TRST, torek 8. aprila 1958 Leto XIV. . Št. 81 (3929) PRIMORSKI DNEVNIK DANES 6 STRANI Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. C, II. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-631 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 26 - Tel NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska Številka mesečno 100 lir letno 1000 lir- *t. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II., tel. 33-82 — OGLASI: od 8. do 12.30 In od 15. do 18. - Tel. 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780, polletno 390, četrtletno 195 din — Poštni tekoči račun: Založništvo višine v širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir — MALI OGLASI: 30 lir beseda — Za Jugoslavijo cene oglasov po dogovoru. trzašlkega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni b»n4oi v Ljubljani 60-KB-1-Z-3 Protestno zborovanje v Aldermastonu ob zaključku pohoda proti bombi «H» Lekcija vojnohujskaškemu profesorju - Tudi zahodnonemška socialistična mladina protestira proti atomski oborožitvi Bundeswehra soboto je osem tisoč Londončanov začelo iz Londona ^estni pohod proti vodikovi bombi. Manilestanti so vče-?* Popoldne prispeli v Aidermaston, kjer Je vojaško atom-^ središče. Na sliki vidimo povorko, ki odhaja s Tria Trafalfac Square. Zaradi francoska nepopustljivosti Neuspeh posredovanja jlurphyja in Beeleya ^a*Uard bo jutri sprejel oba posredovalca - Novi atentati ’ Alžiru - Preiskava o mučenju Djamile Bubired trfMlz, 7 _ LONDON, 7. — Velika povorka ljudi, ki se je udeležila protiatomskega pohoda, je danes prišla v jedrsko središče Aidermaston. Manifestanti so se včeraj ustavili v Maindheadu, kjeT so prenočili. Od Londona do tega mesta je demonstrante spremljal dež s snegom, toda navzlic temu so nad aljevali svoj protestni pohod. Ob priliki kratkega odmora je udeležencem pohoda govoril laburistični poslanec Fenner Brockway. Poudaril je, da mora Velika Britanija prenehati proizvodnjo jedrskih bomb, uničiti zaloge tega orožja ter ne sme dopustiti raketnih oporišč na svojem ozemlju. Predlagajo tudi, naj bi Velika Britanija prevzela vlo- cija poziva ameriško, angleško in sovjetsko vlado, naj takoj ukinejo poizkusne jedrske eksplozije, izdelovanje jedrskega orožja in pripravljanje zadevnih zalog. Zahodnonemške socialistične mladinske organizacije, ki so se zbrale na kongresu v zahodnem Berlinu so objavile poziv na boj proti atomski smrti z vsemi sredstvi, tudi s splošno stavko. Socialistična , - , - , mladina poziva bonnsko vla- go posredovalca med ZDA do naj s€ ocjreče atomski o-in Sovjetsko zvezo. j borožitvi Bundeswehra, naj Kakor je znano, se Je v Lon-1 prepove graditev raketnih iz-donu na Trafalgar Square u- j strelišč ter postavljanj zalog deležilo protestnega zborova- atomskega orožja na nem-nja okoli 9.000 oseb. Pri pro- se ra ozemlju; prav tako naj V sredo zju- l»T(j J!? Predsednik vlade Gail-Shyj4 . lel posredovalca Mur-hlnenj ‘n ®eeleya. Prevladuje 5**lev ■ ,da bosta Murphy in ■Biela malo povedati l>olr.j'lu- Neuspeh njunega dovolj jasen. *ta{a. 1 hak ironizira izraz 5 katerim je an-Beus. ,Predstavnik označil ta WJe; v- Pariški «Le Monde« le bil nasProtju s tem, kar Preji-,0. rečeno, ni Burgiba £*d*or«tv sv°i‘b predlogov o u had alžirsko-tuni-“i C« bi to napravil, 5»{el0 en'lo izrecno sprejeti p6Bi:ni,.nadzo'rstvB»- L’st Pri" da b’ je sedaj verjet-* Br.j° ^edeva ponovno pri-•o p- j ^ZN. Znano je, da f5dtw.,, avniki alžirske najino jj'0b°dilne fronte to na-»“Bile . naP°vedali. List «Le k« vn *mnenia> da bi bilo lnčui anie nadzorstva ob vprašanja fran-J°veriti u odnosov in ga ** la r, _rammarskjoeldu ali *v*t. P0#t*Viti pred Varnostni V J^Pad: 'I? pa se nadaljujejo ®**i. Ji».'?led Alžirci in Fi antiki : velikonočnimi pra- bllo izvršenih pet s con,ta* .*ntatov na področ-» “'er i. v1'118 in Orana, pri Njenih ® mrtvih in 61 vV^er^i« nadškof kardinal Jjikonnj ^eraj ob avojem k? ‘bdi nagovoru ome-Ui!*darii ,21ra*t0 vprašanje in i! rešit,, )e. Ireba opustiti JJ**o n- e' ki se naslanjajo Jg* £*,«»<» in nasilje. IZ-«^V-0rnimi *a, stik* med od-* pre(*stavniki vsake ^‘eholneeT’ da pride do b,-'‘r^t1VraJazumr,anja .in V.tifr da testnem pohodu v 80 kilometrov odda';eni Aidermaston se je udeležilo okoli 600 oseb. Med potjo pa so se jim pridruževali drugi simpatizerji, tako da je povorka narastla na- 2.000 oseb in je bila dolga dva kilometra. Manifestanti so korakali iz Londona tri dni. Pred povorko so nosili velik napis z zahtevo, naj se ukine vodikova bomba. »Ukinite vodikovo bombo, če nočete, da vas ona uniči« je pisalo med drugim na številnih tablah. Organizatorji protesta so dali navodila manifestantom, naj bodo disciplinirani in naj molče nadaljujejo svoj pohod, da bo njihovo gibanje še učinkovitejše. Navzoči so bili številni laburistični poslanci in ameriški črnski pevec Bayard Rustin, ki je med organizatorji protiatomskega pohoda. Ko je povorka končala svoj' mimohod pred vhodom v središče, kjer izdelujejo atomsko orožje, je odšla na bližnje polje ,kjer je bilo protestno zborovanje. Tu pa je prišlo do incidenta. Naproti demonstrantom je privozil avtomobil z zvočnikom, ki je ponavljal; »Vi večate nevarnost vojne. Vi glasdjete za sovjetsko dominacijo«. Avtomobil je vozil profesor iz Oxforda Morris McVVhirter, ki je trdil, da ne predstavlja nobene stranke. Z njim je bil njegov brat. Manifestanti so zgubili potrpljenje ter napadli avtomobil, se polastili zvočnika in razbili žaromete pri avtomobilu. Profesor je hotel s svojim avtomobilom zavoziti v table z napisi proti atomskemu o-rožju, da bi jih podrl. S tem je demonstrante tako razburil, da je morala prihiteti policija, da je profesorja rešila hujšega. Protestnega zborovanja v Aldermastonu se je udeležilo ne dovoli, da bi ameriška letala z vodikovimi bombami letela nad nemškim ozemljem Končno se je kongres izrekel za takojšnji začetek pogajanj za določitev neatomskega področja v Srednji Evropi. Protiangleske demonstracije na LA VALETTA, 7. — Danes je kakih 5000 pristašev ministrskega predsednika Mm-toffa uprizorilo protiangleškc demonstracije po ulicah Va-lette, ki so trajale tri ure. Sprevod demonstrantov s pro-tiangleškimi napisi se je ustavil pred sedežem admiralitete ter pred rezidencama guvernerja in Mintoffa, potem pa *« je razšel. Včeraj je imel Mintoff govor, v katerem je izjavil, da hoče Malta neodvisnost, če ji Anglija ne izpolni vseh postavljenih zahtev. Neredi v Paragvaju BUENOS AIRES. 7. — Argentinski list «La Prensp« piše da je v Paragvaju prišlo do neredov, in dodaja, da so skupine upornikov napadle policijske oddelke v San Jose, v Encarnacion in v drugih krajih. Baje so se uprli tudi oddelki rečne mornarice. Toda uporniki so bi-li prisiljeni zbežati. PARIZ, 7. — Vrhovni poveljnik NATO general Norstad je danes v prostorih poveljstva v Parizu sprejel laburistične voditelje Gaitskella. Bevana in Browna. ki so: predsednik, zunanji minister in obrambni minister laburistične »vlade v senci«. Objavljeno besedilo pisma o prekinitvi jedrskih poizkusov Hruščev znova predlaga iz držav Vzhodne in Zahodne Evrope V govoru madžarskim delavcem je napovedal, da bodo ZDA v kratkem zaostale za SZ na vseh področjih - Madžarskim delavcem je spet očital, da so premalo budni MOSKVA, 7. — V Moskvi so danes objavili besedilo pisma, ki ga je predsednik sovjetske vlade Hroščev poslal v soboto Mac Millanu. Hroščev poziva Veliko Britanijo, naj sledi zgledu SZ in naj prekine jedrske poizkuse. Agencija Tass poroča, da izjavlja Hruščev med dru- gim : «če vlade držav, ki imajo sedaj jedrsko orožje, podpirajo ta sovjetski predlog in če sklenejo, da ne bodo več delale jedrskih poizkusov, bo vprašanje, ki globoko razburja narode, končno rešeno in storjen bo velik korak za okrepitev miru in zaupanja med na-*odi.» Pismo je v glavnem podobno zadnjemu pismu Hruščeva Eisenhowerju. Hruščev poziva ZDA naj kakor Sovjetska zveza opustijo poizkusne jedrske eksplozije. »Sovjetska vlada, je rečeno v pismu, je prišla do zaključka. da ureditve tega vprašanja ne bi smeli odlagati, ker ni dopustno, da bi bila prizadejana zdravju ljudi nepopravljiva škoda Ce tega ne bi storili, ne bo imela Sovjetska zveza druge izbire in bo mnenja, da je v korist svoje varnosti oproščena prevzeti obveznosti, da ne bo več preizkušala atomskih bomb.« Hruščev pravi tudi, da bi bilo za« Sovjetsko zvezo in ZDA, kii sta prvi izdelali jedrsko orožje in imata, velike zaloge tega orožja, umestno, da bi dali pobudo za takojšnjo opustitev poskusov z njim, Tudi iz Kopenhagna javljajo, da je danska vlada dobila noto Hruščeva. List «Berling'-ske Tidende« piše, da izraža nota željo, naj bi danska vlada sporočila svoje mnenje glede prekinitve jedrskih poizkusov. V zvezi s pismom, ki ga je Hruščev poslal preišnii teden Adenauerju, so v bonnskih vladnih krogih zelo rezervirani in ni mogoče nič vedeti o vsebini. V poučenih krogih pa vendarle sodijo, da skuša Hru. ščev prepričati Adenauerja, naj ne skuša izvajati sklepa Bundestaga o oborožitvi za-hodnonemške vojske z atomskim orožjem. Pismo Hruščeva poudarja baje tudi nevarnost. ki bi pretila Nemčiji v primeru vojne, zlasti pa rudarskemu bazenu v Porurju. Kancler Adenauer se bo o pismu razgovarjal prihodnje dni z voditeljem demokristjanske parlamentarne skupine Kronejem V ponedeljek bo vodstvo demokristjanske stranke razpravljalo o zahtevi socialde ske komur.is‘ične stranke 'n slavne komune leta 1919. Zatem j< Hruščev dolgo govoril o grobih napakah in velikih napakah, ki so jih napravili bivši' voditelji madžarske komunistične stranke. »Prav te napake, je poudaril Hruščev, so omogočile vstajo leta 1956. Vendar pa so novi voditelji madžarsko socialistične delavske stranke s svojo pravilno politiko uspeli spremeniti položaj in okrepiti ljudsko oblast tako gospo carsko kakor politično.« Hruščev je dodal; «Smo skromni in izjavljamo, da bodo ZDA m kratek čas na prvem mestu. Nato bodo prisi-pene priti na drugo mesto Ze zdavnaj smo prehiteli Veliko Britanijo, Francijo, Zahodno Neničiio in drug? tako imeno- Danes sestanek obram Italije, Francije in Zahodne Nemčije Ugibanja o vsebini razgovorov - Predlogi opozicijskih strank za oddaje Radio-TV med volilno kampanjo mokratske opozicije za razpis j vane napredne kapitalistične ljudskega glasovanja glede a-! države. Katera država ima naj-oborožitve Bundes- I večje števiio ljudi, ki dobiva (Od našega dopisnika) RIM, 7. — Nobenih posebno važnih novic ni bilo zabeležiti v teh dveh velikonočnih dneh. Med omembe vrednimi je morda najbolj imenitna vest o prihodu francoskega obrambnega ministra Chabana Del-masa, ki je nocoj pristal na rimskem letališču Ciam- pino. Sestal se bo jutri s ^ zastoPnikov - vsak za svojo državo — za podrobno proučevanje tega italijanskim obrambnim ministrom Tavianijem in z zahodnonemškim obrambnim ministrom Straussom. Verjetno se bodo pogovar jali o črednih poslih«, ki spadajo med zadeve rednih dvomesečnih sestankov članov »trikotniškega sporazuma« za standardizacijo in koprodukcijo strateškega materiala. Trdi se, da ministri nimajo točnega dnevnega reda. Zato se tudi ne ve, ali bodo razpravljali o morebitnem vstopu Velike Britanije v ta «trikotni-ški sporazum«. Pri tem se omenja nedavni obisk britanskega obrambnega ministra Duncana Sandysa, ki se je ob- okali 12.000 oseb. Množici sta (širno pogovarjal s Taviani-govorila laburistični poslanec i jem o »obrambni politiki in Stephen Sw:ngler in predsednik evangelistične cerkve pastor Martin Niemoller. Na zborovanju so sprejeli resolucijo, ki jo bodo jutri o vojaških vprašanjih, ki zanimajo obe državi«. Tedanje uradno poročilo je povedalo, da «sta oba ministra poudarila splošno načelo sporazuma oblasti, ki so jo mučili. Sedaj pa je alžirsko sodišče razveljavilo ta sklep. Zato so začel, novo preiskavo v zvezi s tem: obtožbami. Zagovornik mlade Alžirke, advokat Ver-ges, ki je prišel iz Pariza v Alžir, je dobil dovoljenje za razgovor z obsojenko. Lanskega septembra so advokatu takoj po zaključku procesa proti Dj amili prepovedali bivanje na alžirskem ozemlju. nuiiiiiiiiiniiiiiHHmiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiminiHiiiiiiHiiiiiiiiiiiiKiHiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiHtiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiH Nesramno vmešavanje ZDA v indonezijske zadeve izročili predsedniku angleške > med obema državama glede vlade Mac Millanu ter ame-. sodelovanja za razvoj obram-riškemu in sovjetskemu vele- be in proizvodnje vojaškega poslaniku V Londonu. Resolu-| materiala ter sklenila imeno- argumenta. Sklenila sta tudi da bosta poskušala te separatne sporazume vključiti v okvir zahodnoevropske zveze«. Pozneje je imel Duncan San-dys razgovore z zahodnonemškim obrambnim ministrom Straussom. Avstrijski kancler Raab pa je danes ob 11.15 odpotoval na Dunaj. Zlasti njegov obisk pri papežu je predmet številnih komentarjev, ki po eni strani vedo povedati, da bo morda Vatikan le pristal na kompromis glede sprememb v avstrijsko - vatikanskem konkordatu ter priznal dosedanje civilne poroke,- po drugi strani pa se govori, volila vsaki stranki polurno oddajo ob začetku, v sredini in ob koncu volilne kampanje. A. P. Sestanek jug.-ital. trgovinske zbornice Vorošilov obišče Poljsko VARŠAVA, 7. — Danes so uradno sporočili, da bo predsednik prezidija vrhovnega sovjeta SZ maršal Vorošilov prišel v drugi polovici aprila na prijateljski obisk na Poljsko. Povabil ga je predsednik polj- ,uir AN n — v skega državnega sveta Zavad- , MILAN, 7 - v Milana «e|Ski ki je lansko let d bo lj. aprila sestala mešana j obiskal Moskvo. jugoslovansko-itanjanska trgo-vinska zbornica, ki bo razpravljala o razvoju gospodarskega sodelovanja med obema državama. Razpravljali bodo predvsem o ukrepih, ki bi bili potrebni za izgradnjo elek- Pogrcšano letalo i 28 potniki QUITO, Pogrešajo le- troenergetskih objektov za iz- talo družbe »Aerea« z 28 pot-voz električne energije iz Ju- mki Letalo je odpotovalo iz goslavije v Italijo. V zvezi s Guayrquila danes zjutraj in tem je b:la nedavno ustanov- je bilo namenjeno v Quilo. ljena posebna komisija stro- Domnevajo, da je zasilno pri-kovnjakov, ki jih je najela stalo v zahodnem delu držj-mešana jugoslovansko-italijan-! ve ob pobočju tamk ijšnjega ska trgovinska zbornica. I gorovja tomske vvehra. Moskovska «Pravda» obsoja danes odkrito nasprotovanje ameriških voditeljev sklepu sovjetskega vrhovnega sovjeta o enostranski ukinitvi jedrskih poizkusov. Pri komentiranju izjave Dullesa, da bodo ZDA nadaljevale svoje jedi' ske poizkuse, zato da pripravijo «čisto» atomsko bombo, list piše; »Blebetanje okoli teh domnevnih čistih bomb, je sa. mo razgovor, da bi se opravičilo nadaljevanje oboroževalne tekme.« BUDIMPEŠTA, 7. — Predsednik Hade Hruščev je danes skupno s svojo delegacijo obiskal nekatera kolektivna posestva v Czegledu. Szolnoku in Karcagu v Južni Madža,-ski. Spremljali so ga predsednik republike Istvan Dobi, minister za kmetijstvo, dva člana centralnega komiteja KP Madžarske in druga tajnica CK KP za mesto Leningrad Bojkova. Sovjetska delegacija bo jutri obiskala rudarsko središče TataOanja severozahodno od Budimpešte, kjer bo ljudsko zborovanje. V Moskvi medtem potrjujejo, da se bo Hruščev vrnil 10. aprila v sovjetsko prestolnico, S tem se zanikujejo vesti, da namerava Hruščev obiskati tudi druge vzhodnoevropske države. V Czegledu je Hruščev govoril pred deset tisoč ljudmi. V svojem govoru je počast'1 spomin voditelja madžarske komun? Bele Kuna, ki so ga leta 1938 usmrtili v Sovjetski zvezi, ker so ga obtožili trockizma. Bela Kun je bil rehabilitiran po dvajsetem kongresu KP SZ. Hruščev je v svo-jem govoru pouda.il. da je Bela Kun pravi voditelj madžar- višjo izobra :bo? Katera država je izstrelila prvi satelit v vesoljstvo? Katera država je Pcnovro opozarjamo čita-telje, »»V1C --oj' Vi]d' *kof priznanjem lita' 0 Alžii-V An*er™ je 80* C Rjavil. V"Je med dru-lllt, *t*vibL povzroča n u6aspr°tjr'v tjan*ve" Vrt ’ da ne n ?Bs nam* > ltak„ ^ore biti večje Pr,vLe ti,ta' ki ne hciSe u„u nosti, ki H ih j' sort - ^ pred nekaj '»ti-^Bieji 15Ce zavrnilo nje-61 obtožbo proti 'h preiskovalnih fi„7 * ‘'nosil, ki ne Oubezni, katero je , vsem ljudem, Sukamo ponavlja, da se Indonezija ne bo vključila v nobenega od obeh blokov ■ Opozorilo Veliki Britaniji DJAKARTA, 7. — Indonezijski ministrski predsednik je dopisniku angleškega lista «News Chronicle« podal izjave, s katerimi opozarja Veliko Britanijo, naj skrbno prouči dejstva, preden označuje indonezijsko vlado za komunistično vlado. Djuanda je dalje oozval londonsko vlado,- naj voditelje ozemelj, ki so odvisna od Velike Britanije, zlasti voditelje v Singapuru, pozove, da prenehajo s svojim protiindonezijskim zadržanjem. Kakor poroča indonezijski radio, je včeraj 300 študentov z zahodne Sumatre dezertiralo iz uporniških vežbališč, ker ne odobravajo politike upornikov. Medtem javljajo, da je da-nes drugih osem ladij holand-ske paroplovne družbe »KPM« prišlo v Singapur. Do sedaj je nad polovico holandskih ladij, ki so dobile dovoljenje za odhod, zapustilo indonezijska pristanišča, V mestu Cheribon, 240 km vzhodno od Djakarte, je neznanec vrgel bombo med skupino ljudi, ki so se zbrali pred nekim kinematografom. Bilo je okoli 30 ranjenih. Napadalec je uspel zbežati. Predsednik Sukamo je med neko versko ceremonijo v Dja-karti izjavil, da je Indonezija naveličana vojne in noče, da bi jo pritegnili niti v zahodni niti v vzhodni blok. #U-porniki s Sumatre, je dejal Sukamo, se ne ravnajo po koranu, ker v islamu ne sme biti ne borbe ne sovraštva ne umorov«. Indonezijska vojska se medtem pripravlja na splošen napad proti severnemu delu srednje Sumatre, ki je v rokah 'upornikov. Predstavnik u-pornikov je izjavil, da je treba priznati, da «sedanji položaj ni izvrsten« za upornike, Vladne čete so že na pohodu* ob podpori tankov in letal. Kakor poročajo iz Pekinga, obtožuje današnja številka «Ljudskega dnevnika« ZDA, da so dobavile orožje indonezijskim upornikom s pomočjo letal, ki so orožje prevažala s Formoze. List dodaja, da so ZDA prodale tudi vojaške helikopterje indonezijskim upornikom s pomočjo Cangkajška. Poleg tega so tajno pripeljali na Sumatro, posebno izvežbane vojake, ki pripadajo Cangkaj-škovi kliki. Dalje obtožuje list ZDA, da se poslužujejo Cang-kajškove klike za vmešavanje v indonezijske notranje zadeve, potem ko ni imela uspeha spletka, da bi upornikom ne; posredno pomagali člani SE ATO. Seveda je predstavnik ameriškega poslaništva v Tajpehu zanikal vse te trditve in dejal. da so »smešne«. Predstavnik ameriškega državnega departmaja Whyte v Washingtonu pa je danes podal izjavo ki v neki meri potrjuje trditve o vmešavanju. Izjava pravi, da državni de- partma »obžaluje, ko ugotavlja, da se je Indonezija obrnila na komunistični blok« za rakup orožja, ki hi «se lahko - --.-..a v r*«gi in k uporabljalo za ubijanje Indo-1 je bodo udeležili zunanji mi-nczijcev, ki odkrito nasprotu-1 nistri omenjenih treh držav. jejo naraščajočemu vplivu komunizma v njihovi državi«. Predstavnik je odgovoril nekaterim časnikarjem, ki so ga vprašali za pojasnila v zvezi z vestmi, da je indonezijska vlada zaključila pogajanja s tremi državami Vzhodne Evrope za nakujj orožja in tudi za nakup sovjetskih letal vrste »Mig« in «Iljušin», in je izjavil, da v Washingtonu že zdavnaj vedo, da so odposlanstvi:, ki jih je Indonezija poslala v Zahodno in Vzhodno Evropo, vodila uspešna pogajanja za nakup raznovrstne vojaške opreme in tudi letal. Predstavnik je pri tem potrdil, da je še vedno nerešeno vprašanje nakupa indonezijskega orožja v ZDA. To zahtevo je postavila lansko leto indonezijska vlada. Whyte je dejal, da je «politična tradicija ZDA v takih primerih pustiti zadeve nerešene«. Svečano opozorilo PRAGA, 7. — Po š« nepotrjenih vesteh bodo CSR Poljska in Vzhodna Nemčija v kratkem objavile »svečano o-pozorilo«, na podlagi katerega bo atomska oborožitev Zahodne Nemčije imela za posledico. da te države sprejmejo ta. ko orožje na svojem ozemlju. Politični opazovalci menijo, da bo opozorilo objavlieno po konferenci, ki se bo začela konec tedna v Pragi in ki se da je bil Raab -posredova- 1 lec nekaterih predlogov pred- ' sednika Tita Vatikanu za izboljšanje odnosov. Do teh ugibanj je prišlo v zvezi z vestjo, da bodo številni jugoslovanski katoliški škofje v kratkem obiskali papeža. Glede papeževega govora, ki j ga je poslušal pred cerkvijo ' sv. Petra v nedgljo dopoldne tudi kancler Raab, pa se v prvi vrsti pripominja, da i i omenil tako važnega dogodka kot je enostranska sovjetska prekinitev atomskih poizku sov. Poudari: je sicer potrebo po sporazumu, vendar tudi tokrat zelo na splošno. Pač pa se sestanek treh c-brambnih ministrov komentira kot nadaljnja nevarna etapa zunanje in vojaške politike demokristjanske vlade. Italija se vedno bolj vključuje v francosko-nemško igro za atomsko oborožitev, pri čemer bo bonnska vlada finansirala jedrska raziskovanja v Franciji. Omenja se tudi. da gre za nova trenja med atlantskimi državami. Levičarski tisk pa poudarja, da bo moral Taviani vsekakor obvestiti javnost o rrgumentih trojnega sestanka. Čeprav so vsi politiki sklenili, da ne bodo med veliko- tov Ju.oslauije je razpravljal danes o nekaterih aktualnih nalogah in vprašanjih organ1-zacijsko politične izgradnje s.ndikata, o dosedanjem delu in v zvezi s tem tudi o ne- gospodarska vprašanja ter izboljšati materialni položaj delavskega razreda. Delavski razred mora aktivno sodelovati pri reševanju komunalnih vprašanj, tako da novo službeno mesto, je bil za novega predsednika Zveze sindikatov Juaosluvije ,zvoljen dosedanji poupredsednik zvez- nega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič. Za podpredsednike so bilj izvoljeni Dragi Sta- nočnimi prazniki uganjali pro- I menkovič, M*ha Spiljak in Ivo pagande, je notranji minister j Božičevič. Plenum je soglasno Fernando Tambroni kljub te- I izrekel priznanje dosedanjemu gativnih pojavih, o katerih je ! bodo komune pri reševanju govorilo nedavno pismo iz- j svojih vprašanj upoštevale po- vršnega komiteja ZKJ. Name- trebe delavskega razreda. V lo-sto dosedanjega predsednika j ga sindikata je, da se zanima Zveze sindikatov Jugoslavije i za vsa vprašanja komune in D ju ra Salaja, ki odhaja na sodeluje pri pripravljanju tista, ki bi jo hotele ZDA prehiteti na znanstvenem področju? Sovjetska zveza.« »Imamo vse; imamo 200 milijonov ljudi s krepkimi rokami. Naša moč je velika in v štiridesetih letih smo dosegli raven za kakršno so kapitalisti uporabili sto do dve sto let.« Tu je Hruščev dejal: »Nočem. da bi me slabo iszume-li, Tu je neko ameriško dekle (mislil je lepo fotografko revije «Life» Liso Larsen iz New Yorka) in bi lahko bili tudi drugi Američani. Nočem žaliti narodnih čustev nikogar. Američani. Angleži, so vsi do. bri ljudje. Toda socialistični režim je naprednejši od buržoaznega.« Zatem je Hruščev ponovil, da bi bila Sovjetska zveza pripravljena umakniti vse čete iz Vzhodne Nemčije. Poljske, Romunije, Madžarske in jih celo demobilizirati če bi zahodne države storile tudi kaj takega, «Izjavljam. je dodal Hruščev, da so naše čete samo začasno v socialističnih državah. Ce bi madžarsko ljudstvo in vlada od nas zahtevala njih umik, bi jih u-maknili. Predlagamo, naj se sovjetske, ameriške, britanske, francoske in druge čete istočasno umaknejo. Govopil je zatem o vstaji leta 19J6 Obtožil je bivšega predsednica vlade Nagyja, da je bil izdajalec, in je dodal: «Razumeti morate, kako je bi-lo te^ko odločiti se, da smo vam poslali naše vojake na pomoč. Toda nismo mogli o-stati r.eviralni, ko so fašistični reakcionarji dvigali meč proti madžarskim delavcem.« O-menil je zatem, da je Sovjetska zveza gospodarsko pomagala Madžaiski, ter je očital madžarskim komunistom premajhno budnost v zvezi z do-kati v bodoče mnogo bolj po- godki oktobra 1956. Dodal je: svečali proučevanju gospodar-1 »Delavci bi morali biti vedno mu našel zanjo obliko intervjuja z rekim novinarjem. V glavnem se je pohvalil / aretacijo roparjev v miiansk ulici Oseppo, ki da je rezu'-tat modernih policijskih me tod, s katerimi bodo tudi v prihodnosti nadaljevali. Demoknstjanski tisk pa izkorišča Togiiattijevo influenco za obširna agitacijska predvolilna poročila v radijskih oddajah, češ da gre za razdor v vodstvu KPI »n podobno. Namesto obolelega Togliattija bo 9. t. m. na sestanku nacionalnega sveta poročal njegov namestnik Longo. Hkrati pa je postala polemika o vlogi televizije med volilno propagando nad vse živahna. Poslanec KPI Ingrao je izjavil, da je o tem razpravljal že s socialisti in z radikali ter poudaril, da so se glede minimalnih zahtev, ki jih bodo predložili Zoiiju, spo-razumeli. Te zahteve so: 1. ne-pristranost «dnevnika radio-TV»; 2. radio ne sme oddajati dnevno več kot poročilo e enem govoru govornikov vsake stranke; 3. televizija bo do- predsedniku Salaju za njego-go delo in mu v znak priznanja za trinajstletno predsednikovanje izročil spomenico, ki so jo podpisali vsi člani centralnega sveta Zv.eze sindikatov Jugoslavije. V obširnem poročilu, ki ga je podal podpredsednik sveta Ivo Božičevič, se ugotavljajo številni dosedanji uspehi sindikatov in se poudarja, da delavski razred Jugoslavije v celoti še vedno ne sodeluje v zadostni meri pri raznovrstnem dogajanju v državi. Sindikati se morajo, kakor je to včeraj v svojem govoru na sedmi letni konferenci Zveze komunistov Beograda poudaril Edvard Kardelj, v bodoče zanimati ne samo za delo in vprašanja v tovarnah in podjetjih, temveč tudi za delo komun, zbornic in združenj, kjer se rešujejo vprašanja, ki se neposredno tiččjo delovnih ljudi. V podjetjih morajo sindikati predlagati konkretne ukrepe za povečanje proizvodnosti, za varčevanje, pravilno razdeljevanje dohodka, za pravilne delovne odnose in po- družbenih načrtov občin in okrajev ter pri pripravljanju raznih ukrepov. Sindikati se morajo zavzemati za izvajanje take politike v komunah, ki bo najbolj neposredno upoštevala interese delavskega razreda in omogočala neposredno demokratično nadzorstvo proizvajalcev nad delom organov komune, zagotovila najboljši gospodarski razvoj in dvig življenjske ravni delovnih ljudi. Sindikalne organizacije se morajo bolj povezati z delom sveta proizvajalcev občin in okrajev in postati neke vrste zveza med gospodarskimi organizacijami in organi komun. Poročevalec je dalje ugotovil, da uspešno delo sindikatov ovirajo razni negativni pojavi in tudi birokratizem v sindikalnih organizacijah. Ufo. tovil je, da je pismo izvršnega komiteja ZKJ velika pomoč pri reševanju raznih vprašanj in pri odstranjevanju negativnih pojavov in pomanjkljivosti- sindikatov. Plenum je pozval sindikalne organizacije, naj se zavzamejo za pragilno izvajanje nalog v smislu pisma izvršnega komiteja ZKJ in naj povečajo borbo proti negativnim pojavom. Izvolitev dosedanjega najuglednejšega jugoslovanskega funkcionarja za gospodarska vprašanja Svetozarja Vukma-noviča za predsednika sindikatov kaže, da se bodo sindi- skili vprašanj in mnogo bolj aktivno sodelovali v splošnem družbenem življenju, zlasti pa se bodo zavzemali za razširitev pristojnosti dela sindikatov na komune in druge družbene organizacije. Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj je včeraj na sedmi letn, konferenc: Zveze komunistov Beo. grada med drugim govoril tudi o zadnjem pismu izvršnega komiteja in je izjavil, da ne stremi za tem, da bi spodbujalo gospodarske organizacije na varčevanje ali pa da bi doseglo neki politični efekt. Pismo, ki ga je vsa jugoslovanska javnost lahko prebrala in ocenila, je izjavil Kardelj, je bilo namenjeno samo komunistom, zato da bodo imeli stalno pred očmi nevarnost, ki izhaja iz negativnih pojavov in da se borijo proti njej. ZKJ mora biti ne samo vodilna sila družbenega napred ka, temveč tudi jez proti negativnim tendencam. Pojavi, ki jih je izvršni komite obsodil, -niso velikega gospodarskega pomena, temveč predvsem družbenega pomena. Tu gre zlasti za vprašanja čistosti komunistov. Ne gre za neko začasno orientacijo, temvej za stalno borbo. Komunisti se morajo stalno vzgajati v prepričanju, da so skromnost, odpovedovanje in požrtvovalnost ne samo lepe osebne vrbne, temveč konkretna družbena potreba. V zvezj z nedavnimi volitvami je Kardelj ugotovil, -da so rezultati volitev velik političen uspeh ZKJ in da je bila vsa volilna kampanja istočasno kritika posameznih negativnih pojavov. Kardelj je obširno govoril tudi o vlogi sindikatov in o ideološkem delu komunistov, posebno pa mladine. B. B. budni. Ne vzemite tega kot žalitev; vi spite kakor otroci s stisnjeno pestjo, Nato pride kontrarevolucija in Sovjetska zveza vam mora pomagati. Kako je mogoče, da se niste zavedli kontrarevolucije«. Zatem je Hruščev dejal, da ve, da so med množico, ki ga posluša, tudi nacionalisti, in je dodal: «Tisti, ki nam očitajo, da smo dvakrat poslali vojake iia Madžarsko — leta 1948 in leta 1956 — bi hotel reči: Ce ms hočete imeti za odgovorne za to, kar je napravil car Nikolaj, bi vas lahko vprašal čemu so madžarske čete komaj pred petnajstimi leti napredovale do Stalingrada.« Ločitev šaha od Sorayc dokončna KOELN, 7. — Minister dvora v Teheranu Husein Ala je L j danes sporočil, da je bila raz-poroka šaha s Sorayo registrirana s podpisom suverena. Perzijski pravosodni minister pa je davi prispel v KoeJn z uradnimi dokumenti o ločitvi med šahom in Soray». Bivša cesarica ima sedaj naslov »princesa Soraya Esfan-diari«. Bivša cesarica bo prejemala pokojnino 300.000 rialov nr mesec (okrog 6 milijonov hi-J in uživala bo še naprej diplomatski status. Ne bo p« mogla ne objaviti svojih spominov in tudi ne nastopiti v filmu, ker bi s tem izgubila pravico na pokojnino. V tem primeru bi dobila samo enkratno «odpravnino» v višin* 10 milijonov rialov (okrog 200 milijonov lir). Vsa ta določila so vpisana v dokumentih, ki sta jih prinesla pravosodni minister in poveljnik cesarske garde. V ostalem pa bodo dokumenti ostali tajni razen v splošnih obrisih, Vreme demtrn NaJviSJe temperatura 14,9, najrvižja 8, zračni tlak 1007,3, narašča, veter 16 km, vlaga 43 odst., morje razburkano, temperatura morja 9,8. Vrem« danes: Pretežno oblačno z delnimi razjasnitvami Tržaški dnevnik Danes, TOREK, I. aprila Albert, Vašek Sonre vzide ob 5.33 ln zatone <* 18.41. Dolžina dneva 13.58. Luna vzide ob 23.56 in zatone ob 8.34. Jutri, SREDA, ». aprila Marija, Marina Kljub slabemu vremenu precej živahni prazniki Okrog’ 40.000Tržačanov odšlo na krajše ali daljše izlete Zlasti včeraj je bilo v okolici vse živo - Številni gosti na Koprskem in v Sežani - Malo tujih turistov v Trstu Prazniki so za nami. Na splošno lahko rečemo, da nam ne bedo ostali v ravno najboljšem spominu, kajti vreme je marsikomu prekrižalo načrte. V soboto smo bili, ve-seli, ker se je vreme izboljšalo in še v nedeljo zgodaj zjutraj so oni, ki so se odpravili v oddaljenejše kraje, uživali ob misli na lep sončni dan. Toda v manj kot dveh urah so oblaki sonce zakrili in začelo je deževati: zbogom pi azniki. Tako se je zgodilo, da je bilo mesto vso nedeljo polno ljudi, vesp in avtomobilov, kot ob kakršnem koli delovnem dnevu. Sele okoli opoldneva je živahnost na ulicah nekoliko ponehala, ko so ljudje odhajali domov na kosilo, ali pa se zapeljali v bližnjo trži-ško okolico, kjer so gostilničarji imeli polne roke dela. Tudi popoldne so bile gostilne v tržaški okolici še precej polne, zato pa je šlo toliko manj ljudi na daljše izlete. Včeraj je bilo nekoliko bolje. Čeprav je bilo hladno, so se Tržačani vseeno odpravili na sprehod, mnogo jih je šlo v bližnjo Furlanijo ali pa v kraje onstran meje. Posebno živahno je bilo na Koprskem, kjer je bilo videti številne avtomobile in vespe s tržaškimi evidenčnimi tablicami, pa tudi v Sežani in na Krasu, kamor so izletniki odšli na pršut in teran. Računajo, da je odšlo od petka do ponedeljka iz Trsta kakih 15.000 ljudi z železnico, okoli 4.500 pa z avtobusi. K tem je treba prišteti še številne avtomobiliste in motoriste, tako da računajo, da je v teh dneh odšlo iz Trsta kakih 40.000 Hudi na krajše ali daljše izlete. Ni pa bilo letos toliko tujcev, kot smo jih sicer za velikonočne praznike vajeni videti. Bilo je nekaj avtobusov, ki so prišli iz raznih italijanskih mest ter nekaj avstrijskih, predvsem iz Štajerske in Koroške. Mnogi od teh so bili v našem mestu ustavljeni le nekaj ur, toliko da so si ogledali miramarski grad in grad Sv. Justa, potem pa so nadaljevali pot bodisi v Portorož bodisi v Opatijo. Očitno je, da je slabo vreme (ponekod na Štajerskem in Koroškem je še v petek snežilo) vplivalo na dotok tujih turistov. Dejali smo že, da 90 bile gostilne v tržaški okolici oba praznična dneva kar dobro zasedene. Gostilničarji so se v nedeljo zjutraj prijemali za glavo, ko so gledali temne oblake, iz katerih je kar naprej lilo, saj so za praznike napolnili shrambe v pričako- vanju številnih gostov. No, opoldne so se jjim obrazi zjasnili, saj so sc na dvoriščih začeli ustavljati avtomobil', drug za drugim. Tržačani so se tudi tokrat izkazali kot odlični jedci, saj so bile marsikje shrambe ž« v nedeljo prazne. Ce drugega ne, smo se torej za praznike najedli in napili. Smrt pomorščaka Pomorščak Antonio Rimani je že dalj časa bolehal, vendar njegovo zdravstveno stanje ni kazalo, da se mož približuje koncu. Včeraj zjutraj pa so 56 let starega moža našli mrtvega v njegovem stanovanju v IV. nadstropju v Ul. S. Martiri 4. Kot po navadi bi moral Rimani oditi za praznike na obisk k hčeri, ki stanuje v Sesljanu in ker ga ni bilo ne v nedeljo ne v ponedeljek in še posebno, ker ni hčeri ničesar sporočil, je to vzbudilo v njej sum, da nekaj ni v redu. Včeraj, ker ga pač ni dočakala, je telefonsko prosila neko znanko iz iste hiše, kjer je stanoval oče, da bi se tiliiiiiiiiiimimtiimmimiiitliiiitiiiiiiHimminnutmmiimiiMHiitmmimiliniiiiiHmaimiiiimillMilimiiiifiimiitiHHtiniHtiiitimiiiintmii Kako se volijo poslanci Vsaka poslančeva beseda v zbornici stane državo 178 lir, v senatu pa 121 Po zadnjih podatkih 'je na našem področju 229.611 volivcev, od katerih je 125.453 žensk pozanimala. Znanka je stopila k sosedi, o kateri je vedela, da ji je Rimani dal v varstvo par ključev. Zenski, katerima na zvonjenje ni nihče odgovoril, sta sklenili vstopiti in tedaj sta opazili na pol oblečenega pomorščaka na tleh, ki je bil videti mrtev. Nemudoma so poklicali na kraj zdravnika Rdečega križa, kateremu ni preostalo drugega, kot izdati potrdilo o smrti. Isto je storil kasneje tudi policijski zdravnik. Truplo so okoli poldneva prepeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice. Po mnenju zdravnikov je morala smrt, verjetno zaradi srčne kapi, nastopiti v soboto. Stanovanje je bilo v najlepšem redu in vse luči so bile ugasnjene. To dokazuje, da je pomorščaku postalo že v soboto pred temo slabo in da je izdihnil v kuhinji, kamor se je zgrudil. Zadnjikrat so Rimanija opazili v soboto popoldne, ko se je vrnil domov. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICOl I IZJAVA PSI Proti špekulacijam ! Tiskovni urad PSI nam je j poslal v objavo izjavo, v kateri pravi med drugim: Glede vesti neke rimske a-gencije o razlogih, ki naj bi onemogočili predložitev skupne liste PSI - PSDI za Trst in ki jo Je objavil »Piccoloii ugotavlja krajevno tajništvo PSI, da m bil mogoč noben sestanek odborov federacije PSI in PSDI za določitev podrobnosti predložitve skupne liste, in sicer zaradi zavlače vanja PSDI. Zato je trditev socialdemokratov, da je PSI vztrajal na tem, da bi vsilil za nosilca liste svojega človeka, Italijana ali Slovenca, vzbudila veliko presenečenje. Ta trditev se lahko razlaga le kot skrajen poskus vodstva PSDI, da bi pomirilo svoje članstvo, ki se je v večini izreklo za enotno listo, pri čemer se Je to vod-.stvo poslužilo nesramne laži. Kar se tiče vključitve Slovenca v enotno listo, bi se to tikalo izključno PSI, ki bi se v ta namen odrekel enemu kandidatu, ki mu je pritikal. Zato Je anahronistično govori ti o nepopustljivosti, kajti za stranko, ki hoče biti res socialistična, Je navzočnost predstavnika etnične manjšine na lastni listi tako naravna stvar, da si ni mogoče niti misliti da bi to lahko povzročalo diskusije. Končno sc poudarja, da ni bil dr. Bidovec nikoli (absorbiran* v PSI ter da je bil, sprejet v listo PSI kot neodvisen. 31. marca so zadnjič prešteli volivce na našem področju. V vseh občinah pokrajine jih je bilo skupno 229.611 in sicer: v tržaški občini 211.729. miljski 8789, devinsko-nabrežinski 3944, dolinski 3847, zgoniški 893, repentaborski 409. Med volivci prednjačijo po številu ženske, ki jih je skupno 125.453, moških pa 104.158, ali nekaj nad 21.000 več volivcev ženskega spola. To so osnovne številke volivcev, ki pridejo v poštev za prihodnje državnozborske volitve v tržaški pokrajini o- no 596 poslancev. Poleg tega pa bosta letos v tretjem volilnem okrožju (Genova, Im- peria, La Spezia in Savona) bodo imele največ koristi manjše stranke, saj so bile zmanjšane prednosti, ki jih je stari sistem nudil večjim italijanske republike. Kot smo že svoj čas pisali, se bodojir-žaški volivci letos jžrierpitttae-ležili državnozborskih volitev. Zaradi udeležbe novih volivcev šestih občin tržaške pokrajine, ki sestavljajo svoje volilno okrožje, se je tudi število poslancev v poslanski zbornici povečalo. V novi zbornici bo letos sedelo skup- izvoljena dva poslanca več strankam. Poslanska mesta so kot leta 1953, ker so ugotovi- * razdeljena na osnovi doblje- ‘ nih glasov posamezne kandi- li zvišanje šteVila volivcev. Za letošnje volitve poslancev je bila tudi oblika glasovnic spremenjena. Ob stfa-ni vsakega volilnega znaka je bil dodan še prostor za preferenčno im«, da se preprečijo nepotrebne napake, ki so na preteklih volitvah povzročile, da je bilo 847.756 spornih glasovnic, ki jih niso več pro- vumvc v ifiMiojgi jzuniBjuii v g, i oavt uiv, m J * * \ » vv r ‘ “ ziroma v 32. volilnem uktoijm a«ll Ih': K*rKtMčnb . veljale za ... • .... .2 . ' at m___a.1_ .z_I: . neveljavne. Skrutmatorji pa bodp imeli širša pooblastila in se jim ne bo treba držati okorelih pravil. Predvsem bodo morali ugotoviti, za katero stranko je volivec nameraval glasovati in zato ne bodo prišle v poštev formalne napake zgrešenih prelerenčnih imen ali podobno. Z novim volilnim zakonom .......................................................................... umnim...umni Posledice velikonočnih izletov Zaradi sladke kapljice dve prometni nesreči Je biciklista podrl avto ali vince ? . Nedeljski cestni «inženir> je imel več sreče kot previdni šofer Morda je pripisati večjemu I prvi zdravniški pomoti posla-nadzorstvu prometne policije I li domov in bo ozdravel v v teh dneh ali pa neprimernemu vremenu, da ni bilo za velikonočne praznike na našem področju večjih in hujših prometnih nesreč. Čeprav je bilo v soboto in nedeljo precejšen promet z vozili, ne po mestnih ulicah, ampak po cestah, ki vozijo iz mesta, beleži črna kronika le dve prometni nesreči v nedeljo. Prva žrtev prometne nesreče je bil 39-letni Viktor Sabadin od Domja štev. 73. Dobil je rahel pretres možganov in se je ranil ter pobil po nosu, zgornjih ustnicah, po desni strani obraza ’n rokah. Agentom prometne policije je Sabadin dejal, da se je v nedeljo ob 17.50 vračal s kolesom iz Boljunca k Domiu. Na razpotju, kjer se odcepi cesta v Dolino, je izjavil Sabadin, ga je zadel neki avto, Ki pa se m ustavil. Sabadin je s težavo prispel do doma, od koder so poklicali rešilni avto iz Milj, ki ga je odpeljal v bolnišnico. Ob sprejemu v bolnišnico Fa so zdravniki ugotovili, da je bil Sabadin vinjen. Pozneje so mu odpovedali iivci in so ga morali izolirati- v posebni oddelek. Prometna policija vodi preiskavo, da bi ugotovil«, če so Sabadinove izjave resnične, ali pa Če je sam nerodno padel s kolesa. Z motornim kolesom pa se je v nedeljo zvečer peljal v Dolino 37-letnj Ivan Vuga iz Boršta. Nekaj sto metrov iz Boljunca je Vuga srečal avto, ki je prihajal z nasprotne strani, takoj nato pa je zapa-zil pešca, ki je pod vplivom dobre kapljice meril cesto križem kražem. Takoj mu je postalo jasno, s kom ima °Pra£ ka. Zaradi tega je Vuga pre vidno krenil bolj na levo, nenavadni »inženir* pa je kot nalašč prav tedaj krenil tudi bolj na levo. Vsa previdnost vozača je bila zaradi tega zaman. Kot običajno, pa je imel večjo srečo vinski bratec iz bližnje vasi, ki s. ga je po napornem delu med tednom v nedeljo nekaj več privoščil. Vuga jt * svo.’in' vozilom treščil na tla in se pobil ter ranil po obrazu in čelu ter levi roki in nogi. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, nato pa »o ga po desetih dneh. Neprevidnemu «inženir(ju» pa se ni zgodilo nič hudega. Tudi njega so odpeljali na zdravniški pregled, zdravnik pa je' ugotovil le, da je bil vinjen. Vespa se je prevrnila Okoli 16. ure popoldne so ljudje, ki so se sprehajali v Drevoredu C. Elisi z grozo opazili, kako se je vespa, na kateri sta se peljala dva moža, nevarno zazibala in se zvrnila skupno s potnikoma na cestni tlak. Kmalu zatem so pridrveli na kraj bolničarji Rdečega križa, ki so naložili v rešilni avto 29-letnega Sergija Coppo iz Ul. delle G-ine-stre in 38-letnega Nikolo Ivaniševiča iz Ul. Barbariga. Ob prihodu v bolnišnico sta oba izjavila, da sta se peljala z. vespo proti mestnemu središču in d* je Coppa, ki je šofiral, na sredi drevoreda iz neznanih razlogov izgubil oblast nad -"vozitom, ki se je zvrnilo. Z Ivaniševičem so zdravniki hitro opravili, ker so mu samo izprali in razkužili odrgnine na prstih in obeh rokah ter ga s prognozo okrevanja v nekaj dneh odslovili, medtem ko so morali Coppo poslati na I. kirurški oddelek, kjer so mu po natančnejšem pregledu ugotovili rano na levi obrvi in nevarno rano na levem očesu, kar je prisililo zdravnike, da so si, kar se tiče vida, pridržali prognozo. Rana na obrvi pa je taka, da bosta Coppi zadostovala dva tedna, da se mu popolnoma zaceli. datne liste, medtem ko bodo izvoljeni tisti kandidati, ki so na svoji listi dobili največ preferenčnih glasov. Količnik za izvolitev enega poslanca se dobi tako, da se razdeli tše-vilo veljavnih glasov v zadevnem volilnem okrožju s številom dodeljenih poslanskih mest plus dva. Praktična pa bo zelo težko, da bodo posamezne liste v volilnih okrožjih dosegle točno toliko količnikov, kolikor je na razpolago poslanskih mest. To je skoraj nemogoče, če pomislimo, da je skoraj v vsakem volilnem okrožju več kandidatnih list kot poslanskih mest. Zato pridejo v poštev ostanki, t. j,- glasovi, ki ostanejo posameznim listam v posameznih okrožjih. Toda če ostanejo glasovi, ostanejo tudi poslanci, ki niso bili neposredno izvoljeni z določenim količnikom. Po razdelitvi poslanskih mest v posameznih volilnih okrožjih se seštejejo ostanki vsah list in ostala poslanska mesta. Tako se sestavi vsedržavni količnik in ostala poslanska mesta se razdelijo sorazmerno s številom glasov, ki ostanejo posameznim strankam, na enak Ob 14. obletnici smrti 71 talcev na Opčinah Svečana spominska proslava žrtev nacističnega nasilja Tržaško demokratični) prebivalstvo se je včeraj popoldne poklonilo spominu 71 talcev, ki so 3. aprila 1944. leta padli pod ognjem nacifašistjč-nih brzostrelk. Okoli spomenika na openskem strelišču je bila zbrana množica Tržačanov in okoličanov, ko so predstavniki Neodvisne socialistične zveze, KPI in Z KM, Zveze partizanov ter Slovenske kulturno - gospodarske zveze položili vence k spomeniku, ki so ga že krasili številhi šopki rož. Proslavo je otvoril domačin Lado Bratoš, za njim pa je spregovoril tov. Franc Stoka, ki je v svojem govoru najprej počastil spomin padlih žrtev potem pa prikazal hjih pomen in veličino v borbi zatiranega ljudstva, ki Sf> .je borilo za svobodo, za osvobodite" izpod nacifašistične tiranije. Za njim je spregovoril dr. Pincherle, ki se je spomnil žalostnega 3. aprila, ko so talci, v skupinah po tri in tri, padali pod brzostrelkami nacističnih krvnikov. Toda to niso bile niti prve niti zadnje žrtve, je poudaril govornik, saj je v nas vseh še živ spomin na bazoviške žrtve, na proces proti Pinku Tomažiču in tovarišem ter drugim Slovencem in Hrvatom, ki so se borili in padli v borbi proti fašizmu. Toda na Opčinah niso bile žrtve samo Slovenci, med talci so bili tudi Italijani, tako da se je na tem mestu spojila kri enih in drugih, tako kot so bili njihovi živi tovariši združeni v skupni horbi proti istemu sovražniku, dr. Pincherle je še omenil druge žrtve, ki so padle pri nas in v Italiji ter poudaril, da je prav njihova zasluga, če smo lahko težko in krvavo borbo zmagovito končali. Končno je govoril še dolinski župan Dušan Lovriha, ki je ponovil obljubo, da se bomo še nadalje nenehno borili za to, da uresničimo ideale, za katere je padlo toliko žrtev, da uresničimo vse one pravice, ki smo si jih priborili v NOB in z zmago nad nacifašizmom. Proslava se je zaključila z enominutnim molkom, s katerim so prisotni počastili spomin padlih talcev. Omenimo naj še, da so pro slavi prisostvovali številni predstavniki tržaških političnih strank in organizacij ter konzul FLiRJ v Trstu Duško Vujanovič. —M — * Dol inski župan Dušan Lovriha, dn Pincherle. domačin Lado Bratoš in tov. Freone Stoka so z govori počastili spomin talcev na Opčinah V KRIŽU Umrl je v Lojze Škabar Opozorilo šoferjem Poveljstvo prometne policije opozarja vse šoferje In voznike motornih koles na spoštovanje prometnih predpisov in Jih vabi, naj bodo previdni ter vljudni. Policijske patrulje bodo zdaj bolj pazile in kaznovale kršitelje. Pred odhodom naj vsak šofer pregleda električno na peljavo na svojem vozilo; otroke naj posede na zadnje sedeže; naj vozila ne ustav-lja ob robu ceste ali blizu ovinkov in križišč; naj drži primerno razdaljo od spredaj vozečega vozila. Zadnje priporočilo Je važno zlasti za manjša vozila, ki potre-bujejo večjo razdaljo, da se lahko ustavijo. 7.15 Glasba za dobro Glasba po željah; 13.40 Kmet. ski nasveti: <;Važnost zaščite ras- lin po petletnem planu«; 13.45 Po prazničnem razpoloženju se je v nedeljo popoldne razširila po Križu in okoliških vaseh žalostna vest, da je o-krog poldne nenadoma umrl vojni invalid iz NOB tovariš Alojz Škabar. Zjutraj je začel bruhati kri in so ga takoj odpeljali v tržaško bolnišnico, a vsa zdravniška oskrba je bila zaman, ker mu zahrbtna bolezen ni več prizanesla. Pokojnik je pred vojno delal nekaj let v Delavskih zadrugah, ker je bil zaveden Slovenec in naprednega duha, je odšel v partizane in se hrabro boril proti nacifašizmu. V borbah je bil ranjen in zaradi svojega junaškega zadržanja je bil dvakrat odlb kovan za hrabrost. Po vojni je aktivno sodeloval v vreh naprednih organizacijah, zlasti pa v partizanski zvezi, pri kateri je bil nekaj časa zaposlen tudi kot kurir. Nekaj let, dokler ni zbolel, pa je bil uslužben tudi pri upravi našega dnevnika. Nato je romal iz sanatorija v sanatorij. S tem so mu podaljšali življenje le za nekaj let, zdravja pa mu niso mogli več vrniti. Pokojnik zapušča ženo in štiri otroke. Užaloščeni družini in svojcem izrekamo nase globoko sožalje. Dragemu Lt'i; zetu pa naj bo lahka domača gruda. ■■niHuiimmiMiiiiiimiimiiniiiiiiiMliiiiiimiiifutiliniiiiiuiiiniHilHliuiiimiiiimiimmiliuuuninHiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiminiiniiiiiiitiiiiiH Izpred sodišča Tri mesece z za slabo ravnan Ko je pijan, ga vedno tako srbijo roke, da mora pretepati ženo - Grozi ji tudi s smrtjo Pred petintridesetimi leti se je v Aleksandriji v Egiptu rodil zakoncema Farna sin Giorgio, ki je podedoval po materi, ki je bila Egipčanka, temnejšo polt. Podedoval pa je tudi vročo kri, ki naravnost vzkipi, ko ji primeša alkohol v obliki vina. Farna, ki sedaj stanuje skupno s svojo ženo v Ul. Machiavelli 14, se zaveda, da vino ne škoduje le njegovemu zdravju, pač pa svobodi. Kadar tudi njegov način kot v okviru volilnega Je ™J«n- neum okrožia. Pri t»m i» nozti, da napravi kako neum- okrožja. Pri tem pa je treba poudariti, da strank« ozirom., gibanje, ki ni dosegla vsaj v enem volilnem okrožju količnika in ki ni dobila v vsej Italiji najmanj 300.0,00* glasov, ne pride v poštev pri razde-litvi poslanskih mest iz o-stankpv in so njeni glasovi dejansko zgubljeni. Vsak italijanski poslanec zasluži mesečno 250.000 lir, če stanuje v Rimu, 300.000 lir pa, če stanuje izven Rima. Statistika je pokazala, da so italijanski poslanci najbolj jezični oziroma največ in najbolj hitro govorijo. Povprečna govorniška hitrost italijanskih poslancev se suče od 95 do 115 besed na minuto. Po izsledkih nekega časnikarja vsaka izgovorjena beseda v poslanski zbornici stane državo 178 lir, v senatu pa 121 lir. V tem so seveda zapopa-deni vsi stroški za vzdrževanje poslopja, opreme, denarni dodatki in podobno. *. t * < •«. Včeraj ponoči okoli 0.40 je vaščane v Padričah prebudil močan ropot. Ljudje, ki stanujejo v bližini hiše označene s štev. 5, last Avguština Kalca, so brž vstali in stekli k oknom, da vidijo, kaj se je zgodilo. Spočetka so v soju ulične svetilke videli le prah, ki se je dvigal iz kolarnice poleg stanovanjske hiše, potem pa so opazili avtobus podjetja «Autovie Carsiche*. ki je stal ob porušeni sten: Kaj se je zgodilo? Avtobus je privezi!, kot y.dimo tudi na naši sliki, iz Trebč in je bil namenjen v Padriče. Potem ko je šofer opravil zadnjo vožnjo na progi Trst-Bazovica-Trebče, se je — namesto, da bi avtobus pustil v Trebčah — odpravil z njim domov, ker stanuje v begunskem taborišču v Padričah. Vse je šlo v redu do ovinka v Padričah in prav na mestu, kjer vidimo avtobus na naši sliki, je šofer zadremal in po nekaj metrih se je že zaletel v steno kolarnice. Cepiav so zidovi debeli kaka pol metra, je bil sunek tako močan, da se je zrušila skoraj vsa prednja stena in še kos druge. Na srečo se šoferju n: zgodilo nič hudega, saj je takoj odšel k bližnjemu telefonu in o nesreči obvestil lastnika, ki je prišel kmalu za tem v Padriče. Prišla je tudi prometna policija in ko so bile vse formalnosti urejene, so avtobus odpeljali, s ceste pa odstranili kamenje. Lastnik kolarnice. v kater; je bilo nekaj sena, nost, zaradi katere bi moral naravnost v zapor. Toda nič ne pomaga in vina se ne more odvaditi. Oktobra pred leti je prišel domov pozno in precej okajen. 2ena, 36-letna Antonietta Rossi, ga je čakala v kuhinji in opravljala svoje delo. Vsak mož bi bil vesel tega, Fantič pa ne. Namesto pozdrava je bila žena deležna žalitev in groženj. Hotel je namreč, da izgine nemudoma iz hiše. V nasprotnem primeru pa jo čaka smrt, je besno kričal toliko časa, dokler si ni Rossi-jeva oblekla plašča in se u-maknila, v pričakovanju in tudi v upanju, da se mož pomiri, na balkon. Toda mož je pritekel za njo, agenti, ki so morali tako Ros-sijevo kot njenega moža odpeljati v bolnišnico. Oba sta bila opraskana in sta bila potrebna zdravniške pomoči. Nesreči Tržačanov v Čedadu m pri Zagraju Včeraj popoldne so z rešit Famd je moral seveda da-1 n'm avtom civilne bolnišnice ti račune pred sodiščem !v. Cedadu pnpeijali v Trst, in . , ,. sicer v splosno bolnišnico 21- kjer se je zagovarjal zaradi ; jetnega težaka Claudia Stoka namerne povzročitve telesnih j od Sv M M gp št 446> ka_ poškodb ženi. Imel pa je sre- terega so morali zaradi zloma čo, ker so sodniki milo rav- desne noge, udarca na spod- njem delu hrbtenice in prask na čelu sprejeti s prognozo okrevanja v 40 dneh na ortopedskem oddelku. Stok je pojasnil, da se je ob povratku z izleta v Furlaniji hotel na neki čedadski cesti umakniti ženski, pri čemer se je zaletel v avtobus, ki je privozil s stranske ceste. Stoku se je pripetila nesreča pravzaprav na državni ce' sti št. 24, in sicer na križišču z Ul. Marconi v Cedadu Z njim se je na vespi peljal 20-letni Claudio Giacomini, ki se je tudi potolkel, vendar ne hudo. Tik pred zagrajskim mostom se je včeraj v popoldanskih urah pripetila Kuda nesreča: dv« Tržačana, ki sta se vračala z izleta i motornim kolesom domov, sta iznenada izgubila oblast nad vozilom in zletela na prod ob Soči. Mladeniča, ki so ju identificirali nali z njim in mu za obtoženo dejanje prisodili le 3 mesece in 5 dni zapora. «*------- Nezgoda Trebencev Med vožnjo z vespo po trbi-ški cesti proti Opčinam je 47-letni Viktor Cuk iz Trebč št. 27 oplazil nekega pešca, zaradi česar je izgubil ravnotežje in se skupno z ženo Frančiško, ki se je vozila z njim, zvrnil na tla. Oba so morali odpeljati z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so jima izprali praske in odrgnine po obrazu in nogah ter ju odslovili in jima priporočili nekaj dni počitka in zdravljenja v domači oskrbi. Dva padca SNG v TRSTU Jutri, 9. t. m. ob 20.30 v Avditoriju v Trstu THORNTON WILDER Naše mesto Igra v treh dejanjih Zadnjič v mestu! Prodaja vstopnic danes in jutri v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška št. 20 ter eno uro pred pričetkom predstave v Ul. Roma 15-11. Veljajo izkaznice Z Torkov operni oder; 14.30 Okno svet; 14.40 Filmske melodije; l=-» Narodne pesmi in plesi |Z krajev (Srbija, Bosna, MakeBj-1 nija, Slavonija); 15.40-17,00 nos RL; 17 00 RMrni rti l»pevke, 17 25 Od melodije do melodij«* 19.30-22.15 Prenos RL; 22.40 Glas-ua za lahko noč. SLOVENIJA 337.1 m. 292-1 m. 2'L* » M Poročila: 3 00, 6.00, 7.00. •0 00. 13.00 15.00. 1700. IsM Z2.00 5.00-8.00 Pisan glasbeni 805 Avgust. Stanko S svojo l»r-moriko; 8.35 Popularne sklad"' mojstrov romantike; 9.00 Zabava mozaik; 9.30 Slavni virtuozi " pevci vam igrajo ln P«d: J, M Zabavni zvoki na valu 327.1, n. Dva baleta Manuela de . Fa"" »Čarovna ljubezen* in »Trirogeir nlk»; 11,30 Za dom In žene; n* Havajske melodije; 120° Ma koncert pihalne godbe JLA P ' Jožeta Bruna; 12.30 Kmetijski nj »veti; 12.00 Georges Amerikam«*: v Parizu; 13.D r«r utopa zabavni orkester radia Ljubljana pod pod taktirko Fr'“» Mareczeka; 13.40 Pester spor™ opernih melodij; 14.20 Za otr®^. - Dve zgodbi Frana R°Ja Jli 60-letnici); 14.35 Naši čestitajo in pozdravljajo-Potopisi in spomini — bert Neubauer: CeyIonski porore-t(; 16.00 Za ljubitelje in po**: trake; 17.10 Izberite popf*^ 18.00 .tportmi tednik; 18.30 Iz* kladnice jugoslovanskih sam'osp* vov; 18.45 Domače aktualn«®“' 20.06 Najboljši jugoslovanski ,-i vam pojo; 20.30 Radijska lp» Wolfg*ng Weyrauch: IndijansK« balada; 2145 Četrt ure s pi*1? strm Joejom Bushkinom m “jr govim orkestrom; 22.15 Za pfu telje jazza; 22.35 Plesni orit**T radia Ljubljana p. v. Bojana A«*-nviča in Maria Rijavca. GLASBENA MATICA V TRSTU V nedeljo 13. aprila ob 16. uri v Avditoriju zabavni popoldan Sodemjejo: «Veseli planšarji«, pevski duet in humorist Lojze Kožar iz Ljubljane Vabila bodo na razpolago v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 37338 od četrtka dalje. Ponovitev ob 20.30 v Boljuncu TELEVIZIJA 17.00 Spored za otroke; Poročila; 18.40 Televrops: 1“-'7 t*________ «A3A _•»», Le .00 18$ 19.00 TABORNIKI RODU »MODREGA VALA* vabijo na Pomladanski ples ki ga priredijo v soboto, 12. t. m. na stadionu »Prvi maj» ( Šolske vesti ) Koncert; 19.30 «77. polk skih suličarjev*. telefilm; *. Izbor iz filmov; 20.30 20.50 »Carosello*; 21.00 '^,«3 vajmo Evropo*, vprašanja; f*-»Glasba za vse*; 22.43 Poročil*- ( OtEPALlŠ^O VERDI Jutri, 9. t. m. ob 21. bo simfonični koncert p_ danske sezone orkestra 37 ške filharmonije pod vodstv Carla Cillaria in s sodelo njem violinista Saivator Accarda. Na sporedu so s Ki be Brittena, Mendelssohna . Franka. Pn gledališki se nadaljuje prodaja vst0P.n. za postore, ki so izven at) maja. 1 M Ravnateljstvo višje realne gimnazije s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da je treba vložiti prošnje za zrelostni izpit do vključno 12. aprila t. 1. Pojaanila daje tajništvo višje realne gimnazije v Ul. Lazzaretto veocbio 9-11. vsako dopoldne od 10. do 12. ure. NOČNA SLUŽBA LEKARN v aprilu INAM . Al Cammello, Drevored XX, septembra 4: Godina, Trg Sv. Jakoba 1; Sponza, Ul. Montorsino 9- Vernari, Trg Val-maura 10; Vielmetti, Borzni trg. Ko se je v nedeljo zvečer joTpfje"0za^plaščeTU“tnUk San clllfnf 23 vS domov!!» ^ JO prijel za plaščev ovram.* H n»d#1 19-letnega Aleksandra Dubre- in jo surovo porinil v temno Je ooma neroano psaej ,r r t i« kuhinjo. Se prej je namreč na ostri kamen, ki mu je pre- razbil žarnico in prestrašena rezal zile na zapestju leve roke. žena, ki ni videla ničesar, je z grozo spoznala, da jo je posadil na stol nedaleč od plinskega ogrevalnika, iz katerega je s tipičnim šumenjem uhajal plin, ki je počasi napolnjeval prostor. Med premišljevanjem, kako bi se rešila moža, ki jo je po njenem mnenju hotel s plinom umoriti, je začutila, da je njen zakonski drug pokleknil pred njo in zahteval, včasih mirno in s prosečim tonom, včasih pa z grožnjam., da mu priseže. Spočetka ni razumela, zakaj bi morala priseči, a kmalu je spoznala, da bi morala priseči, da se bo oddaljila izpod zakonskega krova. Iznenada pa je ženska pahnila moža od sebe in stekla proti bratovi spalnici. Prepričana je bila, da jo bo brat varoval. 'Kot se je večkrat pripetilo, pred besnečim možem. Famš pa se je kot divja mačka dvignil s tal in se pognal proti svoji žrtvi. Mdrda bi Rossijeva dosegla bratovo sobo, a š« prej je hotela zapreti plinsko pipo in odpreti okna, da bi se kuhinja prezračila, s čimer je dala možu priložnost, da jo je dohitel pr. vratih. Pobesneli mož je ženo silovito udaril po ustih in se nato spravil še na njenega brata Ettrtra, ki se je zaradi ropota prebudil. Kričal je, da bo oba zadavil, a te besede so Na svojem domu v Ul. Cri-spi 35 pa je nerodno padel 73-letni upokojenec Rodolfo Miniussi, ki-se je pri padcu hudo udaril po desnj rami. člča, stanujoča v Lonjorjil in pri Lovcu, so morali odpeljati v goriško bolnišnico. Drugemu so ugotovili hude poškodbe, med katerimi je najbolj nevarno prebitje lobanje, medtem ko se je Cok rešil le z lažjimi odrgninami z možganskim pretiesom. IHIIIIIIHItmitimiMIIIIIHtinilllMHIIIIHMtIIIIIIIIIIMimilllimillllllllllllllllllllMIIIIIIIMIIIIIIIIII Mlado dekle bi kmalu utonilo Postalo ji je slabo in je padla v morje Na srečo se je v hladni vodi osvestila in se oprijela bližnjega čolna orodja n vespa, meni, da ima . ostale le grožnja, ker so med kak.h 300.000 lit škode. tem prišli na kraj policijski Zaradi malenkostne nenadne Slabosti, ko se ji je za hip zavrtelo v glavi, bi v nedeljo popoldne kmalu tragično končala svoje mlado življenje 21-letna Romana De Marco iz Ul. Colautti 2, ki J« zaposlena kot prodajalka v neki moderni trgovini čevljev na Kotv zu. Kot številni drugi meščani, kt zaradi slabega vremena niso ili na daljše izlete, je tudi Romana šla po kosilu na sprehod po obrežju. Sprehajala se je med pomo-.om Venezia ln pokritim bazenom, nato pa je krenila prav k morju za skladiščem vina podjetja Rinaldi. Tu ji je nenadoma postalo slabo in je štrbunknvla v mor-je. Hladna voda pa jo je k srečj takoj spravila k zavesti. Čeprav je bila Romana dobro oblečena in obuta, je z obupnimi gibi začela brcati in kobacati, da bi se rešil« s plavanjem. Imela je srečo, ker je bil v bližini čoln, katerega se je krčevito oprijela. Ko se je malo oddahnila se je od čolna do čolna privlekla do lesenega splava, kjer se je vsa izmučena zgrudila. Spet je imela srečo, ker so prav tedaj prišli mimo ljudje, ki so se sprehajali in zapazili »nes-ečno* kopalko, kateri so takoj priskočili na pomoč. Obvestili so RK in rešilni avto jo je nemudoma odpeljal v bolnišnico, ker je bila vsa premražena.Obdržali so jo v II. oddelku jn se bo morala zuraviti dobra dva tedna. TOREK, I. aprila 1951 TRSI POSTAJA A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez-obvezro — drobiž od vsepovsod ki... Potovanje po Italiji, turistični razgledi Maria Adriana per-nomja. 12.10 Za vsakogar nekaj: 12.45 V svetu kulture; 12.55 Orkester Teletuoken; 13.30 Glasba po željah; 17.30 Plešlte z nami; 18.00 Schubert: Simfonija št. 8 v h-molu — »Nedokončana*; 18.30 Pisani balončki, radijdski tednik za najmlajše; 19.00 Jugoslovanski motivi; 19.15 Zdravniški vedež; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Operna glasba; 21.00 Obletnica tedna; »V spomin F.dvarda Rostanda*, 90-letnnra rojstva; 21.20 Pri klavirju Alberto Semprini; 21 30 Simfonični koncert rimskega orkestra italijanske radiotelevizii-(e. dirigira Ferrucclo Scaglia — IValion VVilliam-Turner. Sr »p i no, uvertura; Marlivuzzii mlajši: Con-certlno; 22.00 Novela: Ksaver Me ško: «Norec», poroča dr. Josip Tavčar; 22.15 Ansambel Glannl Safred; 2230 Tri uvertur«; 22.50 Melodije iz revije »Oklahoma*; 23.30 Polnočna glasba. T H S T I. 11.30 Operna glasba; 12.10 Igra orkester Stellari; 14.30 »Tretja »Iran*; 17.30 Rubrika tržaškega krožka jazza; 18.00 Simfonični koncert; 21.00 Alessandro Mango ul: »Adelchi*. tragedija v 5 dej K O. P E R 257 m. 116« kili poročila v slov.: 7.00, 7.30, 13.30 1500 poročil« » ital.: «30. 1230 17.15, 19 15, 42.30 5.00-6.15 in 7.00-7.15 Prenos RL; Ezoelsior. 15.00, 18.20, 21.40: na rek*i «Kwai», W. Holjten. ^ Gutirvmess, Havvk-ins. Tecnfl. nemascope. „ Penice. 15.00, 18.20, 21.4°: *%ift, levi*, Miarlon Brando, M. Dean Martin, Clnemasc. l4o; Nazlonale. 15.00, 18.20, ' ■ »Grešniki iz Peytona», b-Mlaii. ner, H. Lange. Cinemasc. Supercinema. 14.00: »Saj ^ M. Brando in M. Ta^a' mascope. Tech. oeviJ81 Filodrammatico. 15.00: pj|gi: «Ljudje in ne ovce*. Med|oa »Piratova sužnja*, P-in P. Hervreld. 2i,30; Grattacielo, 13.30, 1730. »Deset božjih zapovedi*, .ajd odrasli 500 lir, otroci M 300 Ur- ^ anta ^ Arcobaleno. 15.30. Za“nf- R-22.10; »Slovo od orožja*. ^ Hudson, J. Jones, A. Soru • kaznilce prepovedane. t0<|a Astra Rojan. 16.00: »Lepe-uboge*. M. AUasio. K _ . L tori, bi, Arena, A. Pariaro' De Luca. Zadnji dan. ](>erto Capltol. 16.00: »Mož*, So rdi. Ki”1 Cristailo. 16.00: »Pal ' rU* Novak, Frank Sinatra, Hayworth. usode- Alabarda. 15.30: «Zensk» “ „57. G. Pečk, L. Bacall. Os«‘ n* Aldebaran. 16.00: «TraJL,- in 0' Rio Grande*, J. Chandier Weli]«j. M- Artslon. 16.00: »Mont«carl Dietrich in V. De Aurora. 16.00: «Možje v fJ-G. Moll, R. Salvatori, ,^1)0-brlzi. Pesem Modugna. čene izkaznice. , m13" Garibaldi. 16.00: Kaf' cesarica*. R. Schneid« . leinz Bohm. miad» j£ Im pero. 16.00: izklN sanica*, R. Schneider. ne izkaznice , „ L»ur Ideale. 16.00: «Zidovi», =>■ in O. Hard.v. uim Italla. 16.00: »Pal J°M%ayvv<>ftn’ vak, F. Sinatra, Ri‘a Cinemasc. Techn iK1 m Moderno. 16.00: |n drega losa*. T, Marti" Or?'S* 1 (C S. Marco. Zaprto. odel«*’ Savona. 16 00; »Artisti '" D. Martin in J. Levr,.^.i». Vlale. 16.00: »Trije žl°ci" , P.ermešt In A. Hn» F3, Vltt. Veneto. 15.45: »J« V*1H, A-fiku», S. Mangan©, a. . Perkins in Jo Van fa"^ Belvedere. 15.30: «R' stare zija* Zabavno “ |e> 'Tirate. ,tod* j, Marconi. 16.30: rVčet pe», M. Allasio, M. Caroteiium n m '"Lta Masslmo. '6 00: «Tarza ,„ « IJenl safari*. G. P«5 John. Cinemasc. i' lovščine. i/rojač ** Novo elne. 16.00: »K me*. Fernandel svet"1 Odeon. 16.00: ‘^Bore”1' isti* Virna Lisi |n R se 33 Radio. 16 00: «KonFr“ K. va», J. Matz in ”■ S02Alj6. sir* Prosvetno .dn‘!tV,mr»i £,gj» iz Križ« izraza ob ga člana Alojzij ^ojt” iskreno sozalie ' družini in svojcem- Zveza vojnih invalidov sporoča žalostoJ d« j« v nedeljo nenadoma umrl hien V«**' Čl«11 ALOJZIJ ŠKABAR za iz Križ«, ki je imel dve odlikovanji med NOB. Prizadeti družin; ln pokojnikovim sv°I najgloblje sožalje. Dragega pokojnika bomo spremili dane« oh 16 uri na domače pokopališče v Kriz'1- hf« cem bf"91 na«e MAJHEN KRAJ, KI PA JE ZNAČILEN ZA VSO ANGLIJO STRAH PRED ATOMSKO SMRTJO« VZROK RAZVRATA MED MLADINO? kratkem bomo tudi na Angleškem imeli džunglo na asfaltu (Poseben dopis) LONDON, aprila — v Northamptonshireu ni nič Posebnega, po čemer bi se ta *raj ločil od ostalih krajev »olik« Britanije. Ima precej tazvito industrijo, tu je nameščenih nekaj garnizonov a-^eriike vojske, mnogo je de-in mladeničev, katerih aarin življenja in zabave je kot pri ostali britanski mladini. Skratka nikake raz- like med njim in ostalimi kra- i' Velike Britanije in zato bi se o Northamptonshireu verjet n° n'koli toliko ne govorilo, ® bi to področje ne bilo pred-proučevanja življenja met mladine in če bi rezultati, ki “ * iz tega izcimili, ne bili •kini, da so vzbudili nenavadno vznemirjenje in milo Povedano, neprijetno presene-11 vso Veliko Britanijo. V Poročilu gospe Welton se nam-govori, da je amoralno anje mladine tega kraja o-Pniloa ter se poudarja, da k°. Pogoji, ki so bili tu «od-v iv, »značilni za razmere k ,Vsej deželi in za globoko 'zo, ki zajema ves zahodni "Veti) Skozi polnih šest mesecev »socialna delavka« gospa V* on Prebila dneve v to-rnah, večere pa v plesnih kaUl)3118*1’ '3ar'b’ln javnih lo-’ v proučevanju življe-W deiavnosti in načina zatuli .^anikajenje mladine. Re-rih'n zaključki, do kate-)e prišla, odkrivajo pri-*>. v katerih starši opo-™ljain Ha—.. _ _: . _ 10 lum- katerih lajo hčere, naj se predajo da bi se v hi- kriv vea dohodkov; od- vabijJ° Primere- kjer matere ste takV^° Pr‘mero Štiri *kut) 411 aest vključujejo v n“ Protizakonite in ne- ■ 0 k svojim hčeram; od- . —ko se mladi °nski pari v skupinah po ali «Pne to„ a ne odnose. Gospa Wel-tptker8V*' da P°kllcne prosti-Z,t .. redkokdaj «prodrejo» klej * rn°^ne konkurence de- Stai 'em «prostitutk-amaterk». kakor je prikazano ^'■Poročilu, je vzbudilo “Ijenost pri mnogih jav- «ih del avcih, predvsem pri o- lejiji"*. se ukvarjajo s peda-k vPra^anji. Sicer pa so ei, Jf*' tudi «trmasti hinav-0 poročilu rekli, da fs5iii .azana slika daleč' -od )« da takšno posploše-ni nič drugega kot me-Ijiiiii, b*ata na naše mlade Wa *hireu . Pr»ner Northampton-botrijji ■ aePrav posredno, *» C. a tudi druga urad- s,atistika. Statistika o Pri ^/araščanju kriminala Vi dneva'la^lni. ki je bila pred ‘ti w0biavl)ona Ijenost Zr°rHa še večjo zaskrb-bašaij ' ber ao se podatki nalili Sen* vso deželo. V enem )anji ,.1® število kaznivih de-Piči’ \ so jih izvršili mlade-17. jn z'r°ma mladenke med Ve{S]0 *!• letom starosti, po-teh* za 20 odstotkov. Pdpjj statističnih podatkih Pvjših k . 15 odst. vseh res-S> - aznivih dejanj na mladim ° 21- letom starosti, *eksuau° se kazniva dejanja Vršilci snačaja, katerih 13 let 80 dečki ali deklice ’ Povečala za 27 odst.. enaka kazniva dejanja, izvršena od mladeničev in deklet v starosti 14 do 16 let, pa so se povečala za 20 odst. Mnogi so iskali vzroke, ki naj bi bili privedli do te žalostne slike, v socialnem življenju povojne britanske generacije. Vzroke so iskali v tem, da nobena prejšnja generacija ni rasla v takšnih pogojih socialne varnosti in popolne zaposlitve in da ni prej nikoli zdravstvena in prosvetna skrb države bila tako splošna in popolna kot danes. Kljub temu pa da ni nobena prejšnja generacija bila tako obremenjena s kriminalom in neodgovornostjo do družbe kot današnja mladina. Nekateri, ki so bili poklicani, da posežejo v to polemiko, so za «moralno depresijo mladine« skušali najti pojasnilo v posledicah, ki jih nosi s seboj naša atomska doba. «Mi še nismo dovolj razmislili — pravijo ~ o psiholoških posledicah na mladino, ki živi v dobi, ko zaradi a-tomske grožnje lahko v vsakem trenutku vsi treščimo v popolno katastrofo. Nam je bila dana možnost — pravijo ti komentatorji — da doživimo svojo normalno starost in da dočakamo smrt v lastnih posteljah. Naša mladina te gotovosti nima in če jo vprašamo- za njene težnje in življenjske načrte, nam resigni-rano odgovori: «Cemu vse to, ko nas lahko že jutri pobere atbmska smrt«. Strah pred atomsko smrtjo — pravijo pristaši te teorije — je to, kar našo mladino dela takšno in tu je težko kaj storiti, kar bi moglo spremeniti sedanje razmere. Toda večina onih, ki jih bodočnost britanske mladine skrbi, skuša najti bolj določene razloge za sedanje razmere ter tudi ustreznejša ((zdravila« proti temu zlu. Sodnik za mladoletne v Northamptonshireu pravi, da mu je osebna praksa pokazala, da so za kriminal mladine povečini krivi starši, ki preobremenjeni z lastnimi gospodarskimi težko-čami, zanemarjajo vzgojo o-trok in jih prepuščajo negativnim vplivom ulice. Mnogi socialni delavci in pedagogi trdijo, da je sedanje zaskrbljujoče stanje med mladino na neki način logična posledica široke poplave filmov in literature s kriminalno in seksualno vsebino; posledica kulta rock’n’rolla in vseh njegovih variant, ki odvajajo mladino od konstruktivnega dela in jo silijo k fantaziranju in v življenje, za katero ni treba nikakih žrtev, v življenje polno avantur Živimo v dobi popolne komercializacije vsega, tudi zavesti naše mladine. Mladeniči, ki so morda še pred mesecem dni delali za pet funtov na teden, kar čez noč postanejo »zvezde rock’n’rolla» s tedensko plačo več sto futov. Primer angleškega Presleya. Tommyja Steela, Billyja Kende je postal sen tisočev drugih takih ((zvezdnikov« in eden od organizatorjev tovrstnih »karier« je pred kratkim izjavil, «da ti otroci rešujejo velike dvorane pred propadom. Ti '» otroci rasbejo, kot gobe po dežju, kljub temu pa lahko vsakega porabimo, če ga le staknemo.« Vtem ko jjedagogi tožijo nad mladinskimi klubi in vtem ko so knjižnice prazne, so nočni lokali, v katerih nastopajo takšni »zvctzdniki« in take »zvezde« prenatrpani in v njih prihaja dobesedno do »eksplozij frenetične eksaltiranosti«. «Plesni delirij je to, kor mlada britanska generacija vpija vase z vedno večjo slo, samo zaradi tega, dla bi oni, ki se s tem ukvarjajta, mogli kopičiti vedno več bogastva.* Tden izmed znanih britanskih sodnikov za prekrške mladoletnikov je glede tega rekel; »Problemi kriminala in moralnih ruševin mladih ljudi postaja čedalje bolj pereč, Ce ne pohitimo in tega stanja korenito ne spremenimo, bomo v kratkem imeli tudi pri nas na Angleškem ((džunglo na asfaltu«, ki jo srečujemo v nekaterih velikih mestih ZDA...« J. V. V- Foto M Magajna Mrak ob obali POMLADANSKO POLETNA MODNA REVIJA MILANSKE in vendar je hkrati po modi in okusno (Poseben dopis) MILAN, aprila — Ob sobotah popoldne zavlada nekako praznično razpoloženje pod oboki milanske galerije, ko na to največjo milansko promenado vdrejo stari in novi Milančani, ki so že opoldne zapustili urade in podjetja. Posebno živahno je pred slaščičarno »Motta«, nič manj pa pred konfekcijo »Germani« in veletrgovino «Rinascente», ki jo smemo v določenem razmerju primerjati tržaški «UPIM» ali gori-ški «STANDI». In prav tja nas je zanesla radovednost. Pomešali smo se med žensko publiko, ki je kar drla skozi glavna vrata v prostore »Rinascente«: za 17. uro popoldne je bila namreč napovedana fnodna revija, ki naj bi prikazala najnovejše spomladanske in poletne modele. Ko smo se z dvigalom pripeljali do 4. nadstropja, so bili vsi sedeži že zdavnaj zasedeni, vendar smo imeli SVOJEVRSTNI OBJEKT PROUČEVANJA SOVJETSKEGA FIZIOLOGA Siamski dvojčici: Daša in Maša sta čedni in ne bosta nesrečni Dokončno je dokazano, da popolna oddelitev živčnih sistemov odreja razlike v obnašanju organizma in njegovih reakcij Profesor Anjuhin, šef fiziološkega oddelka na medicinski fakulteti v Moskvi, že nekaj let rešuje star in zelo zapleten problem: kako naj se raztolmačijo medsebojni odnosi med živčnim sistemom in delovanjem raznih sokov in tekočin v organizmu, začenši od krvi in hormonov pa vse do ostalih kemijskih tvarin. Kakšen je njihov odnos v reguliranju življenjskih funkcij? Na čem leži vznemirjajoče ravnotežje v živem prganizmu? Kakšen avtomatski aparat zagotavlja normalno delovanje funkcij v veliki družini tako različnih.. ceHc, ki so združene v organe? Prof. Anjuhin je že davno pomislil na to, da bi lahko odgovor na ta vprašanja, predvsem pa na vprašanje regulacije v organizmu, dobil pri «siamskih» dvojčkih. Pred več kot dvajsetimi leti je naslovil poziv vsej Sovjetski zvezi; »Sporočite mi, če se kje rodijo taki otroci!« Leta 1937 so mu poslali Iro in Galijo, siamski dvojčki, ki sta bili združeni v bokih. Imeli sta dve glavi, dva sapnika, štiri roke, dve nogi, dve hrbtenici ter dva živčna sistema, ki sta bila združena na mestu, kjer sta se hrbtenici spajali. Njun krvni obtok je bil spojen. Kri je prosto tekla iz enega otroka v drugega. Ce v minuti kasneje že našli v krvi drugega dekletca. Ira in Galija sta bili za prof. Anju-hina idealen primer za raziskovanje. Ira in Galija pa sta umrli, ko jima je bilo komaj eno leto in 22 dni. Vendar so u-gotovitve .sovjetskega učenjaka že takrat omogočile spoznanje, da se lahko edinole s proučevanjem fiziologije siamskih dvojčkov odkrijejo nekatere fiziološke skrivnosti povsem normalnih ljudi. Po smrti dvojčic se je prof. Anjuhin posvetil zapletenim študijem, ki so bili osnovani na kratkotrajnih eksperimentih. Toda leta 1&50 se mu 'je ponudila prilika, da nadaljuje s praktičnimi raziskovanji. Dobil je še en par siamskih dvojčic, in sicer Mašo in Dašo. Ti dve imata tri noge, od teh dve normalni, tretjo pa nekoliko okrnelo in z dvema stopaloma. Maša in Daša i-mata dve telesi s posebnim prebavnim traktom, medtem k j so s pomočjo radiografije ugotovili, da imata dve hrbtenici. ki sta samostojni vse do «coccyxa». Živčni sistem je pri vsakem dekletcu popolnoma samostojen, poveljujoči živec ene noge pripada živčnemu sistemu enega dekletca, za drugo nogo pa živčnemu sistemu druge deklice, medtem ko je tretja noga pod dekletc. Skozi so v žilo enega dekletca i vplivom obeh vbrizgali glukozo, so jo dve | to nogo tečejo živci paralelno ...i ... runu.minuti.i.mu.mimim......... DROBNE KULTURNE VESTI Kokoschka ne mara slikati tako kot predzgodovinski človek 0(Wli7lCbenU *° Pred dne’ »lit,- .TOzatavo slik znane• l >Uka'rirazstavo slik znane '■ ki n„ 0scar* Kokosch-PoospJ6 °lede umetnosti , ^icas^1 dzuffih pozicijah etniJcn *” 88 bo^ od onih ‘‘aogj ki hočejo biti i, 0riti>, *a v,ak<> ceno« Ob 5° olj ra«tao . -j .. - k* Z“jeni“ "•etnju 0 akvarelov, je .tnci non?a ‘‘skonni konfeti Ue «ma?“rjem da ,«■ kot „ ra za ekspresioni- N ,n 90 ' - ... m j skušajo prikazati k «'n*»hua ’Pl0h ne Pr'Pada *V8e ‘vo- ,et(1 . ?e rekel umet- .‘de! t, slikal to kar sem etn - tli Je u dfžbn in za' h: hi hotel e tradici' tkati dZ8ot ki iiHSI?am °nim slikar. ziiti \uutel žiweti "a Lu-'«ko, kot ,o h DKul so io ’ »VI slinar- e 0 ob zauaja »moda«, ‘udi 8 1 se razume, da ‘tiojtj 0,i abstraktni n- ** * bo Te . Ji!«, , dhi če[_ 0 porti lufloslouansko 'Sod' e|k UFUS za-i(I ®krioi režiserja ^tl, »o .L^fiiji,, ‘kf 8n°tten, “ ‘"‘/tnali film del,. ^Nžilevem od r- »I«, , dclu nm ^/tia Pita Sr,‘ vem odr-ospa ministru B* Sta*šlava Bafč j€ ^ Keller • Bu^- še Vs« ko S tlii,/*0««,, ^ /a Je gotovo, da niso bile raz- '« H Mr- b /»0, •iča vin a ske Ata 0o igrala čla- 0a Narodnega žica Popovič. Poleg nje bodo v filmu sodelovali še Jovan Ge c, Mija A-leksič, Milena Dapčevič tn drugi. Film bo izdelan verjetno do oktobra letos m predvidevajo, da bo zahteval 103 snemalne dneve. Film bo verjetno o barvah. * * * Na filmskem festivalu, ki se je pred dnevi končal v Variant, je bil odlikovan tudi film' »Kabirijine noči«, v katerem igra glavno vlogo Giulietta Mašina, Kot je znano, je bil ta film odlikovan pred kratkim tudi v Ameriki Na varšavskem filmskem festivalu je Poljsku nastopila s svojim filmom »Kanal«, ki smo ga pred kratkim videli tudi v Trstu in ki prikazuje borbo varšavskega ljudstva proti nacistom v zadnji vojni. Nadalje so v Varšavi nastopile; Švedska s filmom sSedmi pečat«, SZ s filmom »Enainitirideseti«, Francija s filmom «Na smrt obsojeni je pobepnil«. Italija se je predstavila ie s filmom »Pod plaščem noči«, ZDA pa s filmoma «Dvanajst porotnikov« in «Klobuk poln dežja«. * * * Te dni so s. vrniti iz Sovjetske zveze v Jugoslavijo člani ekipe, ki je sodelovala pri snemanju jugoslov.-sovjetskega filma o heroju iz oktobrske revolucije Aleksi Dundiču, Film so snemali v moskovskih filmskih študijih I film «The Journep«. «Maksim Gorki«. Z jugoslovansko ekipo je prišel v Beograd tudi režiser Leonid Lukov, da bi se z vodstvom beograjskega filmskega podjetja «Avala», ki je pri filmu sodelovalo, pomenil še o nekaterih podrobnostih. Ker bo film ie v kratkem povsem dokonča n, bo verjetno prikazan na letošnjem puljskem filmskem festivalu. * • • V kratkem, verjetno 21. t. m., bodo imeli v Londonu «evropsko premiero« Toddo-vepa filma »South Pacific», v katerem ipra plavno vlogo Rossano Brazzi, Fil •• ie ‘ tehnične plati nekakšna novost, ker je bil izdelan v tehniki «Todd-AO», kar naj bi bila izpopolnitev sistema «ci-n erama*. Ker pa niso vsa filmska platna m dvorane primerne za to tehniko, bodo v Londonu nekaj dvoran preuredili. * * * Američani imajo sedaj v delu ,30 filmov. Od teh jih snemajo kar devet v Evropi. V Italiji snemajo tZgodovino neke samostanske sestre«, ki ga režira Zinneman, igra pa Audreg Hepburn. V Angliji snemajo z Ingrid Bergmanovo in Curtom Juerpensom film *The Inn of the Siith Happmess«. z J ul lom Bryn-nerjem in Deborah Kerrovo pa Litvak snema na Dunaju in se nikjer ne spajajo. Krvni obtok teh siamskih dvojčic ima enake značilnosti kot krvni obtok Ire in Galije. Po drugi strani pa je bilo ugotovljeno, da je radioaktivni jod, ki ga je absorbirala Maša, bil deset minut kasneje že v Dašini ščitni žlezi. S tem je bilo dokazano, da obstaja med enim in drugim organizmom izmenjava sokov in tekočin. In tako se je prof. Anjuhin našel pred rešitvijo problema, o katerem že zdavnaj sanjajo učenjaki; popolna od-delitev živčnih sistemov odreja razlike v obnašanju organizma in v njegovih reakcijah. In kar je še bolj zanimivo, lahko bi rekli edinstveno v medicinskih analih, je to, da sta siamski dvojčki Maša in Daša popolnoma zdravi, duševno popolnoma normalno razviti in če izvzamemo telesno deformacijo, sta to lepi dekletci, na katerih obrazu ni opaziti posledic telesne hibe. Sedem let raziskovanj je prof. Anjuhinu nudilo priliko, da je prišel še do drugih pomembnih ugotovitev. Tako je n. pr. ugotovil individualnost toplotnih reakcij, ker je regulacija telesne temperature direktno povezana z živčnim sistemom vsakega dekletca in je neodvisna od toplote krvi. Prvič je ugotovil to neodvisnost v temperaturi, ko sta imeli siamski vojčki dve leti. Takrat je Maša zbolela, njena temperatura se je povzpela na 39 stopinj, medtem ko ni Dašina nikoli presegla 37,2 stop. Maša in Daša sedaj obiskujeta šolo in sta zelo dobri u-čenki. Prof. Anjuhin se ne zadovoljuje samo s tem, da proučuje organizem teh deklic, temveč ju istočasno tudi pripravlja, da odigrata v življenju vlogo, ki jima jo njun posebni položaj dopušča. Pripravlja ju, da bi nekega dne izkoristili svojo nesrečo in jo spremenili v prednost. Sovjetski učenjak si zamišlja bodočnost svojih ljubljenk takole: pomirjeni, vedri in zadovoljni s svojim življenjem bosta postali biologa, ki bosta skupno delali tako, da se bo verjetno prvikrat na svetu «poskusni kunec« spremenil v raziskovalca eksperimenta na lastnem telesu. «#------- Čudna logika Čudna je ta ’ logika, zares čudna Ko so lani Sovjeti poslali 'v vsemirje svoj drugi sputnik in vanj zaprli tudi psičko Lajko. se je na Angleškem dvignilo huronsko rjovenje o surovosti in nečloveško-stl Rusov ki da mučijo nedolžno žival. N* eovjetsko poslaništvo v Londonu so prihajala celo ^odposlanstva vseh mogočih društev za varstvo živali. Iz Zahodne Nemčije pa poročajo da angleški oddelki, ki zaradi’ krčenja angleške vojske v tej deželi, zapuščajo Za rusko Lajko so se torej številni Londončani vsajali, za sto nemških volčjakov, ki jih njihova vojska ugonablja le zaradi varčevanja ali bolje skoposti, pa se ni doslej dvignil še noben glas in številna angleška društva za zaščito živali molče kot grob Zares čudna logika. srečo, da se vsi povabljenci vabilu organizatorjev niso odzvali in ljubeznivi gostitelji so nas posedli kar v prvo vrsto. Točno ob 17. je stopila pred mikrofon simpatična plavolasa napovedovalka in napovedala prihod manekenk. Radovedni smo se ozrli v pla-vo zagrinjalo, izza katerega sta na podolgovati oder sredi dvoranice stopili najprej dve manekenki v športnih tailleurjih, za njima pa še par drugih, ki so sprejele od napovedovalke zaporedne številke in se pripravile za krajši (ako ga lahko tako imenujemo) »sprehod« po odru in med publiko, med katero ni manjkalo radovednih moških, ki so prišli v spremstvu žena' in sester, da si ogledajo modele in seveda — manekenke. Prvi dve manekenki sta predstavili publiki športna modela: jopi, ki sta bili zelo preprosto krojeni, sta bili iz gamsove kože (prva rjava, druga zelena) in po 30.000 lir vsaka, krili pa svetlejše barve na široke gube in zelo kratki, kakor pač predvideva letošnja moda. Pod jopo smo videli lepe pomladanske blu- ze iz bombažne tkanine in šantunga, krojene kakor moške srajce, vendar z zelo živimi vzorci; na primer risbe konj ali drugih živali, cvetic in raznih geometrijskih li- kov. Cena še dokaj dostopna od 2800 lir dalje. Sploh se zdi, da bo letošnja moda vsaj v Milanu čisto športnega značaja. V izložbah lahko zasledite raznovrstne kožne konfekcije, od jop do lahkih kožnih plaščev (vseh mogočih barv, od rdeče do mlečno bele), ki pa so zaradi visoke cene dosegljivi le nekaterim ženskam, saj zanje zahtevajo povprečno po 90.000 do 100.000 lir. Tudi ženska obutev se je prilagodila modnim novostim letošnjega leta; prevladujejo namreč usnjeni čevlji s srednjo dokaj debelo pe- to, ki so kot nalašč ustvarjeni za dolge sprehode v okoli- eL ».ezjsifla nf Veletrgovina «-Rinascente» mimo te novosti ni šla in vodstvo organizacijskega oddelka se je potrudilo in pokazalo tudi druge modele, ki so jih mlade, res spretne manekenke pokazale od daleč na odru in tudi od bliže med publikp, ki si je hotela o-gledati vsak model bolj od blizu, predvsem iz radovednosti glede kakovosti blaga. V glavnem so bili vsi modeli zelo posrečeni, ker niso bili izdelani strogo po modnih pravilih letošnjega leta, vendar so imeli vse tiste znake, ki odlikujejo novo modo, ne da bi bili ženskemu svetu tuji, kar se premnogo-krat dogaja raznim modnim hišam, ki hočejo ostati zveste ukazom muhastih kraljev mode. pa v široke sloje prebivalstva prav zaradi tega ne morejo nikoli prodreti. Temnolasa manekenka z izredno lepo olivno poltjo nam je pbkazala krasen spomladanski tailleur temnomodre barve; jopica je zelo ozka, pod njo pa obleka istega blaga brez ovratnika in s široko nagubanim krilom (sploh so gube letos zelo v modi, ker zelo pomladijo). Za poživitev relotnega kompleta je imelo dekle na glavi še majhen prijeten roza slamnik in roza ovratnico iz svile. (Cena kompletnega tailleurj* 20.000 lir.) Volneni izdelki so še vedno zelo privlačni in čeprav je zima že za nami, je publika toplo sprejela volneni pleteni svetlorjavi tailleur, katerega jopa je bila spredaj iz gamsove temnorjave kože. Spomladanskih plaščev je bilo več, in to iz raznovrstnega blaga, vendar so bili vsi zelo preprosto krojeni in mnogo jih je imelo zadaj pas. Bili pa so precej žive barve, prevladovala je oranžna barva, ki je letošnjo pomlad, sodeč po razstavljenih predme vr "* v , ■ I' :•/1 &■'’’ • ' / ‘. ., “z«. ■ •'’ 'K' ' Raketa, s katero so Sovjeti pred kratkim pognali 212 km visoko psičko, ki se je srečno vrnila na Zemljo v’: - tih v konfekcijskih in galanterijskih trgovinah vsepovsod najbolj cenjena. Plašči so bili večinoma iz lahkega volnenega blaga, filca, lahkega shet-landa in žameta. Slednji so bili najlepše krojgni: zelo kratki, ozki nalik vreči in a majhnimi ovratniki ali pa tudi brez. Pod njimi je bilo o--paziti lahke svilene oblekce živih barv in z rožastimi vzorci. Letošnje poletje kaže, da bomo videli ženske predvsem v praktičnih nylon oblekcah. »Rinascente« je pripravila vrsto takih veselih in ne preveč dragih obleke, po katerih bodo ženske rade segle. Vse nylonske oblekce so imele ozke životke, široka krila in bile so v glavnem večbarvne. Tako smo zapazili svetlozeleno pomešano z rdečim, plavo s sivim,, roza s I>lavim itd. Motivi so bili iz cvetličnega sveta, toda ne posamezne rože, marveč šopki’ cvetja, nanizani drug poleg drugega, ali pa cvet na cvetu, in zdelo se je, kakor da bi nekdo preko njih položil celofanski papir ter jim tako izbrisal ostro začrtano obliko. Cene teh res lepih in praktičnih obleke so bile različne od 6000 pa do 20.000 lir. Pri njih so seveda važna spodnja krila, ki so bila podobna spodnjim krilom naših starih mater in kakršnih se verjetno v starih garderobah ne manjka. Med ostalimi modeli, ki so jih manekenke razkazale, smo opazili tudi poletno izdajo «tuba»: bila je to izredno sve. čana obleka iz prave svile s temnomodrim dnom in belimi pikami (pois so vedno v modi in vedno zelo mladostni). Preko te obleke je nosila manekenka še kratko isto-barvno, od zadaj odprto jopico. Model je bil precej eks-tiavaganten, vendar bo marsikatera Milančanka segla po njem, posebno tista, ki hoče biti vedno po zadnji modi. Da ne pozabimo na cvetje in gros-grain; dva okraska, ki smo ju opazile skoraj na vseh modelih. Čeprav preprosti modeli, so bili verjetno prav zaradi tega skoraj vsi okrašeni s pentljami iz gros-graina in šopkom cvetic bodisi svežih ali suhih, po katerih bodo mlade pa tudi manj mlade ženske rade segle. Celotna revija nam je dala vtis ne le dobro pripravljene revije, marveč občutek, da hoče »Rinascente« poiskati take modele, ki so pripravni in sprejemljivi za vse ženske, in takšni, da jih olepšajo ter jim omogočijo, da hodijo tudi vštric z modo, kar je konec koncev tudi važno. Simpatična manekenka Ana Pet-terella nam je zaupala, da bo 26. aprila v Trstu, kjer bo modna revija pri neki tržaški modni hiši. dor. ttltllltHIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIttllllllltllllHIHIIIIIIItnilMMIIIIIIIIHIIIIIII1 IZ SPOMINOV TRŽAŠKEGA VOJAKA V PRVI SVETOVNI VOJNI Kako je bil slovenski prostovoljec prikrajšali) za «patriotično slavje» * * * Veliki slikar španskega porekla Picasso je dokončal velikansko fresko, ki ponazoru-je skelet s črnimi krili, ki pada v prepad, medterh ko se bela ženska figura dviga v vsej svoji le poti. Ta kompozicija simbolizira zmago svet-lobe in miru nad mrakom in smrtjo. To svoje novo delo je Picasso poklonil glavnemu sedežu UNESCO, ki ga dokončujejo v Parizu, + ** Z Evripidovo tragedijo »Medeja« so začeli drugo sezono Gledališča narodov v Parizu v gledališču eSaruh Bernhardts, S tem delom je nastopilo atensko driaono gledališče, glavno vlogo pa je igrala Kutina Kaksinu, za katero je kritika rekla, da je bila zelo dobra in »prodorna«, vendar je še bolj pohvalila zbor, ki ga je režiser pripravil v »antičnem stilu«, j Ne^mčijo, ugonabljajo policij Na letno sezono pa se pripravlja tudi slovito angleško gledališče »Old Vic«, ki bo dalo najprej Schillerjevo »Marijo Stuartu, takoj zatem pa neko Shakespearovo dramo. To nbj bi bili glavni deli klasike, od modernih stvari pa sta na programu Eliotova drama «Starejši državniku in 0'Neillova po smrt na drama sDolgo popotovanje v noč«. I ske pse. V kolikor jih še niso, bodo v kratkem v Zahodn Nemčiji s strupom umorili 100 dresiranih nemških volčjakov, ki so bili v službi angleške vojske. Mogli bi jih sicer od peljati domov, toda zaradi strogih predpisov, ki glede te ga veljajo na Angleškem, kot tudi zaradi »prevelikih« prevoznih stroškov ki jih angleška vojska »ne zmore«, jih bodo pobili pa čeprav bi bili mnogi Nemci-dreserji priprav ljeni jih prevzeti. Jdsip Zalivalnik je bil vojak. V času prve svetovne vojne je služil pri slovitem 97, pehotnem polku, ki ie prinesel našemu mestu toliko časti in slave. Pravzaprav so Zilivalnika potrdili za uojaka komaj pri tretjem naboru njegovega letnika, dvakrat prej je bil nesposoben. Sedaj pa ni bilo drugače kot obleči vojaško suknjo in služiti «presvetlemu cesarju«. Odšel je Zalivalnik k regimentu, ki je tedaj bil v Radgoni. Radgona in Gornja Radgona sta bili sedež regimenta; starejši ljudje ju dobro poznajo saj so nekateri bili v mestu mesece in mesece. Lepo spodnještajersko mestece ob Muri je bilo kakor nalašč za tržaško vojaštvo. V njem je bilo polno vojaštva, vseh mogočih starosti in oblik, K mladim vojakom se je prišteval tudi naš ZalivaInifc. Javil se je v pisarni tako i-menovanega «Zutoaclisa», rekli bi «pisarni — prirastka». Sef-narednik pogleda moža in papirje in pravi; »Enoletni prostovoljec z maturo?« «Da,» odgovori Zalivalnik. »Tako bomo z mladimi osne-žili staro osebje v pisarni. Vi enoletnih ostanete pri nas v pisarni,« pravi tn ponudi vojaku stol. Zalivalni-ku se je dobro zdelo, da o-stane v pisarni in vodi sta-lež moštna pri regimentu. Delo ni bilo naporno, vpisoval je novodošle in črtal o-ne, ki so bili premeščeni drugam. Ko se je Zalivalnik dobro znašel v pisarni, je sebe črtal iz spiskov, tako da sploh ni bil nikjer ?api-■ san. Ko se bo pisala zgodovina avstrijske vojske, tega imenu ne bo v spiskih... Vojna vihra je divjala na vseh frontah in tudi v zaledju ni bilo vse v redu. U-por v Boki Kotorski, upor v Judenburgu in slednjič še v Radgoni je delal stari monarhiji hude preglavice. Zalivalnik je bil v pisarni na varnem, ker se ni nihče zanj zmenil, niti nt nihče sitnaril niti kaj vprašal. To je trajalo nekaj mesecev. Po uradnih urah se je sprehajal po mestu, stopil v kavarno, v gostilno na kozarec mošta, od časa do časa se je vozil na komisije in zdravniške preglede kot zapisnikar. Po nekaj mesecih pa se je tega dela naveličal in je dal pisarni slovo. Vtaknili so ga k regimen-tovi pošti. Postal je telefonist. Imel je pri sebi 5 bosenskih kurirjev. Sef je bil Nemec. Ko se mu je javil, da je Josip Zalivalnik. ki je bil dodeljen v ta urad, je prjčel Nemec ponavljati »Ca-li/alnik«. Kaj to pomeni? Pa mu je vojak pojasnil, da se po nemško Zalivalnik reče «Giesskanne». #Also gut, od danes dalje vas bomo klicali Josef Giesska nne.» In tako se je našega Zalivalni-ka prijelo ime, ki je dišalo precej tuje. Ko so Tržačani zvedeli, da je Zalivalnik po nalogu šefa moral menjati priimek, so ga tudi oni pre-krstili v Giuseppa Sbrufa-dorja. In tako je ubogi Zalivalnik imel kar čez noč tri priimke. S svojimi Bosanci je Zalivalnik dobro delal pri sprejemanju in oddajanju brzojavk, Bosanci pa so bili kar dobri kurirji Nobenemu se ni preveč mudilo in so se držah gesla, sne odlašaj na jutri, kar lahko pojutriš- njem napraviš«. Poročila s front so bila za staro monarhijo zelo neugodna, vojna se je bližala koncu. Vse je nestrpno pričakovalo, da se neha s tem vojnim plesom, ki je trajal že štiri leta. V takem vzdušju se je tudi delalo pri regimentu, vsi so bili naveličani in trudni vojaškega življenja Bilo je v zgodnji jeseni leta 1918, ko so hoteli odlikovati nekatere zaslužne vojake. Napovedovali so veliko parado in slavnostno pripenjanje medalj na «junaške prsi« Komandant jc določil dan in vsi so morali krasiti in čistiti vojaško dvorišče. Pošiljka medalj bi morala priti iz Gradca, Medalje pa. velike in male srebrne križci ter bronaste na vseh mogočih hrabrostnih trakovih, bi morale krasiti prsi junakov 97. regimenta. Tiste čase je bila v žepih ubogega vojaštva velika suša. Nobenega priboljška ti ni so mogli privoščiti Tavali so po nekem madžarskem mestu in si ogledovali do- brote, ki bi se dale dobiti za denar, dobrote, ki jih v Avstriji že zdavnaj ni bilo več dobiti. Prt pošti pa so jo uganili, ko so zvedeli, da se medalje vozijo iz Gradca. Medalja je vendar kovina in ta se da vnovčiti. In če se to posreči, bi bilo za nekaj časa v redu. In res, medalje so prišle, a... vzela jih je noč. Bližal se je čas odlikovanj, velik praznik, a medalj ni bilo. Kje neki so? Komandant je pihal in se jezil na ekspeditivnost pošte v Gradcu, Vojaštvo sc je pa smejalo in tiho zabavljalo. Naslednjo nedeljo so sedeli nekateri vojaki iz pisarn bataljona in pošte v restavracij i in pili. jedli ter peli 7’udi Zalivalnik je bil me 1 njimi in se hudoval, da je bil prikrajšan za tako lep in patriotičen praznik, pri katerem bi poslušali komandanta. ki bi navduševal naveličane vojake za pokojno monarhijo, ki je tako hitro po tem dogodku v miru razpadla. P. M. Pometač na avtostradi POMETAČ S AUTOSTRADE Goriibo-beneški dnevnik Predlog, ki bi ga bilo treba upoštevati Trgovinska zbornica naj organizira mednarodno obrtniško razstavo v Gorici Strah KD pred ponovitvijo lt. aprila Dovolj je, gospodje, obljub! Poslanec Marangone je to vprašanje načel v Zagrebu med razgovorom z ministrom Carlijem - Pred nedavnim je bila v Vidmu razstava z udeležbo koroških obrtnikov Odkar je bil v obmejnih Odnosih med Italijo na eni in Jugoslavijo na drugi strani prebit led in je nastopila v dotedanjih hladnih odnosih odjuga najprej s sklenitvijo videmskega sporazuma za mali obmejni promet med Goriško in Vidmom ter Slovenskim Primorjem, se je v naših krajih marsikaj spremenilo. Se večjega pomena za izboljšanje obmejnih odnosov je bila uvedba obmejnega pa-1U S propustnicami, in danes lahko rečemo, da bi se ljudje ob meji ne mogli več odreži tej ugodnosti, ki poleg drugega prinaša obojestransko korist s povečano blagovno izmenjavo in povečanim turističnim prometom. Tako na pr, si je letos marsikateri Goričan privoščil smučanje na Lokvah, kar je bilo bolj priročno in mnogo ceneje, kot če bi šli v Karnijo ali Kanalsko dolino. V številnih delavskih in uradniških družinah v Gorici je bilo meso zelo redek pojav na mizi, dokler ni bilo obmejnega pro. meta in so si gospodinje lahko nabavile meso v Solkanu, Šempetru itd. Po drugi strani pa si jugoslovanski državljani lahko po goriških trgovinah nabavijo to, česar trenutno pri njih še nimajo. Ti neposredni stiki, ki so po zaslugi medsebojnega spoznavanja vnesli nov duh sožitja v obmejne predele, so najbolj učinkovito sredstvo za pobijanje bolnega šovinizma in na-cional-šovinisticne megalomanije preostankov fašizma, ki so upaii, da bodo prav v Gorici imeli vedno idealno vzdušje za svoje spletkarjenje in netenje sovraštva. To dejstvo so morali upoštevati tudi demokristjani, ki so s svoje kandidatne liste umaknili predstavnike stare garde in so na njihovo mesto prišli mlajši ljudje, ki znajo bolj realno gledati na razvoj dogodkov, ali vsaj tako obljubljajo. Ta novi duh sožitja in miroljubne koeksistence se polagoma uveljavlja tudi na drugih področjih. Tako je lani priredila svojo razstavo v IMIHHHIIHMHHHIHHIHIIHtHIIIHHHHIHIIIHIIMIIIHHIIHH.lIlHHHIIHIIHHHIIHIHHHHIHIIIUli Tragična nesreča goriškega šoferja pri Vieenzi Danes popoldne pogreb ponesrečenega Zu lianija Kako je prišlo do nesreče, v kateri sta izgubili življenje dve osebi Tragična nesreča, ki se je v soboto pred velikonočnimi prazniki pripetila na glavni cesti pred Vicenzo je še vedno predmet diskusije vseh Goričanov, predvsem pa šoferjev, ki se na dolgih utrudljivih vožnjah vsak dan izpostavljajo sto nevarnostim pri izvrševanju svojega poklica. V tej nesreči je, kakor smo že na kratko pisali, izgubil življenje 43-letni Ribijev šofer Olivo Zuliani iz Ul. Ri-stori 21 ter 34-letni ameriški vojak Sam Crouch. Kako je prišlo do nesreče? Zulian je sedel za krmilom in vozil tovornik s prikolico, ko je ponoči v soboto pripeljal iz Milana pred Vicenzo. Nenadoma pa se je tovorniku zdrsnilo. Zulirni je zaslutil nevarnost in zavil na sredo ceste, da ne bi s sprednjimi kolesi zapeljal v cementni rob, ki je ločil cesto od bližnje proge cestne železnice. Prav to je postalo zanj tako usodno. Ko je Zuliani zapeljal na sredo ceste, je z nasprotne strani pripeljal avto-mobi' Chevrolet z dvema a-meriškima vojakoma, ki se je s tolikšno silo zaletel v tovornik, da se je nekajkrat preobrnil. Tovornik je še nekaj časa nadaljeval pot po cesti in zapeljal na most na reki Lioma. Ker pa je bila brzina le prehuda in ker je bil tovornik naložen z železnim tovorom, je razbil ograjo in se prevrnil v reko, medtem ko je prikolica ostala na mostu. Zuliani je srečno prestal trčenje z avtomobilom, ko pa je videl, da bo tovornik zapeljal v reko, je skočil iz kabine. Pri tem so mu kolesa prikolice povzročila tako hude poškodbe, da je na mestu izdihnil Drugi šofer 31-letni Carlo Ciampa iz Ul, Mon-te Festa 15 v Standrežu, ki je spal na ležišču v kabini, se je pri trčenju prebudil in zapustil kabino, preden jo je voda zalila. Po tovorniku je splezal na most. Ko je kmalu po nesreči prišla na kraj prometna policija, da bi ugotovila vzroke nesreče in škodo, se ji je nudil kaj žalosten prizor, Medtem so iz popolnoma razbitega chevroleta potegnili tudi Johna Hattavvaja, čigar zdravstveno stanje je zelo resno, vendar zdravniki upajo, da se bo rešil. Zuliani je zapustil ženo Albino Markočič ter otroke 17-letnega Marija, 11-letno Olivo in 7-letno farmen. Njegovo truplo bodo danes pripeljali v mrtvašnico glavnega pokopališča, kjer bo predvidoma o-koli 15. ure pogreb. podrl neki motocikel, na katerem sta se peljali dve osebi. Ker sta se Blažičeva prej potolkla in obležala, sta motociklista, ki sta se prav tako prevrnila, zajahala vozilo in izginila. Nekatere osebe, ki so opazile nesrečo, so poklicale rešilni avtomobil Zelenega križa, ki je Blafičeva odpeljal v bolnišnico, kjer so ju obdržali na zdravljenju: mož se je potolkel po desni nogi in po telesu, žena pa se je močno udarila v desno stegno. Cesti na policija išče nespametna motociklista. Ljubljani skupina furlanskih umetnikov, slikarjev in kipar, jev, ki so prinesli iz Slovenije najboljše vtise, ker je potrdil celo umetnostni kritik Arturo Manzano iz Vidma, ki je očividno temeljito sjreme-nil svoje mnenje do Slovencev in Slovenije, če primerjamo sedanje njegove izjave s tem, kar je pred leti pisal v »Messaggero Venetoa. Prejšnji teden so slovenski umetniki vrnili obisk furlanskim kolegom in štirje slovenski slikarji in kiparji so-razstavili v občinski palači v Vidmu svoja dela. Otvoritve so se udeležili številni predstavniki oblasti in druge u-gledne osebnosti, med njimi tudi socialistični poslanec Marangone, ki si je osebno mnogo prizadeval za večjo navezavo kulturnih stikov s Slovenijo. Razstava, ki je bila zaključena v nedeljo 6. t. m., je doživela velik uspeh in številni obiskovalci so se pohvaL no izrazili o razstavljenih delih Marija Preglja, Borisa Kobeta, Stojana Batiča in Zdenka Kalina. Ker so že te prve manifestacije bile tako uspešne, bi bilo prav, če bi jih razširili tudi na druga področja. Ce pogledamo gospodarsko zgodovino preteklih stoletij, bomo ugotovili, da je imelo zlasti obrtništvo v trikotniku Celovec - Videm . Ljubljana trdne medsebojne stike. Tokovi ene in druge dežele so se pre. pletali z medsebojnimi vplivi in izmenjavami. Se preden je stekla železnica, je bila živahna trgovina med Koroško, Furlanijo in Slovenijo. V vladnih krogih in n vodstvu Krščanske demokracije so zaradi izida volitev 25. mala prav gotovo zelo zaskrb-, Ijeni. To sklepamo po mili-jjardah, ki jih obljubljajo naši ' pokrajini za vsa piogoča javna dela. Voditelji Krščanske demokracije so se najbrž prepričali, da obljubljena milijar. da za vsakovrstna javna dela, milijarda, ki so nam jo obljubili pred kakšnim mesecem, ni vzbudila zadostne pozornosti med javnostjo, zato so poskrbeli za novo obljubo, ki naj preslepi goriško javnost in ji vtepe v glavo, da se splača voliti za stranko, ki »daje toliko milijonov za javna dela naše pokrajine». Kakor beremo v časopisih, je minister za poljedelstvo Co. lombo obljubil poleg 100 milijonov lir za izsuševanje Li-serta pri Tržiču (o čemer smo že poročali) še pol milijarde lir za ureditev vodovja in gozdov naše pokrajine na podla, gi zakona 635 od 29. julija 1957 v korist pasivnih krajev. Ce ne bi imeli s finančnimi obljubami pred volitvami tako bridkih izkušenj — predaleč bi prišli, če oi hoteli navajati zatajene obljube — bi verjeli Colombovim finančnim zagotovilom z zaprtimi očmi; vsakodnevna praksa pa nas je naučila gledati na dejanja, ki so med drugim storjena iz strahu pred ponovitvijo 18. aprila, z odprtimi očmi. Eno so obljube, drugo pi je, kaj ostane od teh obljub. Sele ko bodo volitve mimo in ko bodo dela, ki jih napovedujejo, že v teku, šele takrat bomo lahko rekli; tokrat gre za res. Zatorej, dajmo casu čas in povejmo še enkrat ljudem, ki vodijo tako politiko, da nismo mladoklju-ni kosi, da bi ne poznali limanic. i i. e j ■ s/ v. K * «* _ - Gtaum kolodvor s jev tog $ kolodvor U/. flndr+jo V' « : ■ ;'i oi rrav ot turej agenti prometne policije w vili včasih tudi na tej ulic- šanj« * Potem gre še za PPJ'.as°0;i »I openskega tramvaja, ki na treh mestih preko Ul. o . ^ erciale. Povsod, kjer so t nice speljane preko ce-?te’^a. bilo treba postaviti avtom ne semaforje, take, kot ^ Trstu: brž ko tramvaji 2i, se prižge rdeča luc p* .ii*8 je mimo, spet ugasne. ^,ork»j je nevarno križišče Ul, ia merciale in Koniconelske ^ ce. Kdor je z motornim- ,pi zilom namenjen v Trst, ^^ na križišču pregleda se prav lahkp zgodi nes posebno še če je cesta tno Dopis «Tržačana» posredi M mo upravi malih zelezn1 t pa seveda prometni palictl ■ or Podatki o conskem prorat*10 sil Kam gre pribitek *. 13 milijard lir % Tržaški gospodarski- ^8^, ponovno objavil poa 11 naslovom »V priča'kovaf.L:?n, °' mantija* obsežno stati ,„va tabelo, v kateri so nav,,.„i;PCi zanimivi podatki trz-conskega proračuna. zn:ni -li podatkih so v času «-šali celotni dohodki pro •“ . u 33 milijard lir, medte* iai izdatki dosegali 45^ n\ lir. Primanjkljaj je torej šal 12 milijard lir P. „ sai iz minjara , toliko tudi prispevek « . ske vlade. Sedaj so se «;Po obrnile in so dohodki ' uuiiuir in su uu“u—. 45 milijard lir izdatki P^ .jria na 32 milijard lir, tako da z ša pribitek 13 miljKL’nef»t« gredo v blagajno zakl ^ ministrstva. - Na zadnji tiskovni. ci vladni gerveraln. k . ,. o, dohodkih proračuna sp hotel govoriti in se je * j na podrobnejšo razdelijev ^nij mo tistega dela izdatkov, f jU| jih komisariat upravlja Vij znašajo 20 milijard lir- p dohodkov pa je dejal, mogoče delati »računo • ^ ^ kinje*, ker morajo Pac v)i ^ mezne pokrajine Pr.1Slfo(l' določen delež v splosni p j( ^ čun za skupne potre^ vend>; t|s sicer vsaj delno točno, pa je to razmerje v tr pj 1 primeru zelo visoko. • > več kot ena četrtina ^ v Rim in se ta denar n . več nazaj. Hkrati pa jlUd!JJi gospodarstvo preživlja tk '*li krizo, ki je nastala del ajfliH; dl zaradi tega, ker so kala določena sredstva i j j, letno kar 12 milijar "a*pfve,. katerimi je Trst Pra) . vji-' lagal in katerih sedaj hiiiii" >t)I M* tol, ‘k« P % ‘»Sl Ufi r. «1 ■ HIUHHIIHIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIHIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinillllllllUIIUIIIIIUIIIUItllllllllllllllllllllUIIIIIUUIIIIIIIIIIIIIIIIUlinUUIIUIIIIIIIIHHHIIIIIIHIIiniHHHHII Obnovitev sodne porotne dvoran* ki vzbuja žalostne spomine antifašistovi V njej je izredno fašistično sodišče obsodilo na smrt bazoviške junake, vojno pa Pinka Tomažiča in njegove tovariše Na dvorišču sodne palače «e vedno štrlijo v zrak zidovi stavbe, kjer je bila lepa dvorana porotnega sndišča. Med zadnjimi borbam: za Trst, ko so se v sodni palači zabarikadirali in se obupno upirali partizanskim edinicam esesov-ci, je granata padla prav na to zgradbo. Zidovi so ostali pokonci, rtreho in vso notranjo opremo pa je uničil požar. Zgradili so jo in uredili 1929. leta po načrtu arh. Nor-dia. Dvorana, najlepša in najbolj obsežna v sodni palači, je bila okusno in bogato o-premljena. Omenimo naj le dva velika lestenca iz kovanega železa, ki sta leta 1929 stala nič manj kot 64.000 lir. Horoskop da danes) OVEN: Čaka vas resen napor ki pa bo privedel do uspeha. BIK: Družinski prepir, ki bo neugodno vplival na zdravje. DVOJOKiA: Zaupajte novim znancem Ugoden dan. RAK: Popoldan ugoden xa razgovor s simpatično osebo LEV: Bodite oprezni, ker vam preti nevoščljivost, ki lahko mar. Sikaj pokvari. DEVICA: zapleten položaj bo-ste znali obvladali. TEHTNICA: Dobro delo im ia-služeno plačilo. Novosti. ŠKORPIJON: Rrtlll boste za- gonetko, kii vas muči. Opreznost. STRELEC: Veselje v srcu, čepi av nekaj neugodnosti pri delu. KOZOROG: Ugodna prlložnoet, da uredite sentimentalna odnose. VODNAR: Neka oseba želi ge-vor i t i z vam i. RIBE: Opreznost, vsi vas opazujejo. 8 trdno voljo bost« tupek, Slovesna otvoritev nove dvorane je bila, kakor smo že omenili, leta 1929. Od tedaj so bili tu najvažnejši in največji procesi. Tu je sodilo tudi zloglasno posebno sodišče (Tribunale speciale per la di-fesa dello Stato), ki ga je fašistični režim ustanovil za preganjanje antifašistov. V tej dvorani je posebno sodišče obsodilo na smrt bazoviške mučenike Bidovca, Miloša, Valenčiča in Marušiča, nato pa narodnega heroja Pinka Tomažiča in njegove tovariše. Številne druge antifašiste in borce za narodnostne pravice pa so tu obsodili na leta in leta strogega zapora. Zaradi tega ima ta zgradba svoj zgodovinski pomen zlasti za trža. ške antifašiste in Slovence. Po 8. septembru 1943 so zgradbo rekvirirali Nemci, ki so imeli v dvorani svoje skladišče pohištva in raznih premičnin. Tudi Angleži in Američani »o imelj tu svoje skla- v mm D.vorana porotnega sodišča preden jt bila porui*na pa so uredili vojaške zapore. Ze nekaj let, pred in po odhodu angloameriških čet ob svečani otvoritvi sodnega leta govore o obnovi te dvorane in napovedujejo skorajšnji začetek del. Namestnik državnega tožilca dr. Colotti, ki je imel na letošnji otvoritvi sodnega leta svečan govor, je poudaril, da so bili -,-nnčno odobreni potrebni kre. diabe, K sosednih prostorih j d»ti za zgradbo, kar j* vladni generalni komisar na svoji tiskovni konferenci potrdil. Gre za 80 milijonov lir, ki bodo po mnenju projektantov in tehničnega urada, ki pripravlja načrte, zadostovali za obnova in dokončno ureditev ter opremo dvorane. Napovedovali so, da se bodo dela začela že to pomlad, zdaj pa smo izvedeli, da bodo šele v prvih dneh maja pripravljeni načrti, ki jih bo nato pro- M| (|W učilo in od z. javna dem- - m- ,• dela bodo r 0ddaD druga pa ^ sebni dražbi- C bod° jetJ»’ tj idb . dt.nc« P° V prav »e pričeli delo <* V » dokončali I Pravijo, <*i ... predvideva v_ j{ene pričeli deio — rihoO^/rt P* i,. r k ,elfi dPdffj tr ker so glav«« ^ le notranjost u m.ljito »premem »ti > Pred VII. kom iresom nn-^_____ oi lit ^ našega dopisnika) | merja v gospodarskem razyo-Beograd, 7. — V Ljubljani I 3U i® za stabilizacijo tržišča, ®,- aPrila pričel z delom I )e 8. plenum CK (marca 1. rrr i _ 1956) obravnaval vprašanje politične vzgoje mladine. Plenum je ugotovil, da morajo biti komunisti ideološko in politično dobro podkovani, da bi lahko bili vzgojitelji množic. Analiziral je nadalje družbo-ni položaj in stremljenja ml*, din« in ugotovil, da je njeno politično pojmovanje odvisno od lastnih izkušenj in da je zato potrebno mladino močneje zainteresirati ra reševanje njenih vprašanj. Naslednja dva plenuma (7. in «.) sta bila v glavnem posvečena pripravam za VII. kongres. Kongres, ki bi moral biti po prvem sklepu novembra 1967 v Ljubljani, je bil preložen sa april 19M zaradi lokalnih volitev in dela za izdelavo perspektivnega načrta gospodarskega sazvoja Jugoslavije. V pripravah za VII. kongres je bila za nadaljnji razvoj zveae posebno važna seja razširjenega izvršnega odbora 6. februarja v Beogradu. Na seji so obravnavali izključno negativne' pojave v političnem, gospodarskem in družbenem življenju, v delu ZKJ in Zveze sindikatov in slabosti v delu vodstva ZKJ. V pismu osnovnim organizacijam in vodilnim organom zveze našteva izvršni odbor negativne pojave in slabosti, med njimi birokratizem, privilegije, slabosti v delu gospodarskih organizacij, nepravilnosti pri nagrajevanju, partlkularističn* in šovinistične tendence, slabosti v delu sindikata in ugotavlja, da so vsi ti pojavi in slabosti v veliki meri posledica slrtioeti v političnem delu ZKJ. Izvršni odbor je posebno obsodil nenačelnost, nedoslednost, demagogijo, oportunizem in pomanjkanje discipline nekaterih članov zveze in za odstranjevanje in preprečevanje omenjenih nepravilnosti in slabosti, postavil med drugim naslednje naloge: povečati politično delovanje, utrditi disciplino in odgovornost zlasti vodilnih funkcionarjev zveze, zboljšati delo sindikata (posebno povečati njegovo skrb za pravilno nagrajevanje in za vsakdanje potrebe delovnih ljudi), povečati učinkovitost dela nadzornih organov v borbi za zakonitost. Ni nobenega dvoma, da bo VII. kongres v Ljubljani v celoti odobril delo CK in naloge, ki jih je vodstvo ZKJ postavilo pred svoje člane. Spričo kritičnih in samokritičnih ugotovitev vodstva, ki so naletele na najširše odobrava, nje članstva in ostalih državljanov in na razvoj dogodkov v svetu, se pričakuje zelo zanimiva diskusija na kongresu. V tem pogledu vlada posebno zanimanje za referat generalnega tajnika ZKJ maršala Tita, ki bo govoril o «nalogah ZKJ v zvezi z mednarodnim položajem in notranjim razvojem socialistične Jugoslavije*. Stališče Jugoslavije do najvažnejših mednarodnih vprašanj je dobro znano in so zaradi načelnosti in doslednosti jugoslovanske zunanje politike izključena vsaka presenečenja Toda znano je, da spada maršal Tito med redke državnike, ki ne oklevajo javno zavzeti stališča do vsakega vprašanja, da ne izraža Tito svojega mnenja na zamotan diplomatski način, temveč s preprostimi, vsakomur razumljivimi besedami, m da pove vedno odkrito in brez olepžavanja, kar misli, ne glede na to, ali bo to komu všeč ali ne. Zato vlada »a referat predsednika republike veliko zanimanje ne le v Jugoslaviji, temvej tudi v inozemstvu. 8020 BOŽIC kongres Zveze komuni-■M‘tov Jugoslavije. Kongres ne t»“° samo analiziral in ocenil jpj dela zveze, posebno central-;udmega komiteja, ki je odgovo-jojiren za delo med dvema kon-gresoma, temveč bo določil “oaoče smernice in naloge in tavzel stališče do najvažnejših notranjih in mednarodnih •jjjvprašanj. Zato vlada razunp mrluvo zanimanje z* delo kon-p regresa ne le v Jugoslaviji, tem. T«J«č tudi v inozemstvu. rSuZfdnii’ *esti kongres ZKJ, , i>~- j* W1 od J. do 7, no ventili?*^* 1868 v Zagrebu, je ugoto-imli nli da ata tesna povezava iljir **•*• * delovnimi ljudmi in »(»Jena odgovornost pred ljud-eiJHvom nujna pogoja za njeno •J**?"® s-logo v izgraditvi ab Si * “““upravljanja. Izva-leti i* socialtetščnih sklepov v ji '““upravnih in družbenih utrganih se mora zagotoviti s |jCi, Solittčjiim delovanjem komu-lflj(«stov, ne pa z administrativno;! »ani ukrepi In metodami za-0*i.>evedov*nja. Vodstvo zveze pomagati članom v nji-1““® ▼eskdanjem delu z i-' ,, '"siranjem pojavov, z op*. na pozitivne in a*. f:t ‘*tivne izkušnje, na napake ajiin* metode borbe proti ort".l m- V skladu t smernicami nalogami, ki jih J* postavil ivtongres v Zagrebu, »o bili iirJNenumi CK po VI. kongresu ™'v*čeni skoro izključno de-f'. 2Kj in njenemu stališču *ploi«*g» razvoja države, «! Proučevanju politične in idej-.. e vloge komunistov, notranji ’ °r8anizaciji .in njeni aktivno- We6narodnem delavskem ui>'gibanju. 8* na drugem plenumu na nonih, junija 1. 1953 (prvi , num, takoj po kongresu je . ^“svečen konstituiranju , »ivišjih organov), je CK a- nita ]■ , 1fJeni P^numu (januar- iL1JSi.' <*•■»*» >• CK ln ravn»nju elana iz-,rei |tj ?* odbora Milovana Dji-is nJL? ^ ooenil kot poskus h ^ ji J marksizma, likvidaci-ic::,maul5gr. Partije in vnašanja i! »ih , .ansk'h in anarhistič-, !:*ori.J v politično življenje 1 jf'il Plenum je ugoto- J* Djilas prizadejal tj??11 teorij 'slavij da 'lavi« ?l'°do Partiji in Jugo-88 iakl3ueil is CK. v>i ham^ f®08 zatem> 29. in 30- oft »U.L,-CK na *• Plenumu ofl| ^ »trufcturo in odno- , »Isto ,,:5| razvoju kot je to primer Ju- nilc tretjega zasedanja mešane jugoslovansko - romunske komisije za koordiniranje del v zvezi z izgradnjo hidroelektrarne na Donavi na področju Djerdapa. Po podpisu je šef jugoslovanske delegacije ing. Cedo-mil Miličevič izjavil, da je mešana jugoslovansko - romunska komisija na beograjskem zasedanju končala važen del posla, ko je postavila konkretne naloge na področju nadaljnjega raziskovanja in projektiranja. Na zasedanju so ugotovili, da bo ekonomsko - tehnični memorandum za zgraditev hidroelektrarne na Djer-dapu končan do polovice prihodnjega leta. Namestnik šefa romunske delegacije ing. Constantin Dim-culescu je v svoji izjavi poudaril, koristnost kompleksne rešitve vprašanj Donave na sektorju Železnih vrat, tako z energetskega kakor tudi s stališča poboljšanja pogojev plovbe po Donavi. »Vprašanje racionalnega izkoriščanja izvora električne energije, je dejal Dimculescu, je danes eno najvažnejših vprašanj v svetu, še posebno v državah, kjer je go- Po grozotnem dejanju mladoletnice Danes bo stopila pred sodišče hči Lane Turner ki je v petek zvečer umorila materinega ljubimca Cherjl Crane se nahaja v zaporu za mladoletne - Več ur po zločinu je bila 1 povsem mirna, dokler končno ni sledil živčni zlom žgali dinamit. Žrtev ni bilo. Neka zažigalna bomba je davi poškodovala neko trgovino v Famagusti. To je 34. atentat _na Cipru po prvem aprilu, Tretji obletnici' ustanovitve EOKA, do danes. Ciprska etnarhija je sporočila,, da je nadškof Makarios preklical svoj obisk v Jeruzalemu za pravoslavno veliko noč. Vzrok za to ni znan. V ciprski cerkvi v Atenah je Makarios davi opravil zahvalno službo božjo ob obletnici odpora branilcev Misso-lungija proti turškim silam, ki so oblegale mesto med vojno za neodvisnost leta 1831. Na koncu obreda je ciprski etnarh imel’ govor, v katerem je zatrdil, da navdihuje borbo na Cipru neumrljiv duh svobode. Dostavil je, da bo kljub naporom angleške diplomacije ciprski problem rešen tako, kot želijo prebivalci otoka. Hud potres na Alaski Huda usoda je doletela filmsko igralko Lano Turner, da je prav zaradi nje njena 14r letna hči Cheryl postala morilka. Zgodilo se je v petek zvečer. K Lani Turner je prišel Johnny Stompanato. Prepiri med tema dvema so bili na dnevnem redu in igralka mu je dejala, takoj ko je prišel, da se ne mara z njim prepirati pred otrokom. Sla sta v drugo sobo in Cheryl je kmalu slišala Stompanatove grožnje. Vedela je že, da se mati nasilneža boji. Ko pa je zaslišala besede »razrezal te bom na kose* in podobne, je stekla v kuhinjo po dolg nož in pritekla v sobo. Preden sta se onadva zavedla, je Che-ryl že zasadila nož Stompa-natu v trebuh. Lana Turner, ki ima sedaj 38 let, je morala pri svojem desetem letu doživeti, da so njenega očeta, rudarja, na skrivnosten način ubili v San Franciscu. Njena mati se je preselila v Hollywood ter odprla damski česalni salon in Lana ji je pomagala. Nekega dne pa jo je odkril neki režiser. Leta 1940 se je prvič o-možila in se ločila že po nekaj mesecih. L. 1942 se je poročila s Stephenom Craneom, ki ima sedaj v Hollywoodu neko restavracijo. Ta Crane je oŽe Cheryl. Lana se je s Craneom ločila in še enkrat poročila. Pet let (1948 - 1953) je bila poročena s športnikom Henryjem Toppingom in nato se je še 1. 1953 poročila z igralcem Lexom Barkerjem. Johnny Stompanato je že poldrugo leto hodil z Lano Turner. Igralka je bila sploh mnogo v njegovi družbi in apremljal jo je tudi po raznih njenih poslovnih poteh. Toda || "uuNHMttimmimmiiinnnmnmiiHiiiiiHiiiimiiiHiiniiiiiitimfliimiiiiHiimiiinmHtfiimililniinmumfimHmiiiMiiiiiiimi Mnogo tujih turistov te dni vsej Ituliji do Sicilije | ni bilo povsod in ves čas tako, kot bi si ga želeli - Ponekod so tudi pravi nalivi, v višinah Apeninov in Alp pa tudi sneg f ^Pr.n»-mu vremenu ževalo tudi v ? števtlni kf Prispeli v H* h, tUnsti- Tako se ’• “mo čez Bren- proti polnoči, ko sta Lana Turner in hči zapustili policijo. Deklico so spravili v avto in jo odpeljali v zapor za mladoletne v Beverly Hillsu, medtem ko je igralka lahko odšla domov. Cheryl, ki so jo odvedli v zapor za mladoletne, so morali potem premestiti v bolniško sobo zaradi napada vročine in pa zaradi živčne krize, ki je ni mogla premagati več, potem ko je več ur: o-hranila hladno kri. Prijatelji Lane Turner so povedali, da je do prepira s Stompanatom v petek zvečer prišlo zaradi tega, ker je Lana Turner sklenila, da ne bo dopustila Stompanatu, da bi jo spremljal k slavnosti podelitve nagrad Akademije. Lana Turner, ki je bila kandidatka za jnagrado kot najboljša igralka za vlogo v filmu ((Grešniki iz Peytona», je baje izjavila Stompanatu, da ji je bilo nasvetovano, naj ne prihaja v njegovem , spremstvu in zato je sklenila, da jo bo spremljal njen imprezarij G. Rose. Ko je to povedala Stom-panatti, je ta pobesflel in pri- iii mn n 11 m n miii mm m m im,,mn um n n imun m umi it iih 11111111111111,ii ntiii in ni iini in n,,. Zgorelo je letalo in 47 oseb na njem Pri železniških nesrečah mrtvih več otrok Stompanato je bil tipični predstavnik »podzemlja*. Bil je sicer lep človek italijansko-a-meriškega porekla iz Chicaga, toda bil je v zvezi s pravimi gangsterji in gangsterski je bil tudi njegov način občevanja z Lano Turner. Igralka se ga je ves čas bala, ker ji je vedno grozil, da ji bo razrezal obraz ter jo tako onemogočil za njen poklic filmske igralke. Njena hčerka Cheryl Crane je še pred letom pobegnila iz nekega zavoda in našli so jo, ko se je klatila po neki mestni četrti Los Angelesa. Izjavila je, da o šoli noče več slišati. Potem je živela nekaj časa z materjo, nato se je spet vrnila v neki zavod. Te dni pa je bila pri materi na velikonočnih počitnicah. Ze v ponedeljek je slišala prepir med materjo in Stompanatom in mati ji je povedala, da je nesrečna in da se boji tega človeka. V petek zvečer je potem prišlo do strašnega dejanja, ko se je 14-letna deklica čutila prisiljena, da brani mater na tako drastičen način. Bilo je [*r >™trot0 ^ iB ’ ** >ema m8 loo-°G0 turistov, ‘U PredmCeV> W “ Sn0, h dV**m v Meran, !li. B*netk. ~dSktmu J*«ru obal Riviera , > po°dala i* bila napol- zw-m»4ih iB tujih merita .i P*1Io> Santa UCl 'B Bor'diSh SU)’ San Re' igVn* ,dl.Rl'era »o b.ii po. I Si Turi,u *° Pičlimi vUki * štev!lni' !X4i «emcev in * • ?\Jvec )e Tul Sv‘cari. B An*1«iev, . -r! .Y' Dancev pa v in Ho- č,»r • «7. ^ Rim '»i sv'Dd ni M*Mi" 8o»nLa_Vr*nts. Po zrlo s to- h t(>'7AnUo ‘n t, p t tu , Beievaln „ tr V ’ Be samo v ^»ti i 1 v Benet- iahod r *segei še dlje 1 tako da je de- uvA - ev- Tuil' cev ln v hed.u‘VtomobUt Ssj/t\ ’* od m J0 »jutraj pri ir*hc0 namenjeni v 41 Pa ,,,,, d 1*. ft V ie m??"*uko topU *°b°- ... irv; '«•«?. Veroni, medtem ko je bilo v Milanu brez dežje in se je potem celo lepo zjasnilo. V Florenci je večkrat deževalo in prav okrog poldneva je bil najhujši naliv, tako da so bili toliko bolj polni muzeji ves dan. Na jugu pa je bilo povsod lepo vreme. Zelo mnogo turistov je bilo v Neaplju, pa tudi po vsej Siciliji so se razkropili ter si ogledali zgodovinske znamenitosti, Se bolj čudno pa so pogledali Florentinci v ponedeljek: na Consumi (1000 m) in Vallombrosi (930 m), kamor se odpravijo vsako leto Florentinci n* velikonočni ponedeljek, je celo rahlo snežilo. V ponedeljek se je vreme marsikje, kjer je bilo v nedeljo lepo, poslabšalo in izboljšalo, kjer je v nedeljo deževalo. Na splošno pa je bila v ponedeljek prav taka turistična in izletniška živahnost kot v nedeljo. Zlasti velja to za domače turiste, ker je že tradicionalna navada, da se v ponedeljek gotovo gre kam na krajši ali daljši izlet. Seveda pa imajo prazniki za razne ljudi različno važnost in pomen. Tako tatovi vedo, da bodo v dneh, ko so ljudje odsotni, laže delali. V Milanu so n. pr. okradli stanovanje senatorja Luigija Bene-dettija. Potem so vlomili' v urad neke reprezentance tekstilnih strojev. V neko stanovanje so prišli tako, da so kar polomili okno v pritličju; odnesli so za poldrug milijon vrednosti. V nekem drugem stanovanju pa so odnesli denarja, zlatnine in neki kožuh v vrednosti pol milijona lir. PARIZ, 7. — Po vesteh, ki so prispele do danes dopoldne, je bilo v Franciji 54 mrtvih pri vač kot 100 cestnih nesrečah v soboto in nedeljo. BERLIN, 7. — Na cesti med Berlinom in Frohnauom se je neki avtobus na ovinku pre-vrgel. Pri tem so bili štirje mrtvi, sedem težko in 40 laže ranjenih. Šoferja so aretirali. MIDLAND (Michigan), 7. — Neko civilno letalo s 47 osebami se je razletelo včeraj zvečer na letališču »Treh mest* (Midland, Saginaw in Bay City), ko je nameravalo pristati. Letalo je nato zgorelo. Pri nesreči je našlo smrt 47 oseb, od katerih je bilo 44 potnikov in 3 člani posadke. Oblasti so uvedle o nesreči preiskavo. Dve uri po nesreči so deli letala še goreli. Do 2,30 so našli 33 trupel. Po nekaterih trditvah se je letalo dotaknilo tal še pred letališčem. Pravijo, da je glavni vzrok nesreče slabo vreme. Malo prej je padal sneg in pihal je močan veter. QUEBIEC, 7. — V bližini Quebeca je to noč neki avtobus trčil v vlak. Pri tem je bilo 11 oseb na avtobusu ubitih; med njimi je bilo sedem otrok. TEXAS, 7. Neki potniški vlak je povozil skupino o-trok, ki so se igrali ob progi. Pet je bilo mrtvih, eden težko ranjen, o šestem se pa nič ne ve. KNIN, 7. — Sredi noči je neki tovorni vlak na progi Bihač - Knin zavozil v neko skalo, ki se je nekaj kilometrov pred Kninom zrušila na tir. Lokomotiva in 17 vagonov je iztirilo, strojnik Ri-fat Alijagič pa je bil na mestu mrtev. Tudi rop v avgustu na Trgu Wagnpr tudi rop na Trgu Wagner 13. avgusta 1967. Takrat so Ciap-pina, Russo, Bolognini ter Ce-saroni izropali avtomobil Ban-co di Roma, ki je stal pred tamkajšnjo podružnico. Odnesli so za 12 milijonov gotovine ter za 20 milijonov nakazil, menic in podobnega. Do priznanja je prišlo danes popoldne po celodnevnem zasliševanju v uradu šefa letečega oddelka dr. Zamparel-lija. Od omenjenih štirih so rop priznali seveda sgmo trije, ker se Cesaroni še vedno skriva. Tudi za rop na Trgu Wag-ner sta bila najprej dva neuspela poskusa. Končno pa je tolpa rop pripravila do najmanjših podrobnosti ter se poskusa lotila tretjič 13. avgusta. Tedaj sta najprej izstopila iz avtomobila Ciappina in Bolognini ter se približala uradnikom, ki so pri podružnici Banco di Roma na Trgu Wag-ner sprejemali zaboj z vrednotnicami. Za njihovimi hrbti sta jih ustrahovala, medtem pa je šel Cesaroni k šoferju avtomobila banke. Bančni sluga, ki je imel v rokah zaboj, je skušal ubežati. Trikrat sta tekla s Ciappino okrog avtomobila, tedaj pa je Bolognini sprožil nekaj strelov v zrak. Sluga se je prestrašil in spustil zaboj, ki so ga roparji pobrali in pobegnili. Pribežali so v Cesaronijevo stanovanje. Razbili so zaboj in našli okrog 12 milijonov denarja in za 20 milijonov vrednostnih papirjev. Zanimali ao se samo za denar. Dobil je vsak okrog dva milijona. Ostalo si je pridržal Cesaroni, ki je podjetje finansiral; za- hteval pa je tudi nagrado za «idejo». Vedeli šo, da jih bo policija poiskala, pa so si priskrbeli tako prepričljive dokaze za alibi, da jih je poli- šlo je do prepira, ki se je končal ,kot zgoraj opisano. Lana Turner, ki je vsa obupana, neprestano ponavlja: ((Krivda je moja, krivda je moja*. In ko je prišla v petek zvečer policija v njeno hišo, je res hotela prevzeti nase odgovornost za umor. Toda končno je morala priznati resnico. Jutri bo odvetnik filmskih igralcev Jerry Giesler predstavil Cheryl Crane vrhovnemu sodišču v Los Angelesu. Sodišče bo presodilo, ali naj se Cheryl sodi kot odrasla a-li kot mladoletna. Na vsak način pa ji zaradi njenih let ne grozi smrtna kazen. Violina iz vžigalic SISAK, 7. — Delavec livarne v Sisku Slavko Kušan je sklenil, da bo v svojih prostih urah prekosil nekega angleškega glasbenika, Ir.i je pri- okrog 20 gledalcev, ki so vsi bežali k izhodu. Takoj so posegli vmes službujoči agenti in z osmimi streli iz samokresov bika ubili. Hudo ranjen ni bil nihče. Pač pa so tisti, ki so se hoteli rešiti pred bikum na strehe treh potniških avtomobilov pred a-reno, strehe enostavno strli. HAVANA, 7. — V pokrajini Oriente je prišlo do večjega spopada med vladnimi četami diktatorja predsednika Batiste in pristaši upornikov, ki jih vodi Fidel Castro. Uradno poročilo, ki ga je objavila kubanska ylada, pravi, d^, so bližno pred letom izdelal vio-. uporniki zgubili sedem mož lino iz 5000 vžigalic. Kušan je | pr) spopadu, vladne čete pa v desertih mesecih dosegel j ^va. Sinoči pa je glavni štab svoj cilj. Sestavil je violino kubanske vojske objavil poro-iz 4568 vžigalic in pri tem čilo, v katerem trdi, da je pri se instrument, čeprav tehta treh spopadih v pokrajini Sier-samo 370 g, ne razlikuje mno- j ra Maestra padlo 26 uporni-go po obliki in glasu od nor-' jCOV| medtem ko jih je padlo malnih instrumentov. Značil- 17 pri spopadu v Cauto Del no pri temr je, da je Kušan j Embarcadero; drugi 4 so padli hotel samo potolči «rekord», p,.j sp0padu med mestom Yara ne zna namreč igrati ne na )n £jayamo 5 pa v Cauto Del Violino ne na druge instru- Qrjst0’ Trdijo tudi, da so sestrelili letalo, ki je prevažalo orožje za upornike. Kubanska vlada je zelo zaskrbljena, ker ji ne uspe zadušiti upora. Vsak dan se vrstijo aretacije ter stalno govorijo o komunističnem pro- mente. Ranjen bik napadel gledalce JUAREZ (Mehika), 7. — V areni za bikoborbe v Juarezu delo CiappillC C( COmp. C‘z priznanjem pa * 1 zločinov te tolpe še gotovo ni . ... . , MILAN, 7. — Roparji iz I konec. Cesnronija in Cftstigtio- ker je osumljen, da je vi-j ulice Osoppo so danes pri-1 nija pa še vedno niso are- j znali, da je bil njihovo delo i tirali. njen. iifiiiiiiltiiiiiliiiilifiiiiiiiiitiniiiliiiiiiiiiiiiiniiii 11 uit ut iiiiint 11111 itlf 1111 iiiiiitiiiiiiintiiiiiiiitvii Lev ga je raztrgal Grozoten pogled, ko se lev znaša nad truplom svoje žrtve. PALERMO, 7. — Grozen konec je napravil 30-letni Gio-vanni Giuliano, ki je v nedeljo preplezal ograjo zverinjaka, v katerem se nahaja lev Barbarus. Giuliano je stopil. k levu, ki se je spočetka pustil božati, toda bodisi, da je zver postala vznemirjena zaradi kričanja ljudi, ki so prizor opazovali in Giuliana rotili, naj gre proč, bodisi da jo je zadel kak kamen — dejstvo je, da je lev dvignil šapo ter z njo zamahnil po vratu mladeniča ter mu povzročil rano, iz katere je začela vreti kri. Ko ga je tako pritisnil k tlom, mu je še strl tilnik. Potem je lev truplo ik II. bi moral FLORENCA, 7. — Na tukajšnjem observatoriju so zabeležili seizmografi močan potres blizu tričetrt na pet popoldne. Tudi v mnogih krajih v A-meriki so ugotovili, da je moral biti v precejšnji oddaljenosti hud potres. Domnevajo, da je bil na Aljaski ali pa na Aleutskih otokih, lahko pa tudi samo pod morjem. 108 dni brez hrane NANTES, 7. — Fakir Bur-mah, ki je že slaven po svojih postih in drugih čudovitih dejanjih, je dosegel naslov svetovnega prvaka v postenju. Prestal je 10« dni, ne da bi kaj zaužil. Ko so ga obvestili, da je »rekord* že dosegel, je še nadaljeval svoj post za 50 ur, da bi bil izključen vsak dvom. ANKARA, 7. — Turški ministrski predsednik Menderes bo odšel na obisk na Daljni vzhod. Na Japonskem bo od 21. do 25. akrila, nato pojde na Južno Korejo in Formozo. V delegaciji, ki ga bo spremljala, bosta tudi ministra Zor-lu in Yirdjali. v teh dneh končati svoje MOSKVA, 7. — Radio Moskva je včeraj zvečer najavil, da bo ob štirih sput-nik II opravil 2257 krogov okrog Zemlje, ter povedal kraje, ki jih bo satelit pre-, letel. Prav nič pa ni radio Moskva omenil vesti iz finskega vira, da bi se sput-nik II razdelil na dva kosa. Pred časom pa so v Moskvi uradno sporočili, da bo sputnik II zaključil svoje! letenje med 5. in 15. aprilom. Zaradi poskusov v SZ radioaktivne rastline v Kaliforniji BERELEY (Kalifornija), 7. — Kalifornijsko državno tajništvo za zdravstvo je sporočilo, da se je radioaktivnost na rastlinstvu Severne Kalifornije podvojila po nedavnih radioaktivnih padavinah, najbrž zaradi poskusov v SZ. Vendar množina radioaktivnosti na rastlinah ne predstavlja nevarnosti za tistega, ki jih u-živa. Cucvas in lifar: po III1111111111111111111II lllllllllllllllllllllllflllllltlllllllllll II IIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIHItlll III lllllllllllllf m Spopadi na Kubi med dotami in pristaši podmornic, ki ponoči oskrbujejo Castra*. S tem hoče Batista prikriti resnico, ki je v tem, da ameriška vlada sistematično podpira njegovo diktaturo. To potrjuje tudi ameriški senator Potvell ml., ki je pastor v baptistični cerkvi v Harlemu, Izjavil je, da bi morale ZDA umakniti iz Havane svoje diplomatsko predstavništvo, ki sramotno podpira Batisto. Potvell je dalje izjavil, da je državni departma poslal orožje dominikanski republiki (kjer vlada diktator Trujillo) in ta je s pristankom Dullesa to orožje poslala Batisti. Po vesteh, ki prihajajo iz Havane, so sinoči ukinili železniške prevoze v notranjost na važnem- železniškem križišču Camaguay. Železniško ravnateljstvo je opozorilo tamkajšnja založništva, da ne prevzamejo nobene odgovornosti glede pošiljanja časopisov v notranje pokrajine. Iz tega nicanju ter o ((pomoči, ki jo sklepajo, da se je začela sploš-je ranjeni in že krvaveči bik ! nudi Sovjetska zveza uporni- na stavka, ki so jo napove-jjreskočil ograjo in napadel1 kom s pomočjo skrivnostnih dali uporniki. Po še nepotrjenih vesteh so uporniki izvršili tudi več sabotažnih dejanj ob železniški progi, baje se je iztiril tudi neki vlak. Trdijo tudi ,da so uporniki močno razdejali mesto Kauto v pokrajini Oriente. «»——- Umrl čcz cctrf ure ko mu jc mati dala injekcijo CHIAVARI, 7. — Nekemu 26-letnemu mladeniču v Te-mossi blizu Ch-avarija je dala mati injekcijo 500.0(>0 enot penicilina. Mladenič je imel neko infekcijo na prstu leve noge. Toda že četrt ure potem je mladenič umrl. Takoj je prišel zdravnik, ki je ugotovil, da je mladenič umrl zaradi srčne napake. Preiskava je dognala, da matere ne zadene krivda za sinovo smrt. Mladenič je namreč bolehal tudi za sladkorno boleznijo. • --'M — Nc!Iy RIvas sc jc zaročila BUENOS AIRES, 7. - Nelly Rivas, ki je baje bila kot 14- » DEAUVILLE, 7. — Koreograf Lifar in markiz Cue-vas sta bila včeraj kot prijatelja v nekem hotelu v Deauvillu. Lifar je bil gost markiza in opazili so, da se prav prisrčno pogovarjata, nakar sta se dala tudi objela fotografirati. Sedaj, ko sta si napravila z nedavnim ((dvobojem* precej reklame, delata baje nov balet, ki se bo imenoval prav »Dvoboj*. Producent bo seveda Cuevas in koreograf Lifar. Lohncška pošast ne. bo več dolgo uživala miru LONDON, 7. — Pošast iz jezera Loch Ness še ne da miru Škotom in še marsikomu drugemu. Tako je britanska admiraliteta, pet škotskih navtičnih klubov, BBC ter kakih 30 potapljačev sklenilo, da morajo letos poleti to skrivnost razkriti. Potapljači bodo z a-parati za slikanje pod vodo preiskali dno, admiraliteta bo dala na razpolago radarske aparate, in sicer najnovejše, BBC pa bo pripravila posebne aparate za televizijski sprejem in prenos. Tako se bo mogoče končalo mirno življenje lohne-ške pošasti, ki se je začela prikazovati pred dvajsetimi leti, potem je dala med vojno mir, po vojni se je spet začela prikazovati, včasih že kar vsak dan. Dullesa bodo tožili , zaradi odklanjanja .potnega lista Worthyju NEW YORK, 7. — Ameriška zveza za civilne svoboščine je sporočila, da namerava tožiti državnega tajnika Posterja Dullesa, da prisili državno tajništvo, da izda potni list črnskemu časnikarju Williamu Wor-thyju ml.. Worthyju so odklonili potni list, potem ko je bil na Kitajskem kot dopisnik «Columbia Broadca-sting Systen» in «New York Post* decembra 1956. Zadnji japonski zvlekel v kolibo, kamor se umakne v dežju in slabem vremenu. Ko so prišli gasilci, so lahko še samo pobrali krvave ostanke, medtem ko so leva zadrževali s curki vode. Ugotovilo se je, da je bil Giuliano precej duševno bo-1 letnica ljubimka bivšega pred-lan. Vendar ni nikoli kazal j sodnika perona, se bo poro-kakih namenov za samomor, čila s Carlosom Ramilom, knji-Po raznih pismih in slikah, ki ' govodjo na veleposlaništvu Z jih je zapustil, se je dalo j DA v Buenos Airesu. Včeraj priti do zaključka, da pri nesreči ne gre za kako nepremišljenost ali samomorilni namen, temveč zgolj za abnormalnost umskih zmožnosti mladeniča. zvečer se je uradno zaročila. Sedaj ima 19 let. Lani je hotela izdati svoje »spomine*, pa ji tega niso dovolili zaradi političnega položaja v deželi. vojni so bili izpuščeni TuKlO, 7. — Zadnjih deset japonskih vojnih zločincev »razreda A* so danes pomilostili. V ta razred je v začetku spadalo 28 vojnih zločincev, na katerih je bilo največ odgovornosti za začetek sovražnosti 1941. leta. Njihove obsodbe na dosmrtno ječo so bile zmanjša, ne na rok, ki je sedaj potekel, po mednarodnem vojaškem sodišču za vojne zločince, potem ko je prošnjo za pomilostitev vložil japonski ministrski predsednik Kiši med svojim obiskom v ZDA lansko leto. Nobeden od teh desetih vojnih zločincev pa ni bil več v zaporu v Suganu, kamor so jih pred časom za prli. Izpuščeni so bili že pred časom iz zdravstvenih razlogov. Med njimi je Sa-dao Araki, bivši general japonske vojske ter minister za vzgojo, Okinori Kaya, bivši finančni minister in prvi cesarjev svetovalec, ter Hiroši Ušima, bivši general ter veleposlanik v Berlinu. Od 28 vojnih zločincev »razreda a* je bilo 7 obešenih, in med njimi Tojo, dva sta umrla pred procesom, eden je bil oproščen zaradi duševne bolezni, 5 jih je umrlo v zaporu, 1 je bil pomiloščen in 2 sta umrla potem, ko sta bila izpuščena na svobodo iz zdravstvenih razlogov. A LIGA Rezultati: 'Atalanta • Ve-roua 2:1, Spal - 'Bologna 1:0, 'Genova ■ Lanerossi 1:0, 'In-ter - Sampdoria 2:2, Juven-tus • 'Lazio 4:1, 'Napoli - A lessandria 4:1, 'Padova • Milan 3:2, 'Torino - Fioientina 2:1, Roma 'Udinese 2:1. Lestvica: Juve Padova Napoli Fiorent. Roma Bologna Inter Aless. Laner. Torino Lazio Milan Spal Atalanta 27 Udinese 27 Verona 27 Samp. 27 Genoa 27 4 63 35 43 6 46 31 35 8 37 39 33 7 41 31 32 7 34 23 30 7 10 38 34 27 9 9 33 31 27 9 9 32 31 27 5 12 39 41 25 9 10 31 39 25 7 11 34 49 25 6 12 9 12 32 24 8 8 11 24 40 24 6 11 10 26 41 23 7 9 11 40 43 23 9 5 13 39 48 23 5 10 12 39 50 20 5 10 12 36 31 20 27 20 27 14 27 14 27 12 27 10 10 27 10 27 9 27 9 27 10 27 8 27 9 27 27 Tekme 13.IV.1958: Atalanta - Genoa, Fiorenti-na - Verona, Juventus - Bo. logna. Lanerossi - Alessan-dria, Milan - Lazio, Roma Padova, Spal - Torino, Udinese - Ir.ter. B LIGA Rezultati: 'Bari - Catania 0:0, 'Lecco - Marzotto 1:1, 'Messina - Monza 1:1, 'No-vara - Palermo 5:2, 'Parma-Modena 2:2, 'Prato - Como 0:0, 'Sambenedettese - Ta-ranto 1:0, 'Triestina - Brescia 0:0, 'Venezia - Cagiiari 3:1. Lestvica: Triest. 27 15 7 Bari 27 13 9 Venezia 27 12 8 Marzotto 27 13 5 Como 27 10 11 Modena 27 9 12 Monza 27 10 9 Palermo 27 8 11 Prato 27 10 7 Brescia 27 Catania 27 Taranto 27 Novara 27 Samben. 27 Lecco 27 Cagiiari 27 Messina 27 Parma 27 Italijansko nogornetno prvenstvo Juventnsov valjar ruši zadnje Triestina in Bari zaustavljena Nevaren poraz Udinese proti Romi - Napoli preskočil Fiorentino Izredno slaba igra Triestine ovire doma 27. kolo A lige je potekalo, če bo tako igrala tudi v pre- 5 53 22 37 5 37 23 35 7 28 22 32 9 41 32 31 6 25 15 31 6 40 34 30 8 34 33 29 8 26 29 27 10 27 31 27 9 7 11 37 33 25 7 11 9 23 28 25 8 9 10 18 22 25 7 10 10 35 33 24 7 10 10 19 31 24 6 11 10 20 32 23 7 8 12 26 32 2’ 6 9 12 17 32 ?1 4 10 13 21 43 71 Tekme 13.IV.1958 Brescia - Sambendettese. Cagiiari - Prato. Catania -Simmenthal Monza. Como Venezia, Lecco - Parma. Marzotto - Bari, Novara - Messina, Taranto - Triestina, Ze nit Modena - Palermo. C LIGA Rezultati: 'Biellese - Le-gnano 1:0, 'Carbosarda - Pro Vercelli 2:0, 'Fedit - Reggina 1:0, 'Livorno - Ravenna 3:0, 'Pro Patria - Cremonese 2:0, 'Reggiana - Catanzaro 2:1, •Salernitana - Mesirina 2:1, Sanremese - Vigevano 2:2, 'Siracusa * Siena 2:1. Lestvica: Reggian. 27 14 7 6 38 23 35 P. Vere. 27 14 6 7 30 17 34 Carbos. 27 13 6 8 35 26 32 Raven na 27 11 7 9 43 34 29 Vigev. 27 11 7 9 38 34 29 Catanz. 27 12 3 12 33 39 27 Legnano 27 9 9 9 44 34 27 Biellese 27 8 11 8 26 26 27 Siena 27 8 11 8 34 35 27 Fedit 27 9 9 9 27 2* 27 Cremon. 27 9 P.Patria 27 10 Siracusa 27 9 Reggina 2V 9 Salernit. 27 8 Mestrina 27 9 Livorno 27 7 Sanrem. 27 7 8 10 23 34 26 6 11 34 27 26 8 10 30 37 2« 7 11 21 78 25 8 11 24 34 2« 5 13 33 39 23 9 11 ’9 39 28 5 15 32 49 19 Tekme 13.IV.1958 Biellese - Sanremese. Ca-tanzaro - Pro Patria, Fedit -Siracusa, Legnano - Pro Vercelli, Mestrina - Reggiana, Reggina - Livorno, Sarom Ravenna - Carbosarda. Siena - Cremonese, Vigevano - Salernitana. V Športne stave TOTOCALCIO 1 2 1, X 2 1, 1 1 2, X — 1 1, X Kvote: 13 točk — 8.342.000 lir. 12 točk — 287.000 lir. TOT1P 1 X, 2 2, X 1, 2 1, X 1, X 1 Kvote: 12 točk — 11.320.310 lir, 11 točk — 235.83* lir, 10 točk — 19.860 lir. znamenju zagrizene borbe predvsem tistih enajstoric, k: si še vedno niso zagotovile varnega položaja. Vendar pa niso bile .vse enaiko uspešne. Nrjkrajšo jc na vsak način potegnila Udinese, ki je na domačem terenu izgubila proti Romi z 2:1 in si znatno poslabšala (v relativnem merilu eveda) pciožaj na lestvic.. Toda njena zmaga je bila k ključno posledica dejstva, da se je v samem začetku tekmo poškodoval Lindskog, ki je nato do 5’ prea koncem polčasa sanro statiral na krilu, v ugem polčasu pa se sploh ni več pojavil na igrišču. Vei-jetno je. da si je odlični Šved ski nogometaš, zlomil nožno kost. Samo ped uspeha je požela Sampdcria, ki je v Turinu proti Interiu sicer nadok'ao;-la dva gola pasive in nato celo zapravila priložnost za zmago. Ker je Genoa medtem na tvojem terenu s težavo, toda zasluženo premagala Lane-rossija, imata oba genovska predstavnika poslej spet 2G točk in sta še vedno v brezupnem položaju. Izredno pomembno zmago je dosegla Atalanta nad onemoglo Verono. Z njo si je po nepredvidenih točkah, ki jih je dosegla minulo nedeljo v Padovi, znatno popravila položaj in ostalih kolih, potem se ji ni treba bati presenečenj. Nasprotno pa je z navidez varnega položaja na sredini lestvice zdrknila k dnu Verona in je poslej s 23 točkami skupno z Udinese in Atalanto na predpredzadnjem mestu v položaju, ki je sicer kočljiv, ven dar pa glede na to, da zaostajata Sampdoria in Genoa za 3 točke, ne tragičen. Se za tečko na boljšem sta Spal, ki je v Bologni premagal omagujočo Bologno, v kateri se je tudi Mascia in Vu-kasa polastila sterilnost, ter Milan, ki je moral pustiti celo kožo v Padovi, ki si je že v prvem polčasu z dvema go loma Brighentija zagotovila zmago in z njo rehabilitacijo za poraz proti Atalanti . Na vrhu nič novega. Juventus nadaljuje svoj zmagoslavni pohod in njegov valjar Charles - Sivori - Boniperti, ruši pred seboj vse ovire. Tokrat se je pred nezadržanim triom zrušila v prah obramba Lazia, ki je kljub uvodnemu golu Seimossona morala kloniti kar štirikrat: trikrat po zaslugi Charlesa in enkrat po zaslugi Sivorija. Napoli je začel s finišem. Z izdatno domačo zmago na 1 Alesandrio je na lestvici preskočil Fiorentino. ki je pustila obe točki v Turinu, kjer jo umni ,1,1,Milim,„1,11,Hlinim,. imun,,,,, iniimimHHllHii Hokej na kotalkah t Montrcuxu Portugalska zmagovalec Italija-Švica 3:1 (2:0) Dobra igra in zadovoljiv plasma mlade italijanske ekipe MONTREUX, 7. — V nadaljevanju turnirja za pokal narodov v hokeju rm kotalkah je nocoj v odločilnem srečanju za prvo mesto Portugalska premagala Španijo s 4:2 (1:2) in tako ponovno osvojila pokal. Italija je po odlični igri premagala Švico, vendar pa je zaradi slabšega razmerja v golih ostala na četrtem mestu za Švico in pred Anglijo. Današnji rezultati; PortugaL ska - Nemčija 4:0 (2:0), Anglija - Belgija 5:4 (1:3), Španija - Francija 10:0 (3:0), Anglija - Nemčija 7:6 (3:4), Italija ■ S vica 3:i (2:0), Portugalska Španija 4:2 (1:2). Rezultati v nedeljo; Belgija -Francija 4:1, Italija Nem. čija 3:3, Švica - Anglija 6 2, Nemčija - Francija 4:2, Španija - Švica 4:3. Portugalska -Italija 8:1. Rezultati v soboto; Španija -Nemčija 5:0, Anglija - Francija 7:2, Portugalska . Belgija 3:1, Španija - Italija 4:2. Nemčija - Belgija 4:3, Portugalska-Švica 5:3. Končna lestvica: Portugalska 7 7 0 0 41:12 14 Španija 7 6 0 1 37:11 12 Švica 7 4 0 3 34:25 8 Italija J 3 2 2 18:22 8 Anglija 7 3 0 4 27:37 6 Nemčija 7 2 1 4 21:31 5 Belgija 7 1 1 5 18:26 3 Francija 7 0 0 7 11:44 0 TENIS V Monteearlu Haillet premagal Drobnega MONTECARLO, 7. — Finalni rezultati mednarodnega teniškega turnirja v Monteearlu: Posamezniki; Haillet (Fr.) -Drobny (Eg.) 6:4, 6:4, 6:3. Moške duojice; Mackay-Ste-vvard (ZDA) - Pietrangeli-Širola (It.) 7:5, 4:6, 8:6, 6:3. Rosamezntce (do 22 let): Pe-ricoli (It.) - Armstrong (Angl.) 6:1, 6:3. Zenske duojice; Ramirez-Re-yez (Meh.) - Bucaille-Chatrier (Fr.)- 6:2, 6:2. Moški (do 23 let): Grinda (Fr.) Jurgen Ulrich (Dan.) 11:9, 6:1, 6:3. * * * MIAMI BEACH, 7. — Avstralec Mervyn Rose je zmagal v finalu-turnirja v Miami Beach nad Čilencem Ayalo s 6:2, 2:6, 9:7, 6:2. NOGOMET Urugvaj - Argentina 1:0 MONTEVIDEO, 7. — Nogometna reprezentanca Urugvaja je včeraj premagala reprezentanco Argentine z 1:0. Srečanje je bilo prvo od štirih, ki jih ima Argentina v programu v okviru priprav za nastop na svetovnem prvenstvu na Švedskem. je premagal po izenačeni igri in z golom iz sumljivega enaj-sterca Torino, ki se je zaradi te zmage pcpolnoma izvlekel iz močvirja. • * # V B ligi sta Triestina in Bari napravila samo korak naprej, kar pa bistveno ne spreminja položaja, čeprav je res, da jc Triestina z neodločenim rezultatom proti Brescii izgubila več kot Bari s polovičnim uspehom proti Cata-niji; to pa zaradi tega, ker bo Triestina odigrala doma samo še cive tekmi, Bari pa štiri in ima torej več možnosti za kopičenje točk kot pa Triestina. Zasto; vodilnega tandema je izkoristila Venezia ki je z zmago nad Cagliarijem nekoliko zmanjšala zaostanek, vendar pa ne v toliki meri, da bi mogla, vsaj za sedaj, vzne« mirjati vodeči enajstorifci. Od preostalih rezultatov je treba na vsak način omeniti 'visoko zmago Novare nad Paiermorn s 5:2, medtem ko so se vse ostale tekme, vključno s včerajšnjo med Parmo in Močeno (2:2), končale neodločeno, kar zgovorno dokazuje, da je B liga razen borbe za prvo in drugo mesto, ibzgubila po Pasqualejevi razsodbi vso privlačnost. Triestina je še enkrat razočarala svoje pristaše, ki so prišli na stadion v velikem številu v upanju, da bodo prisostvovali tekmi, v kateri bo Triestina pokazala, da je vredna prvega mesta in direktnega prihoda v A ligo. Kot že tolikokrat doslej je še enkrat zaigrala slabo in kar je se slabše — brez borbenosti, kot da ne bi šlo za tekmo, ki je lahko odločilna za njeno bližnjo usodo. Iskati sedaj razloge za izgubljeno priložnost Izven nje same, je poniglavo. Res je sicer, da je Brescia nudila močnejši odpor kot je bilo pričakovati in res je tudi, da je marsikaj pokvari! popolnoma nesposobni sodnik, res pa je- tudi i.n predvsem, da je na vsej črti odpovedal napad domačih, ki je v vseh 90 minutah igre izvedel največ pet ali šest nevarnih o-fenzivnih akcij, od katerih sc je ena zaključila s Petrisovim strelom z glavo v drog, drugi pa so se razblinili zarali komodnosti novopečenega reprezentanta. ki je zato _ povsem upravičeno zaslužil žvižge in zabavljanja. Nekaj zaslug. da napad Triestine niti enkrat ni zadel v polno, pa ima tudi vratar gostov, ki je večkrat zelo uspešno posredoval tudi v najbolj kritičnih trenutkih. V ostalem pa tudi obramba,' z izjemo prizadevnega Var-gliena, ni bila posebno zanesljiva in le malo je manjkalo, da ne bi gostje odšli domov s celim plenom. Po tolikem razočaranju in po tolikih upravičenih žvižgih je bilo na koncu mučnih 90’ edino zadoščenje v tem. da tudi Ban na svojem igrišču ni šel preko dovolj značilne dvojne ničle in da je torej Triestina ohranila skromno vodstvo dveh točk še do prihodnje ne-de.je. ko bo gostovala v Ta-ra.ntu, Bari pa v Valdagnu. NOV SVETOVNI REKORD Oerter v disku prvič čez 60 m FAYETTE VILLE, 7. — Na atletskem mitingu «Arkansas Relays» je sinoči Amerikanec Oerter postavil nov svetovni rekord v metu diska z izrednim rezultatom 61,72, ki je prvi v zgodovini te športne panoge čez 60 m in ki je za cela 2 m in 44 cm boljši od dosedanjega svetovnega rekorda njegovega rojaka Gordiena iz 1. 1953. Oerter je star 22 let. Visok je 1,91 m in tehta 102 kg. Po poklicu je študent. RUGBY Francija - Italija 11:3 NEAPELJ, 7. — V mednarodnem srečanju v rugbyju, ki je bilo danes v Neaplju pred 3000 gledalci, je Francija premagala Italijo z 11:3 (8:3). Jugoslovansko nogometno prvenstvo Po domačem porazu Partizana Dinamo že zanesljivo prvak Incident v Splitu ■ V 1. conski ligi od slovenskih predstavnikov uspešen samo Odred v Zagrebu 22. kolo jugoslovanske zvezne lige je dokončno odločilo o jugoslovanskem prvaku za sezono 1957-58. Ta častni naslov si je namreč že povsem zanesljivo priboril zagrebški Dinamo, ki je v Skoplju premagal Vardar s 3:0. Precej pa je razčistil položaj na vrhu tudi domači poraz Partizana, katerega je sredi Beograda premagala Vojvodina kar s 5:1. Pomlajeno moštvo Novosadčanov je s svojo igro navdušilo nad 15000 beograjskih gledalcev, še posebej pa so se odlikovali Veselinovič, Krstič in Rajkov, ki so bili tudi strelci golov, aradi tega poraza je Partizan zaostal sedaj že za 5 točk za Dinamom. Ker poslej na vrhu ni več IIIIHIIIIItlllllllllltlllllllllltllltlllllfllllllllllltlf tal ItlltlltlllMIIIIIIIIIIIItlllllMIIIIIIItlDIIIMIIIIIMIIIIIIIIIIIIII 1*111111111111 IMtlltlllllllllllMMIIIIIIMItfai Mladinski nogometni turnir FIFA Francija, in Anglija Italija, trenutno Romunija v vodstvu Včeraj je Italija premagala Belgijo z 1:0 ■ Jutri odločilna tekma za Jugoslavijo LUKSEMBURG, 7. — Mladinski nogometni turnir, ki ga je organizirala FIFA, se približuje zaključku svoje kvalifikacijske faze. Trenutni položaj je tak. da vodijo v posameznih izločilnih skupinah Francija, Italija. Romunija in Anglija, s čimer pa še ni rečeno, da se bodo ravno te države uvrstile v finale. Tako ima na primer v skup. A možnost da se uvrsti v finale namesto Francije Jugoslavija, ki bo v zadnji tekmi verjetno premagala Bolgarijo in nato morala odigrati še eno odločilno tekmo s Francijo. V skup. B lahko odvzame Italiji prvo mesto Zah. Nemčija; v skup. C je poleg Romunije favorit tudi Holandska v skup. D pa ima enako možnost kot Anglija še Španija. Današnji rezultati: Skup. A: Bolgarija - Poljska 4:3 (1:1); Skup. B: Češkoslovaška - Avstrija 3:0 (3:0), Italija - Belgija 1:0 (0:0); Skup. C: Holandska - Turčija 2:1 (0:0), Madžarska - Grčija 3:2 (0:1); Skup. C. Španija - Luksemburg 3:1 (1:1). Anglija - Vzh. Nemčija 1:0 (0:0). Nedeljski rezultati: Skup. A: Jugoslavija - Poljska 3:1, Francija - Bolgarija 4:0; Skup. B: Zah. Nemčija - Belgija 2:2, Italija - ČSR 3:2; Smučarsko tekmovanje v Abetonu za pokal cFoemina» Z odličnim drugim mestom v slalomu Župančičeva tretja za kombinacijo Pokal je osvojila Američanka Pitou, v slalomu pa je zmagala Avstrijka Hofherr Skup. C: Turčija Lestvice: Skup. A: Grčija 1:0. Francija 3 2 1 0 5 Jugoslavija 2 1 1 0 3 Bolgarija 2 1 0 1 2 Poljska 3 0 0 3 0 Skup. B: Italija 3 3 0 0 6 Nemčija 3 2 1 0 5 CSR 3 2 0 1 4 Belgija 3 0 .1 2 J Avstrija 3 0 0 3 0 Skup. C: Romunija 3 2 0 1 4 Holandska 3 2 0 1 4 Madžarska 4 2 0 2 4 Grčija 3 1 0 2 2 Turčija 3 1 0 2 2 Skup. D; Anglija 2 1 1 0 3 Španija 2 1 1 0 3 Luksemburg 2 1 0 1 2 Vzh. Nemčija 2 0 0 2 0 MLADINSKI NOGOMET Hajduk drugi na turnirju v Casale CASALE MONFERRATO, 7. — Mladinski nogometni turnir «Umberto CalligarisD se je zaključil z zmago Brescie, ki je v finalu premagal mlado enaj-storico Hajduka iz Splita z 1:0. Edini gol je dosegel 2’ pred koncem jgre Rusconi na predložek člana prvega moštva Nova, ki- so ga poklicali v Casale nalašč za to tekmo. V srečanju za 3. oz. 4. mesto je Udinese premagala Padovo s 3:1. V izločilni skupini, v kateri je zmagal Hajduk, je bila Triestina zadnja brez točke. * * * BELLINZONA, 7. — Na mednarodnem mladinskem nogometnem turnirju v Jellin-zoni je zmagal Milan. V fina-i lu je premagal moštvo Ticina s 3:0. V borbi za tretje mesto je Bern premagal Reko z 2:1. ABETONE, 7. — S slalomom se je včeraj zaključilo v Abetonu mednarodno smučarsko tekmovanje žensk za pokal »Foemina*. ki se je začelo v soboto s smukom, v katere.n je zmagala Američanka Pitou. Prvo mesto v kombinaciji m z njim dragoceni pokal je o-svojila Američanka Pitou, ki se je v slalomu uvrstila v tretje mesto z istim časom kot Italijanka Vera Schemone. V slalomu je zmagala Avstrijka Hofherr, kar ji je c-mogočilo, da je v končnem plasmaju za kombinacijo osvojila drugo mesto. Izreden u-speh in obenem tudi veliko presenečenje pa je pripravila včeraj Slavica Zupančičeva, ki se je z odlično vožnjo v dveh spustih uvrstila na drugo mesto. v končni klasifikaciji zn kombinacijo pa na tretje mesto pred vsemi Italijankami In Francozinjami ter pred vrsto odličnih Avstrijk in Američank. Slavica Župančičeva je s tem uspehom potrdila, rta njena zmaga na Etni ni bila zgolj« slučaj in da nedvomno sodi v najvišji svetovni razred. Zato bi bilo prav, da bi ji odgovorni jugoslovanski športni forumi omogočili v prihodnji sezoni reden trening v inozemstvu morda skupno z Avstrijkami in tudi več nastopov v močni konkurenci. Tehnični rezultati: Slalom (500 m, 220 m višinske razlike, 49 vratc): 1. Hofherr (A.) 87’’8 (42" in 45”8), 2. Slava Župančič (Jug.) 90” (43”2 in 46”8), 3. Schenone (It.) in Pitou (ZDA) 90”5, 5. Hoerl (A.) 97”, 6. Hochleitner (A.) 98”1, 7. Haslauer (A.) 102"5, 8. Dix (ZDA) 104”7, 9. Schikl (A ) 105”, 10. Meyers (ZDA) 106 ”5 Kombinacija za pokal »Foe-minas: 1. Pitou (ZDA) 1,36 toek, 2. Hofherr (A.) 3.32, 3. Župančič (Jug.) 6.21, 4. Schenone (It.) 7.8b 5, Hochleitner (A.) 13,37, 6. Hoerl (A.) 13,95. Sledijo Dix (ZDA), Sager, Hav lauer itd. SMUC/vNJE SKOKI V PLANICI Slovenski mladinci boljši od videmskih PLANICA, 7. — Na 50-metr-ski skakalnici je bil v nedeljo dopoldne povratni dvoboi v smučarskih skokih med mladinskima reprezentancama Slovenije in videmske pokrajine. V prvem dvoboju pred dvema letoma v Ravnah na Koroškem so zmagali italijanski skaka • ci, tokrat pa so se jim slovenski temeljito oddolžili in zm igali z veliko razliko 401,6:332.6 točke. Men slovenskimi mladinci se je posebno izkazal Jemc, ki je bil za razred boljši od ostalih najboljši Videm- čan Corrado Macor pa se 'e uvrstil šele na 8. mesto. Rezultati: L Božo Jemc 211,0 (40, 47,5); 2. Eržen 193,9 (45, 45,5); 3. Pečar 190,6 (44, 8. Corrado Mazor 169,0 (39,5, 36). Posebej so na 50-metrski skakalnici skakali tudi člani in dosegli naslednje rezultate: 1. Šlibar (E) 207,7 ( 45, 45), 2. Adlešič (E) 206,1 (46,5 S7>, 3. Matulj (E) 196,1 (44, 47). problemov, je glavna pozor- | Velež nost jugoslovanske nogometne javnosti sedaj posvečena spodnjemu koncu lestvice, kjer je v polnem teku borba za obstanek v ligi. Medtem ko je namreč Zagreb že definitivno Izpadel, je treba drugo žrtev iskati med Beogradom, Spartakom, Splitom in morda celo med Velečem, Bu-dučnostjo in Vardarjem. V tem kolu je prišlo do incidenta, ki je za jugoslovanska igrišča v zadnjih letih dokaj redek pojav. Cr.vena zvezda, ki je nastopila v Splitu proti «Splitu» je namreč 18 minut pred rednim zaključkom drugega polčasa zapustila igrišče, ker so na njene igfalce začeli LESTVICA: Dinamo 22 14 4 4 42:25 # Partizan 22 10 7 5 39:31 27 Crv. zvezda 21 8 8 5 40:29 Radnički 22 1 0 4 8 45:33 * 22 1 0 4 8 39:36 24 22 22 22 Budučnost 22 Vardar 22 Split 21 Spartak 22 Beograd 22 Zagreb 32 Hajduk Železničar Vojvodina 9 5 8 44:37 23 9 3 10 46:30 21 9 3 10 34:37 2 7 7 8 25:29 2 8 5 9 24:40 21 9 1 11 28:37 9 8 2 12 38:41 » 5 8 9 23:38 1« 4 5 1 3 22:48 » V I. conski ligi so.slov*?'i} predstavniki od' šestih m?z ■, izvlekli samo dve točki 'n ti dve na tujem igrišču z — ->ai~ , Metalcem v Zagrebu. Zelo Pa v zameno za ta uspeh raz rala Ljubljana in Branik- r je sredi Ljubljane Premapre. sicer močna vendar Pa P -e magljiva Reka, Branik Pa , v Mariboru izgubil prot' pričakovano a povsem no zmago Odreda nad *"e tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiuiiiiititiiiiiiiiiiiiiaiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii Cestno prvenstvo profesionalcev Conterno zmagovalec dirke po Kalabriji Coppi padel 30 km pred ciljem - Defilippis odstopil nično slabšemu, zato metati kamenje in pri tem ta- i benejšemu Elektrostroju. JMJ ko zadeli Kostiča, da ni mo- j tema porazoma pa se ^a Ljubljani in še manj sevk,a. Braniku ni treba bati za f sifikacijo, saj jima s'{rtP.nona Odredom čvrstega položaja sredin; lestvice nihče ne re omajati. . Za prvo mesto je slej ko največji kandidat Lokom®' J ki ima kljub porazu P nj Trešnjevki pri eni tekmi m točko več od Reke in ^ točke več °d Trešnjev.te. . izpad je obsojen Jadran, “ ( in morda tudi edini kan pa je Metalac. -roLA' REZULTATI 19. K j:o, Trešnjevka - Lokomotiva Ljubljana - Reka 0:2, Me „ Odred 0:1. Uljanik - "a gg. 3*9 Dripnt - Cihpnik 3!*» . gel več nadaljevati igre. Rezultat ob odhodu Beograjčanov z igrišča je bil 1:1 in odločitev o tem, alt bo tekma priznana z rezultatom 3:0 za Split ali pa bo ponovljena, pripada seveda disciplinskemu sodišču Jugoslovanske nogometne zveze. REZULTATI: Spartak-Velež 5:1, Zagreb - Hajduk 0:1, Železničar - Beograd 0:0, Split -Crvena zvezda 1:1 (prek.), Partizan • Vojvodina 1:5, Vardar - Dinamo Q:3, Radnički -Budučnost 4:1. REGGIO CALABRIA 7. — Angelo Conterno je zmagal v dirki po Kalabriji, ki je veljala kot prva za italijansko cestno prvenstvo profes;onal-cev. 274 km dolgo progo je prevozil v času 7.42’35” s povprečno hitrostjo 35,584 km na uro. Dirka je bila zelo razgibana in vrstni red dirkačev se je stalno menjaval. V finalu so seveda uveljavili svojo moč že preizkušeni veterani cestnih dirk, toda še pred njimi so prišli do besede tudi mlajš1 dirkači in novi profesionalci kot so Brandolin, Menini, Fini in drugi. Coppi je imel še enkrat smolo, vendar pa je kljub temu pokazal, da se polagoma le vrača v svojo staro formo in da kljub letom še ni iztrošil vseh moči. Kakih 30 km pred ciljem je v snustu padel in se tudi potolkel. Kljub bolečinam in čeprav je moral zamenjati zračnico, pa je vseeno dohitel glavnino in privozil na cilj s časom zmagovalca. Startalo je 109 kolesarjev. Po številnih spremembah na vodilnih pozicijah je kakih 50 km pred ciljem ostal sam v vodstvu Tosato, za njim pa sta se boril: za premoč grupi Sabatina in Moserja. Odločitev je padla v spustu z vrha Sant’Elia, kjer je Tosato zaključil svoj pobeg, ki je trajal v družbi še z nekaterimi drugimi dirkači, ki pa so postopno odpadli, celih 215 km. Na dnu spusta sta se skupini Sabatina in Moserja združili. Ko je manjkalo do cilja kakih 20 km je skušal izigrati svojo karto Baldtni. Priboril si je 25-30 m prednosti, \endar pa je moral zaradi budnosti zasledovalcev svoj namen opu- 3:2 gesta Orient - Šibenik - v Varteks 1:1, Bran’ Elektrostroj 1:3. Lokomotiva 18 14 3 'VLADIMIR BARTOL «Ne šalim se, ne, moj stari prijatelj,* je veselo dejal Hasan. »Samo govorim nekoliko v prispodobah. Rečem ti, presenečenja vam pripravljam, da ne boste verjeli lastnim usesom. Pokazati hočem, kakšne čudeže je sposobna delati vera.* Potem je nadaljeval s stvarnimi navodili. Končno je velel Abu Aliju: »Sporoči vsem, kakšne naloge sem jim dodelil. Izberi sle in napisi potrebna povelja. Takoj morajo na pot. Abdul Malik naj privede, preden krene, moji hčerki k meni. Ko boš vse opravil, boš stopil pred zbrano moštvo in mu povedal, da je sultan začel vojno z nami. Velel boš učencem, naj se pripravijo. Zakaj jutri zarana boš začel s preizkušnjo. Bodi trd in strog z njimi, iztisni Iz njih vse, kar znajo. Grozi jim, da ne bodo dosegli posvečenja. Toda zvečer jih boš zbral v molilnici in jih vse posvetil v fedaije. To naj jim pomeni najsvečanejši trenutek v življenju in najvišje, kar jim je bilo na tem svetu dano doseči. Vse to po vzorcu, ki sva ga bila sama v Kairu deležna... Ti je torej vse jasno?» «Vst mi je Jasno, Ibn Saba* Hasan je odpustil oba starca. Zleknil se je na blazine in še enkrat razmislil, kar je bil ukrenil. Ko se je prepričal, da ni bil nič bistvenega izpustil, je spokojno zadremal. • • • Ves ta čas je čakalo moštvo pod pekočim soncem na dva rišču. Videli so starešine, ki .so odhajali v poslopje vrhovnega vodje. Od tam jih dolgo ni bilo na spregled. Vojaki so komaj krotili svojo nestrpnost. Učenci so stali v dvojni vrsti pred svojim poslopjem. Bili so zravnani kakor ciprese m srepo so gledali predse, čast, da je bil vprav njim dodeljen sprejem starega dostojanstvenika, jih Je še zmerom navdajala s ponosom. Toda polagoma Je tudi nje začela minevati potrpežljivost. Sulejman je prvi prelomil molk. «Rad bi vedel, kaj se neki pripravlja,* je dejal. »Morda bo pa enkrat konec tega prekletega šolanja.* «Zdi se mi, da bi rad nosil brado, še preden ti Je pognal puh,» se mu je Jusuf porogal. Vrsti sta se zahihitali. «Meni se pa dozdeva,* ga je zavrnil Sulejman, «da je tebe strah, da bi se ti stalila maščoba na trebuhu. Zato nič kaj rad ne poslušaš, kadar zaropotajo bobni in zatrobi rog.* »Radoveden sem le, koga od naju bo sovražnik prej zagledal.* »Tebe, nedvomno. Na svojih dolgih krakih boš ponosno gledal izza mojega hrbta.* »Pustita prepir,* se je vmešal Ibn Tahir. »Nič še ne vesta, kje Je lev, da bi mu slekla kožo.* »če bi se spremenil v muho, bi zdaj lahko poslušal, o čem se pogovarjajo poglavarji,* je dejal Obeida. »Kako rad bi se šele takrat spremenil v muho, ko bi se prikazal sovražnik,* se mu je posmehnil Sulejman. »Če bi junaki zmagovali s strupenim jezikom, potem bi bil ti prvi med njimi,* ga je zavrnil Obeida. «Vesoljni Iran bi trepetal pred teboj.* »E, kakšen Obeida bi trepetal tudi pred mojo pestjo,* mu je vrnil Sulejman, Desetnik Abuna je prihitel mimo. šepnil je čakajočim: »Kaže, da bo vroče, dečki. Sultanovi jo mahajo nad nas.* Umolknili so. Najprej jih je obšla tesnoba, ki pa se je stopnjevaje spreminjala v navdušenje in divjo radost. »Vendar enkrat!* se je izvilo Sulejmanu iz dna srca. Spogledali so se med seboj. Oči in lica so jim gorela. Zdaj pa zdaj se je ta ali oni nasmehnil. Domišljija je začela kuhati v njih. Pred seboj so videli junaška dejanja; premagovali so težavne naloge; zaslužili so si slavo in nesmrtnost. »Prekleto! Ali še ne bo konec tega čakanja?!* je vzrojil Sulejman. Ni mogel več strpeti pri miru. »Ukaz naj nam dajo, da zajahamo konje in udarimo na krivoverce.* Abuna je z dvema možema peljal tri konje čez dvorišče. Bila sta dva vranca in Abu Alijev belec. Nekdo je zašepetal: »Seiduna bo govoril.* V vrstah je završalo. »Kaj? Kdo bo govoril?* »Seiduna.* »Kdo to pravi? Belec je Abu Alijev, eden izmed vrancev pa pripada stotniku.* »Toda čigav je tretji?* Straža pred vhodom poglavarstva se je strumno zravnala in dvignila orožje. Iz poslopja so stopili veliki dai in ostali poglavarji. Abu Ali, stotnik in dai Ibrahim so zajahali konje, ki jih je bil pripeljal desetnik. Drugi vodje so odšli vsak k svoji četi, se postavili prednje in zaukazali obrat s čelom proti vrhovnemu poglavarstvu. Abu Ali je pojezdil s svojima spremljevalcema do roba vrhnje terase. Dvignil je roko v znamenje, da zahteva molk. Na obeh spodnjih dvoriščih je zavladala smrtna tišina. Veliki dai se je rahlo vzpel v stremenih. Zaklical je z močnim glasom: (Nadaljevanje sledi) stiii. V drevored pred ciljem je privozilo v skupin: kakih 30 kolesarjev s Fauorijem na čelu in z Baldinijem in Ciam-pijem na prvih mestih. 200 m pred ciljem pa je s strani kot puščica prodrl Conterno in za pol kolesa prehitel ostale: Vrstni red na cilju: 1. Conterno Angelo 274 km v 7.42’35" (35,584); 2. Baldini; 3. Ciam-pi; 4. Monti; 5. Ntncini 6. Carle-si. 7. Fini; 8. Milesi; 9. Azzini, Baffi, Barale Giuseppe, Boni, Tino Coletto, Coppi, Fab-bri, Fallarini, Favero Pino in Vito, Fornara, Messina, Milesi, Moser, Restelli, Sabtadin, Tosato, Viani, Tinazzi; 28. Pam-bianco; 29. Falaschi; 30. Bre-nioli: 31. Bartolozzi, vsi s časom zmagovalca. Vrstni red po točkah za cestno prvenstvo; 1 Conterno 20; 2. Baldini 17; 3. Ciampi 15; 4. Monti 13; 5. Nencini 11; 6. Carlesj 10; 7. Fini 9; 8. Milesi 8, »ZLATI POKAL SCHELI.it Provini, Montanari Surtees zmagovalci IMOLA, V. — Rezultati motociklističnih dirk za «Zlati pokal Schelln. ki so bile danes na dirkališču v Imoli. 250 cc: 1. Provini (It.) z MV 140,476 km v 1.06’13"3 s p. h. 127,281 km na uro, 2. Ubbia i (It.) z MV, 3. Mendogni (It.) z Morini, 4, Libanon (It.) t MV. 5. Mnsetti (It.) z Morini, 6. Wheeler (Angl.) z Mondiul, 7. Kassner Najhitrejši s p. h. 132 350 cc: Guzzi 150 510 n) v 1.12’00"9 s p. h. 125.401 km' na uro, 2. Ta-veri (Sv.) 'z Norton. 3. Collo! (Fr.) z Norton. 4. Sait (Angl.) z Norton, 5. Tt>own (Angl.) r Norton, 6. Tnnner (Angl.) r Norton itd Najhitrejši krog: Montanari (It.) v 2T8’3 s p. h. 130592 km. 500 cc: 1. Surtees (Angl.)- z MV 200,680 km v 1.28’53"8 s p. h. 135.44 km na uro, 2. Ven-turi (It.) z MV, 3. Aheart (Avstral.) z Norton, 4. Trotv (Angl.) z Norton, 5 M;llor (Nem.) z Norton itd. Najhitrejši krog: Surtees (Angl.) v 2’9’ i s p. h. 139.896 km. NOGOMET Reka Trešnjevka Branik Odred Varteks Šibenik Elektrostroj 19 Ljubljana 18 Segesta Uljanik Orient Metalac Jadran 19 14 2 19 13 1 18 11 1 19 9 2 1 45:10 31 3 47:12 30 « 45-27 20 8 28:25 20 7 31:2, . » 31:3' * 7 1 10 «S8 H 6 2 1 23.3» 8 4 8 3 7 4 2 11 23:44 J* 5“312 & i 3 4 11 9.4» , 2 4 A* V V ljubljansko-primors , j, i; 11 z na1- so odigrali 11. kolo z RU- njimi rezultati; Jesen'c® j;!, dar 7:1, Slovan - TriSlavGrg. r-nio - Nova Gorica 2. »— Krim 1:5, Ilirija - Izola fičar 1:2. LESTVICA: Krim 11 9 2 Triglav 11 8 1 Nova Gorica 11 5 2 Tt: Žič 0.30:1» 2? 4 24:21 J2 5 32$ }, 8 !> Tesemce 11 5 1 Grafičar 11 5 1 Slovan 11 4 2 11 4 2 Rudar U 1 0 10 Ilirija AVTOMOBILIZEM. Villoresi zmagal na rallyu «Akropol n Gif ATENE, 7. — ItaliJ3 re’*7® Villoresi je z Lancio . jjjite*" zmagal na VI. \r railyeju «Akropo!is». v, 40^3 ni klasifikaciji je J peZtn^ točke. Drugi je bil pr ? gl V zoglou s Čhevroletoin s0 t točkami, za njim P“ (V<9 zvrstili Šved Aniel paP8?... vo) z 10.400 t., Grk^ u S*J chael (Jaguar) s 14- jjnion) mec Meier (Auto 15.921 t. itd. KOŠARKA ier isingi.; z munujui,, _ r «1 nii<1 0Ž7* g talij* -Fn" 'J.1'’ rf. f2L M^anari (It.) - V (IVII 1)0lil nN1«1 P dvoboju - PESA RO, 7. — skem srečanju if1 zentanc je ItalU8 J.27). Francijo z 69:43 ( .(.) P Francija: Kipi«"' Tri^8 vet. Mayeur G. t ,4), I8.,, rteau (2). Chsrreto« c. ( raken (5). May*«r J g^jat Donnat. Valencon (»'• (4). fl"! it' PARMA, 7. — Tortno je zmagal na 6. mednarodnem mladinskem turnirju za pokal Ar-senal. V finalu za prvo mesu je premaga, z 1:0 Arsenal. V finalu za’ 3. mesto je Vojvodina iz Novega Sada premagala Sampborio z 1:0. Italija: Vianello> ( ,5) M (9). Vittori, Cesju-JL (1), % ehionetti t’,5) G' tir melli. Boncttn Vnrnbafi'1 (4). Velluti (3). E°m ' Borghetti. —«»— wkiP' ANTIBES, 7. " ’4;,ki'rSLte mednarodnega . - \l r,gb turnirja je &' grada-premag«! «7:48. ,n« Etoil Ceeheron * pg lok8 menthal iz Mil*o._e s al-^ vrsto Juan le* Pin* Oflgovorni *{JbNK®. I1* STANISLAV" z-fT Tiska Tiskarski 18 Danes 8. t. m. ob 18. uri cinemascope barvni fjim- « ZORA VELIKEGA DN*? (L’alba del g ran giorno) Igrajo: VIRGINIA MAYO, ROBERT STACK n RUT« R 0 MA*