradi bojazljivosti pred revolucijo.
Cesarski dvor, bež ib
Iz Pekinga, poročajo, da, je cesarski dvor že pobegnil iz Pekinga.
V e d n o b o 1 j vre.
Cela Kitajska je zrevoluciOnirana. Revolucija se razteza od Tonkiina pa do Bajkalskega jezera in je povsod zmagovita. 330,000.000 Kitajcev je pripravljenih odvreči jarem, maščevati se nad tatarsko dinastijo Mandžu.
Iz Pekinga se poroča, da se je vršil v okolici Hankava silovit boj, v.katerem so bili tepeni revolucionarji. Cesarske pete so zavzele (kitajski del mesta Hankajv. Baje so imeli cesarfjki 40 mrtvih in 150 ranjenih,, vstaši pa so izgubili 400 mož.
Italijansko vseučelišče.
Poslanec dr. Karol Verstovšek piše Pijevi korespondenci:
Sicer zavzema trenotno kriza celotno zanimanje političnih krogov, vendar pa je 'sigurno, da bo stopilo zopet fakultetno vprašanje v ospredje. Kakor je. že prvo branje vladne predloge jasno pokazalo, bo nemška narobna zveza odločno protestirala, 'da bi bil Dunaj sedež nove fakultete. Slovenci bodo mogoče Še odločneje kakor prej nastopili za svoje lastno vseučilišče in bodo pri tej primerni priliki predložili svoje zahteve. Vsekakor smemo pričakovati novih zaplet-ljajev. Z gotovostjo lahko rečem, da se bodo morali enkrat Nemci sprijazniti z mislijo, upoštevati kultu-relne zahteve tako Italijanov kakor tudi Slovencev, Za umestno smatraju, da predlagam;, nov, Še ne ventiliran nasvet, seveda brez da bi mogel reči, ali bi soglašali zastopniki obeh prizadetih narodnostij z mojim predlogom.
Kot sedež italijanske pravne fajkultete predlagam Ljubljano, seveda da skupno» z italijansko ustanovi tudi tam 'slovensko fakulteto. Nadalje predla-gajm, da se obema pravnima fakultetama v Ljubljani priklopijo skupna predavanja v nemškem jeziku.
S tem bi bilo ugodeno željam merodajnih nemških' krogov na Kranjskem, ki so že 'desetletja javno nastopali za slovensko fakulteto pod pogojem, 'da bo razven slovenskega tudi uveljavljen nemški jezik.
Tozadeven sporazum med Slovenci in Italijani bi se po mojem mnenju lahko dosegli, ker Ljubljana ni daleč od Trsta in jo tudi' Italijani radi obiskujejo.
Uresničenje mojega predloga bi bilo z'a celo državo naj večjega pomena. Prišlo bi do mirnega, skupnega dela posamnih narodnostij na jugu. Razven tega bi pravna fakulteta z slovenskimi in italijanskimi oddelki in skupnimi nemškimi predavanji ne požrla ravno prevelike svote.
'Italijanska fakulteta je na Dunaju za dalje časa gotovo nemogoča, to se lahko že danes javno trdi z ozirom na grožnje poslanca; Wedrala.
Vlada in stranke (naj premišljujejo o mojem predlogu, kajti z uresničenjem tega; bi bili na eden mah ugodno rešeni dve akutni vprašanji.
Raznoterosti.
Odlikovanje. Opožniglki stražmojster Jan;. Bojs i'n orožnik Janez Grobin v Ormožu, potem orožniški stražmojster Jože Kocbek v Sevnici in stražmojster Mihael Grobelj ak v Leskovcu so dobili od deželnega poveljstva v Gradcu pohvalna pisma in pohvalne dekrete, ker so se odlikovali pri aretaciji znane tatinske družbe, ki je dolgo vznemirjevala vse kraje ob hrvaški meji.
Iz poštne službe. Poštna; oficijantinja Frančiška-ZaverŠinik je prestavljena iz Žaloa v Prevalje na Koroško.
Radi praznika v sredo izide prihbdnjT številka, kakor po navadi, v petek.
„Hrvatska.“ Jutri dne 31. t. m. izide v Zagrebu prva številka pravaškoga dnevnika „.Hrvatska.“ Novi list bo glavno glasilo Stranke prava za vse hrvaške dežele. Dosedanje glasilo Stranke prava ^Hrvatsko Pravo“ in glasilo štarčevičijancev „.Hrvatska Sloboda“ prenehata.
Smrtna kosa. Dne 16. listopada je preminil v Bratkovcu na Hrvaškem tamošnji mnogoletni župnik Stjepan Hrušič, Bil je Štajerski rojak, rojen v ZlaVr-Ču pri Ptuju. Rajnik je bil dobro poznan tudi pri nas. 'Akoravno dušni pastir na Hrvaškem, je rad pomagal v dušeskrbju Štajerskim tovarišem. Bil je zelo priljubljen tako pri slov. duhovništvu, kakor .tudi pri ljudstvu.
Učite se zgodovine! ,V uvodnem Članku „Grazer Ta/gblatta“ od nedelje, katerega osvetljujemo že na drugem mestu, se bere med drugim tudi trditev, da je Celovec „reines deutsches Sprachgebiet.“ Poj-
te se solit! Človek ne ve, ali bi se smejal, ali bi se jezil, ali izvirajo take trditve iz naivnosti ali kažnjive nevednosti. Celovec .^reines deutsches Sprachgebiet.“ Pojte in poglejte nekoliko po krstnih knjigah! Devetdeset proč. Celovöanoy je gotovo slovenske krvi. Ce se pa sedaj postavljajo kot veliki (Nemci, ni to za Nemce nič posebno častnega, ker narodno izdajstvo je nekaj najbolj nečastnega.
Kako so v celovški no-vi klavnici viola pobijali. sJvlir“ poroča: Celovec je dobil najmodernejšo, čelov marsičem premoderno klavnico, ki je vredna, da si jo Človek ogleda. Urejena je talko moderno, da: ne manjka mnogo, da bi pri enih (durih porinili notri živega vola, pri drugih pa bi že pozdravljala lačnega gosta duhteča pečenka od istega vola. T<oda izkušnja uči, da ni vse dobro, kar je moderno. To so izkusili tudi celovški veljaki in mesarji v soboto dne
14.	oktobra, ko so šli gledat, kako bodo pobili v klavnici prvega vola na najmodernejši način. Cast in sreča, da bo prvi pobiti v me;stni celovški klavnici, je doletela velikanskega v,ola mesarja Erschena. Vol si je bil pa (tudi v svesti te časti' in je hladnokrvno stopal (na morišče, kakor da bi Šel na pašo. Malo neumno je gledal celovške očete, iki so ga obkolili, nervozno čakajoč, kdaj da se zvrne, zadet odi najmodernejšega merilnega 'orožja za živino. Izvedenec je nastavil volu na tilnik strelno orodje, ki naj fbi vsled strela zapičilo osti volu v tilnik in bi se vol moral zgruditi. Poči prvi strel, vol pja. strese samo malo glavo, kakor da bi ga pičila muha. Poči drugi strel, vol pa začudeno gleda visoko in debelo gospodo, kakšne burke da uganjajo; poči tretji strel, a vol niti z glavo ne stresa več, privadil se je nadležni muhi. Ta volova trdovratnost je mesarja tako razdražila, da je sklenil narediti tej volovski foppriji konec; vrgel je v stran „(volovski revolver“1 in prijel za staro sekirno in pobil nesrečnega vola, ki ni bil vreden postati deležen (visoke čaidti, pasti kot prvi pod revolverjem. Tisti revolver so za vedno zavrgli.. P,a tudi druga maJšdnerija ni posebno praktična, pač pa komplicirana. Je pac križ. Metnitz nima sreče s svojimi načrti, menda ker je dal '»zapiratj zavtflmei in značajne Slovence!
„Slovenska Straža“ posreduje — srečo! Kdo no želi nekoč zadeti glavnega 'dobitka? In to niti tako težko ni. Pred vsem je treba imeti srečko in ^Slovenska Straža“ posreiduje, da si tako vsakdo, ki si v upanju na glavni dobitek hoče utrgati mesečno par kronic, na prav lahek način pridobi. Torej par kronic mesečno, enkrat en lep pogled Fortune ih glavni dobitek mora biti zadet! 'Ker je tedaj cela stvar tako priprosta: in poceni, naj bi nikdo ne odlašal, ampak takoj pisal „Slovenski Straži“, da mu jv obliki srečke preskrbi vstopnico v krog tistih srečnih, ki imajo upanje, da zadenejo glavni dobitek. Pri prodaji vsake srečke pa „(Slovenska Straža“ zasluži tudi nekaj kronic, katere ji bodo v prid obmejnih Slovencev gotovo dobro došle. Vsa potrebna i nadaljna pojasnila daje in naročilne liste razpošiljat za „Slov. Stražo“ iz prijaznosti gospod Valentin Urbančič, knjigovodja Vzajemnega' podpornega društva v Ljubljani.
„Danica.“ Slovensko katoliško akademično tehnično društvo „.Danica“ na Dlhnaju si je izvolilo na prvem občnem zboru v 35. tečaju dne 25. oktobra t.
1.	sledeči odbor:	phil. Ivan Gruden, predsednik;
iur. Filip Orel,, podpredsednik; iur. Josip Markovič, tajnik; phil. Franc Požlep, blagajnik; iur. Lovro Bogataj,' gospodar; iur. Stanko Majcen, I. knjižničar; iur. Ivan Koch, II. knjižniejar; vet. Franc Samec, Arhivar; for. Anton Resman, zapisnikar.
„Zarja.“ Slovensko katoliško akademično, tehnično društvo „jZiarja“ ,v Gradcu islji je izvolilo na I. rednem občnem zboru sledeči 'odbor: cand. iur. Ja-kOb Hodžar, predsednik; stud. iur. France Detela, podpredsednik'; stud. phil. Ivo Sivec, tajnik; stud. phil. Josip Gombotz, knjižničar; stud. geod. France Verče, gospodar; stud. iur. Jošk%Senk, odborov namestnik.
Pravosudni odjel kr. hryatsko-slayonjsko-dal-matinske vlade v Ziajgrebu je iztvolil naročiti po več izvodov od naslednjih' po društvu „pravniku“ izdanih del: 1. izvršilni red, 2. civilno-pravdni zakoni, 3. dopolnilo k istim za; 1907—1910, 4. odvetniška tarifa stara;, 3. ista nova, 6. zakoni o javnih knjigah I. hrvatski, II. slovenski, 7. (zakon o 'dovoljevanjju prijekih puteva, 8. predpisi o nespornih pralvnih stvareh in 9. državni osnovni za'koni. — S tem značilnim činom, ki je s težavami boreče se založništvo Še posebno razveselil, se je zaloga rečenih knjig zmanjšala znatno in bodo nekatere skoraj pošle. To velja posebno o največji knjigi „Civilno-pravdni zakoni1“, ki 'dopolnjena z zakonskimi predpisi in vrhovno-sodnimi odločbami do zadnjega Časa, velja «Jamo 8 K, torej skoro polovico manj,’ kakor enake nemške knjige. In le-te knjige je v zalogu le Še okrog 130 odtisov. — IVsled naših malotnih razmer pa te knjige najbrže ne bodo doživele drugega najtiša, vsaj ne v doglednem času. Komur je torej 'do (njih, naj jih naroči nemudoma pri društvu „Pravnik“ v Ljubljani ali jv slovenskih knjigarnah. — Po listu „(Slovenski Pravnik.“
Laški vojaki na meji se uče slovansko! „Novi Cas“ v Gorici poroča od italijanske (meje naslednjo velezanimivo notico: „Ob meji patruljirajo italijanski karabini rji, ki govore prav ‘dobro slovenski jezik. In to svojo službo vrše tudi v civilni obleki, oblečeni kot lovci. In kot taki pridejo tudi čez mejo: V italijanskih obmejnih polkih pa se goji sloivenski jezik. "Vojaki se morajo obligatno vsak dan učiti eno uro
slovertskega jezika, da bodo v slučaju, upada v Avstrijo zamogli občevati z našim ljudstvom.“
Jasna Poljana — državna last. V ruskem finančnem ministrstvu so predlagali, da naj država kupi od Tolstih ‘Jasno Poljano.
Voda v Bohinjskem tunelu. V, bohinjski predor je vdrla voda in stoji ped visoko nad tirom, VlaM le s težavo vozijo skozi predor. Delavci so neprestano na ötelu, da spravijo vodo iz tunela.
Štajersko.
Maribor. Opozarjamo na današnji družinski večer „(Slovenske Straže“, ki se vrši v gostilni gospoda Kirbiša. Na dnevnem redu je nekaj zanimivih presenečenj.
Sv. Trojica v Slovenskih 'goricajh. Naš trojiš-ki župan gospod Golob hočejo biti vendar enkrat velik gospod. Bilo je leta 1903, ko so bile volitve za šentlenartski okrajni zastop. Takrat sem brpj v („jSl. Gospodarju“, (dia so hoteli zajahati celo okrajnega konja — to se pravi konja okrajnega načelnika. Pa ker je tisti sivec bil veliko previsok za gospoda Goloba, in ker so gospod Golob bolj majhne postjave, so potem ta gospod, ne (vem natanko ali hote. ali nehote, pustili to misel. Tem bolj pa so se naš gospod župan potem ‘držali svojega posojilničnega Š'i(meljna. Tjo pa si lahko vsak sam misli, da taisti Šimelj ni bil -tako visoke postave, kakor pa oni. Tega Šimeljna so potem naš gospo® Golob brez skrbi jahali, kakor se jim je poljubilo. Pa hudomušni Slovenci, ki ne poznajo hvaležnosti do gospoda Goloba, čeravno so jim ta gospod „največji“ prijatelj in dobrotnik, so se še pokazali talko nehvaležne, da so hoteli gospodu Golobu tuđj tega Tšimeljna proč vzeti in drujgega človeka na posojilničnega šimeljna posaditi, gospod župan pa bi potem morali seveda peš hoditi. Pomislite ljudje božji, ali bi ne bila to grda nehvaležnost od strani Slovencev do gospoda (Goloba, ki so gotovo i„(naj-večji“ dobrotnik in prijatelj Slovencev! Pa ne boš, ‘Jaka, si je mislil gospod Golob, to nehvaležnost bom vtain že iz glave izbil, Če ne z lepa pa z grda, )Saj (vas, preklicane Slovence, 'dobro poznam, so si mislili gospod Golob, in vem, da je med vami dosti o-mahljivcev. Teh se Lom poslužil in je cela reč vrav-nana, pa me ne boste lahko iz mojega Šimeljna dol spravili. Klakor se vidi, imajo nai'ä) gospod Golob tudi nekaj preroškega duha v sebi, kajti kakor so si gospo?! Golob mislili, se je tuđi dne 21. t. m, zgodi-
lo.	S pomočjo omahljivcev so naš gospod župan v stran potisnili Slovence in svojega starega, zvestega;, plosojilničnega Šimeljna zopet krepko zajahali. In tako bodo zdojj ‘zopet naš gospod župan i.tri' leta „kot golobček miru in sprave ž oljkino vejico“ jahali tro jiškegai posojilničnega šimeljna.
Mozirje. Ponesrečil se je gospod Žigo Laykauf. Zlomil si je po noči nogo. — Prestavljen je v veliko veselje Mozirjanov znani tkancelist Peter Žol-gar, mož rojen Slovenec, pa sedaj nemškega mišljenja}. Gospod Peter, želimo vam srečno pot in pa nikoli več na svidenje!
Mozirje. Na zahvalno nedeljo dne 12. novembra pride med nas kmete naši vrli gospod poslanec dr. Karol Verstovšek. Mi se že vesjelimo, ga zopet videti med nami in smo radovedni na njegovo poročilo iz parlamenta, kjer hočejo .socialni demokrati u-niČiti naš kmečki (stan z odprtjem mej za uvoz živine. Pripravljal bo tudi tla za podružnico zadruge za razpečavanje živjne. Kmetje, pridete v obilnem številu! Shod bo takoj po sv. opravilu v cerkovnikovi krčmi.
Mozirje. Naše vrlo izobraževalno 'društvo bode priredilo dne 5. novembra igro „^Mlinar in njegova hči“ in sicer po večernicah v prostorih hotela „Ilirija.“ Skalčani in Gornjegrajčani, ne pozabite na mas!
Dramlje. Prihodnjo nedeljo dne 5. novembra se pri nas ustanovi ‘dolgo zaželjena dekliška zveza. 'Zato bo pri poznem svetem cerkvenem opravilu pridi-goval gospod ‘dr. Hobnjec, ki bo tuđi govoril na u-stanovnem zborovanju takoj po cerkvenem opravilu. Mladina povabljena!
Središče. Cenjenega dopisnika „Nar. Lista)“ Št. 46 z dne 19. oktobra 1911 prosiva uljudno, da blagovoli odgovoriti (seveda s podpisom!) na naslednja v-prašanja in tako dokazati svoje trditve: 1. Kedaj so središki kaplani pri svojem „razdirajočem“ delu pritiskali naravnost silovito na gospoda profesorja in zlatomašnika Sinka? 2. Kedaj, kje je obljubil ali dal gospod zlatomašnik središkim Orlom zdatno denarno podporo in koliko? 3. Kdo (ime!) 'je izkoriščal na nizkoten in podel način starost gospod?/ profesorja Sinka? Ob kaki priliki? V Čem se je kazalo tisto „nizkotno in podlo“ izkoriščanje? 4. Kedaj je gospod zlatomaišnik Sinko naravnost in odločno obsojaj ideje in početje svojih duhovnih sobratov? (To zadnje v-prašanje staviVa s pooblaščenjem gospoda profesorja Sinka,.) Ce hočete rešiti čast vestnega in resnicoljubnega poročevalca, odgovorite na vsako teh vprašanj z dejstvi, pričami in podpisom! Dokler dopisnik y,|N. Lista“ svojih trditev ne dokaže, ostane nesramen lažnih in obrekovalec. — Marko (Krajnc, kaplan vSre-dišču. Anton Kuhar, bivši kaplan v Središču.
St. Janž na Vinski' gori. Dne 28. t. m. je zmagala pri občinskih volitvah sijajno na celi -Črti kato-liško-narodna stranka^ 'Občina je bila dosedaj v liberalnih rokah. Slava zavednim volilcem!
Književnost in umetnost.
A. C. Danilo: „Dimež, straih kranjske dežele.“ Ljudska igra s petjem ,v šestih slikah. Zbirka ljudskih' iger/ 17. snopič. Založila Kakolišika bukvana, 1911. Cena 80 vin. — Lainsko leto je Slovenska kr-ščamsko-socialna zveza razpisala tri' nagrade za slovenske ljudske igre iz domačega življenja. Izmed do-poslanih iger je sprejela Danilovega JDimeža.“ Danilo je član sJovensktega gledališča v. Ljubljani. Pisatelj je hotel ohraniti tega „junaka“, ki je svojedobno držal v. sapi in strahu vso Kranjsko, spominu. Delo je napisano po tradicijah in' virih, nabranih v Kranju, v Loki, Kamniku, in Železnikih. Pred vsako sliko je postavil pisatelj scenerijo odra, ki je priprost, tako da bodo igro lahko igrali tudi večji odri po deželi. Tudi najvodila igralcem ne manjka, kar je potrebno za vzgojo dobrih diletantov. Prejšnji zvezki zbirke ljudskih iger so obsegali večinoma prevode, od katerih so bili nekateri precej slabi. Zato pomeni ta igra lep napredek, ker je izvirna In domača.: Dejanje se zanimivo zapleta in končno razpleta, in ni 'dvoma, 'da bo 'dosegla igra na odr,u popolen v-speli. Igrico vprizorijo, kakor se čuje, okoli božiča na Ljudskem odru v Ljubljani. Večkrat smo že gledali in brali igre, spisane v „|slikali.“ Dejanje se je razvijalo počasi, tako da nam je bilo Že dolg čas. Tej igri ne moremo tega očitati. Napeto sledimo do konca dejanja. Ali naj pomeni tat skromni začetek, ki obsega naroden siže, novo dobb v razvitku slovenske ljudske dramatike?	D.
„Zora.“ Glasilo katoliško-narodnega dijaštva. Letnik XVIII. Zyezek 1. Vsebina: Ob novem letniku. Urednik. — Mladim juristom. M. Natlačen. — Katoliški dijak in njegov katolicizem. A. Zupan. — Nekaj socialnih vprašanj. M. Zavladal. — Glasnik:
VII.	rečkni občni zbor Slovenske dijaške zveze. — Cvetlični dan v Ljubljani. — VI. češki katoliški shod. —. Visokošolsko dijaštvo: „Študentska Hlidfca.“' — O ruskem dijaštvu. — Število dijaštvia na univerzajh v Avstriji leta 1911. — Doslednost sVobodomiselcev. — Listek: Listnica; uredništva. — Listnica upravništva. — Jubilej. — Zgpdovina novejšega slovenskega slovstva. — Katoličanstvo med severnimi Slovani.. — Evharistični svetovni kongres v Madridu. — „Prvi Cveti“, leposlovna priloga.
Razgled po svetu.
Grozna nesreča na gledališkem odru. V mestnem gledališču v Odesi se je dogodila med večerno predstavo opere J Quo vadiš“ na odru strahovita nezgoda. V tretjem ‘dejanju se predstavlja na odru prizor v cirkusu. Pevski zbor sedi na galeriji, solisti pa v ložah. Naenkrat so se slabo postavljene galerije zrušile in padle s strahovitim ropotom na lože. Na galerijski je bilo 25: zbornih pevcev, v ložah 15 solistov. 20 igralcev je bilo težko poškodovanih i'n so jih morali prepeljati v bolnišnico.
Obnovljeni San Frančiško. Minulo je še le pet let, kar sta potres in sledivši mu požar povsem spremenila v prah in pepel bogato in cvetoče velemesto San Frančiško v Kaliforniji. Glasom Statistike je bilo uničenih tedaj 28.188 zgraJdeh). Amerikjafici so z naravnost neverjetno energijo., kakor opisuje 'dopisnik pariškega „Matina“, delali na obnovljenju tega mesta. In v petih letih po veliki katastrofi zgradili so •V San Frančišku na novo 31.000 hiš. Celi mestni deli so kar vstajali iz tal v najkrajšem Času, a veliko mesto se sedaj dviga ponosneje nego prej. Zlasti so z veliko naglic,o in z mnogim denarjem delali prvi 2 leti. „Mi smo potrosili 520 K v eni minuti!“ je rekel neki inženir v razgovoru o gradnji riovega S'an Frančiška. 40.00,0 učencev je bilo '»treba preskrbeti s šolami. V kratkem je bilo zgrajenih 35 novih šol. A mestna hiša v S-aJn Frančišku še ni povsem dograjena. iZia njo so potrosili 25,000.000 K. Vkljub »vseh teh nezgod, ki jih1 je pretrpel San Frančiško, je to mesto najmanje obremenjeno s hipotekami.
Berač. Piše se nam: Pred približno 40 leti sem vprašal nekega krčmarja blizu Trsta ne daleč od pokopališča, kdo je njegov najboljši gost. Krčmar mi reče: Ta berač tu doli pod drevesom mi ' ’da vsak dan več kakor za en goldinar krajcarjev in polkraj-carjev; toliko ne dobim o'd nobenega ‘drugega redno. Kaj sem si takrat mislil, ne vem več, a to Še dobro vem, da sem imel takrat kot učitelj na enorazrednici 200 goldinarjev letne plače, torej 1 K 8 vinarjev na dan. (Pred par dnevi srečam nekje v Slovenskih goricah berača, ki mi je med drugim povedal, da dobi včasih na dan več kot ajnzar (1 goldinar), včasih pa Še ajnzarja ne. Jaz sem si pa mislil:	Mladi učitelj
‘dobi približno tudi toliko, pa mora plačati hrano in stanovanje itd., kar vse berač zastonj! 'dobi.
Svetovna časnikarska literatura. Glasom neke Statistike, katero je objavil zavod za bibliografijo, je znašalo število časnikov leta 1908 v glavnih evropp-kih.deželah: v Franciji 8940, v Nemčiji 8050, v Angliji 1329, v Italiji 3068, v Švici 1832 in na Nizozemskem .1402. V drugih evropskih ‘deželah variira število med 10 (Bosna) in 753 (Švedsko). ZJanimivo je zasledovati, sna primer pri Francoski, v koliki meri da so rastle Številke v teku stoletij. Izhajalo je: 1640: 1, 1780 : 24, 1790 : 350, 1826 : 490, 1866: 1640, 1872: 2024, 1892: 5*300, 1898: 6417, 1904: 8270, 1908: 8940.
H y Prevzamem vsa dela
M dekeraeijske, slikarske In w Pleskarske stroke, katera izvršujem vestno in pa najnižjtti cenah.
Mihael Dobravc v Celju
K Gospodska ulica 5.	^
Meni se kaj takega sploh ne more zgoditi. Prvič imam izvrstno protisredstvo in drngič, si znam hitro pomagati,' ako čutim le malo prehlajenja^ jaz vzamem zmiraj pristne sodenske mineralne pastile. Kakor hitro obolijo vrat in bronhije vsled nahoda, pomagajo hitro in signrno sodenske pastile. Zatoraj poslušaj moj svet, kupi si v lekarni ali drožeriji ška-tljico Bodenskih za K 125, pazi pa, da ne dobiš kakih ponarejenih.
Dobro rodbinsko kavo
priredi že mali dodatek „pravega :Francka:“ s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti našel je pravi Franck toli priljubljen sprejem v slehernem gospodinjstvu.
Yosek, med y satovju, želod, suhe gobe, divji in pravi kostanj, Tinski kamen, suhe češplje, suhe hruške,
Pijte samo ToisMho slatino.
Naroči st v Tolstem srhu, Suštan], taško.
Sukno
SSfSÄ?s\-■SEST»».'
jazpošb}^11*
B. stem«®
, C«l}a.
Vzorci zasloni.
Dekle, kije zdravo in močno, pridno' in zanesljivo, ima veselje do krav, zna kuhati in kruh peči se sprejme s 16. novembrom alt 1. decembrom za čelo leto proti lepemu plačilu in pouku v kuhanju. Karolina-Schwarschuig, veleposestnica Majž-perg, p. urna gora pri Ptuju. 1088
Molitvenike, rožne vence, podobice, križe različnih vrst, svetinj iz aluminijem itd. itd. priporoča
Tiskarna sv. Cirila v
Maribora ob Dr.
orehe,
sploh vse deželne pridelke kupi
Anton Kolenc v Celju,
vsako množino. Kdor kaj ima, naj ponudi.
Zahtevajte list Straža!
ROBERT Dl
žganiarna v Celju
priporoča svojo doma žgano slivovko, tropinovec, vinsko žganje, brinjevec kakor tudi
štajerski f konjak %
Slovenci pozor!
Tehtnice (vage) za mošt, vino, žganje, mleko i. t. d. prave kloslerneu-burške v velikem izboru. Posebno priporočam nove slovenske plošče za gramofon, v katerih i-mam sedaj posebno veliko izbiro.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Urar, očalar in zlatar
Bureš Maribor
Tegethofova cesta št. 39.
Trgovina špecerijskega blaga
/Allan Jločevar Celje
Zaloga pražene kave „An Mikado“.
S	Priporoča za tekoči čas pod zagotovilom točne
3 m solidne postrežbe:
H ruskega in kitajskega čaja, pristnega jamajka ruma,
■™ slivovke, brinjevca, konjaka in raznovrstnih likeijev.
Sveže rozine, grozdiče, civebe, mandelne, lešnike, M orehe, bosanske češplje, strdi itd.
■	Živinorejcem nudim za pitanje svinj dobro
znanega„ Luceulus“, mastina in klajno apno. Ob 3 <$asn setve opozarjam p. t. kmetovalce, da se dobi Ü v moji zalogi zanesljiva, kaljiva semena za polja ■■ in vrtove. :-: :-: :-: :•:
H	Tudi priporoča raznovrstne voščene, sveče in
h druge kadilo in olje.	771
Se priporoča zadrngam, občinam, korporacijam m zasebnikom za cenjena naročila, namreč za navadna kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tudi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobove itd., Sledilna ognjišča vseh sistemov za zasebnike gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri. Izdn tujem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Brncken-svagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popravilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo stroko spadajoča dela in izvrSujem ista tožno _________in solidno, vse po zmernih cenah.-
Stavbeni in umetni ključavničar, oblast, kencesienirani vodovodni instalater
Ivan Rebek, C!0?
Poljska ulica št. 14.
OIHMOMO
Schlüter-
kruh
redilen, lahko prebavljiv, okusen, ostane dolgo svež, lep kruh in ceii. Izdeluje
pekarna Berner
Koroška cesta, iilialka v Tegett-S hoffovi ulici.	j
9	se da dobroidoča
našem la-s
nim blagom v »Narodnem domu« v GrebŠUjlf na Koroškem. ■— Prosilci morajo imeti spričevalo trgovske vsposobnosti in se oglasiti ustmeno ali pismeno pri »Hranilnici in posojilnici v Velikovcu« do dne 15. novembra t. L
H. latah®
krojaški mojster v Celju
priporoča svoj —.
modni salon za gospode,
ki se nahaja v nosi posojilnici kili na Blaga
Tovarna za peči H. K0L0SEUS
IWels, Gornje Avstrijsko.


Izvrstne m v vsakem oziru nedosegljive peči iz železu, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in peči na plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseas-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
S““'A. THIERItYA BALSAM
edino pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstv. znamko. Oblastno varovan.
Vsako ponarejenje, posnemanje in prodaja kakega drugega balsama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuj e. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnem kataru, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri in-tluenci, pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu m ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in m izpuščajih itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki. K 5 60.
DIEN
ICH
IM» echter Balsam
ess iip
AJNamr in Pregrada
Lekarnarja A. Thierry-a
samo pristno
centifoiijsko mazilo
je zanesljivo in nagotovejšega učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnet-jih, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi ; iz telesa in radi tega dostikrat na pravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri starih ranah i. t. d. 2 dozi staneta 3 60 K.
Naroči se: Lekarna k angeiju varilni, ADOLF THIERRY v PREGRADI pri ROGATCU.
Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Mariboru v lekarni W. A. König.