^tnf" Leto X, «t. 4 Ljubljana, petek 4. januarja 1929 Naročnina snata mesečno 25 Din, _«a inotemetvo 40 Din. UredniitTo: Ljubljana, Knaflova ulica 6. Telefon »t 8122, 8128. 8124 8126 in 3126 Maribor: Aleksandrova ceeta 18. Telet iL 440. Celje: Kocenova alica 2. Telefon iL 190. Bokopiaj m ne vračajo. _Oglasi po tarifu. _ Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Cena 2 Din (JpravniStva: Ljubljana, Prešernova ulica 54 Telefon it 3122. 8123, 8124 81% in 8liÄ inseratni oddelek: Ljubljana Prešernova ulica 4. Telefon št 2492 Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta 13 Telefon St 455 Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št 190. Računi pri pošt бек. «avodih: Ljubljana št 11.842. Praha čislo 78.1У0; Wien Nr 105.241. Ljubljana, 3. januarja. Te dni stopa v prakso novi zakon o neposrednih davkih obenem s teritori-jalno in stvarno reorganizacijo finančne «lužbe. Po prevratu so vse stroke stremele za popolno osamosvojitvijo od obče uprave in tudi finančni upravi se je kmalu posrečilo presekati zvezo ž njo. To stanje se sedaj utrjuje, dasi je vsaj teoretično gotovo koristno sodelovanje politične s finančno upravo že s stališča personalnih, pa tudi mnogih stvarnih zadev. Ker pa je v velikem delu države politična uprava žal še na zelo nizki stopnji, je vsaj za dvoje desetletij lo-čitev še neizbežna. Ločitev gre pa sedaj tako da'eč. da bomo imeli v 33 oblasteh 14 finančnih direkcij, kj bodo imele svoje meje po posebnih vidikih. Državnemu podtajni-ku g. Letici se ne more očitati, da ga pri razmejitvi 14 novih finančnih oba.s t; niso vodili stvarni razlogi. V «Poltiki» (e naš ožji rojak g. Saeadin napisal sla-vospev novi razdelitvi države na 14 delov in izvajanja zaključujejo z željo, nai bi ta razdelitev postala pre.iudici-jalna za novo politično razmejitev pokrajin, oziroma oblasti ali kakor jih že kdo hoče nazvati. Mi bi se tej ideji ne mogli pridružiti Ona je sicer privatno nabiranje, a moglo bi se je v dobri veri okleniti tudi kale j merodajnejše mesto, ker izgleda vabljiva in vsaj na prvi pogled tudi kot riekak kompromis. Glavna smer je gotovo vsega odobravanja vredna, vendar ostaja prvotno stališče, da se od zgoraj nekako umevno kroži razmejitev, ne da bi se jemalo ozira na stara dejstva in želje prebivalstva. Finančna razmejitev sloni v stvari na enakem načelu kakor razdelitev na sedanje ob'asti. To načelo, kakor je v teoriji utemeljeno, je v praksi na odporu Hrvatstva propadlo. Ne da se ga izvesti s silo. današnja administracija pa ni bila zmožna, da postavi narod pred dobro uspelo gotovo dejanje. Četudi bi za razmejitev na 14 oblasti govorili še jačji stvarni argumenti, kakor stoje za finančnimi oblastmi g. Leti zc, bi prot; njim nastopilo siično nezadovoljstvo, kakršno je onemogočilo današnjo razdelitev države na 33 oblasti. Namen, zadovoljiti v maksimalno izvedljivi merj Hrvate, ne bi bil dosežen. Ostali bi s koncesijo na pol pota. Treba se je odločiti za popolnejšo, ne pa samo za polovično rešitev. Zato bi se ne mogli pridružiti preglasni hvali finančnih oblasti, že mnogo manj pa aplikaciji te misli na politično razdelitev. Zagrebška deklaracija od 1. avgusta 1928. je iskreno zaključila dobo in metodo. ki bi bila mogla uspeti, ako bi bili v centrali boljši in sposobnejši ljudje, danes pa mora vsakdo odkrito priznati, da ni uspela. Deklaracija ni ostala na pol pota, ampak je pogumno za podlago edinicam vzela zgodovinske in narodno-politične individualnosti. Naša država se mora odločiti, da spravi ves probem z dnevnega reda. To pa bi z oblastmi g. Letice ne bilo doseženo. Državno edinstvo pa mora in more priti do izraza drugače kakor potom mnogobrojnosti in prilično enaki razsežnosti pokrajin. Agrarna reforma v Dalmaciji Beograd, 3. jati. r. «Politika» poroča, da Je včeraj odbor za proučavanje zakonske» ga predloga o likvidaciji veleposestev do« končal svoje delo. Minister agrarne refor« me, Daka Popovič je izjavil, da ostajajo v predelanem načrtu za likvidacijo agrar* nih odnošajev v Dalmaciji isti principi ka* кот doslej, stremi se samo za tem. da bi ta likvidacija v Dalmaciji državo čim manj veljala. Po prvotnem načrtu bi državo ve« Jjala likvidacija dosedanjih agrarnih odno» fajev v Dalmaciji 6000 milijonov Din, po predelanem načrtu na je ta vsota zmanjša* na na 200 milijonov Seja vodstva KDK Zagreb. 8. januarja, r. Seia vdostva KDK je trajala do 1. popoldne. Na seji se je razpravljalo o politični taktiki za primer poziva voditeljev KDK na konzultiranje. Tekom razprave so se člani vodstva bavili tudi o državnem problemu samem. Seja se je nadaljevala tudi popoldne. Razprava vodstva KDK эе je vršila v največji skladnosti. Tudi danes se je. kakor vedno, izkazalo, da nasto-рт KDK v vseh vprašanjih popolnoma složno in bo tako nastopila tudi v Beogradu. Seja Narodne banke Beograd, 3. januarja, č. Danes se je vršila eeja upravnega odbora Narodne banke. Generalni direktor Novakovič je poročal o pripravah za sejo glavnega upravnega odbora 23. t. m. Na tej seji bo določena tudi divi-denda. ki bo znašala kakor lani 400 Din na vsako akcijo. Na fei, seji bo določen tudi dan glavne letne skupščine Narodne banke. Avtomobilska nesreča generala Žlvkoviča Beograd. 3. januarja, p. Danee se je pripetila težka avtomobilska nesreča. Tovorni avtomobil št. 1004 je trčil v avtomobil, v katerem se je vozil komandant kraljeve garde general Pera Živkovič. Komandant Živkovič ni bil ranjen, pač pa njegov sluga, ki je ee-«iei »oleg ioferja. Prve honzuitcciie no dvoru Včeraj sta bila sprejeta Аса Stanojevič in Velja Vukičevič. - Na^to pričakovanje konzultacij predsednikov KDK. - Konjunktura v kombinacijah Beograd. 3. januarja, p. Z današnjim dnem so pričele na dvoru napovedane konzultacije predstavnikov političnih strank. Bilo bi seveda preuranjeno, na podlagi dosedanjih konzultacij progno-zirati izid krize, vsekakor pa je današnji dan prinesel par značilnih momentov, kj jih v političnih krogih smatrajo že za dokaz, da se žefi na merodainem mestu temeljito razčistiti situacijo, pa tudi kot dokaz, da se dogodki ne razvijajo tako, кяког so želeli dovoerajšnji vlastodržci. Kot posebno značMno se tolmači dejstvo, da niso b:!i spremi najprej predstavnik? oariamentarnih skupin, kakor se je n?»r>ovedov*io včeraj, marveč d? je hll prvi zaslišan predsednik radikalste stranke Лея Stanoje-vič. kj n? parlamentarec. In šele та n5im Velja Vuk«čevlč kot predstavnik narfa-mentamega klnhg rad?ka!«ke «trarke. Litih?» Davidovič bo po nocojšnjih dispozicijah snrp?et šele jutri in to po avdijenci dr. Mačka. Nervozni viikižpvič^vci V pričakovanju konzultacij na dvoru je vladata danes ves dan v beograjskih političnih krogih velika živahnost. V demokratskem poslanskem klubu so se vršile skoraj permanentne seje vodstva in poslanskega kluba, na katerih so pretresali situacijo in fiksirali stališče, ki ga "naj zastopa Ljuba Davidovič v av dijenci. Tudi radikalski režimovci so bili zbrani v svojem klubu in pričakovali, da bo Velja Vukičevič kot predstavnik najmočnejše parlamentarne skupine že dopoldne sprejet v avdijenco. Ko pa le ni bilo poziva, marveč se je izvedelo, da se čaka na prihod Асе Stanojeviča, se je polastila vukičevičev-cev razumljiva nervoza. Velja Vukičevič, ki je prispel že ob po! 8. zjutraj v radikalski klub, je imel dolgotrajna posvetovanja s svojima intimnima sotrud-nikoma Dragišo Cvetkovičem in Vlado Andričem, nato pa odšel k dr. Korošcu. kjer je že bil tudi predsednik Narodne skupščine Ilija Mihajlovič. Na tega so radikali baje zelo hudi, ker ni upošteval njihove teze in predlagal vladarju vlade trojke, marveč mu je predlagal obsežne konzultacije in dosego sporazuma s KDK. Ker je vrhu tega znano, da tudi Аса Stanoievič ne deli mnenja Velje Vukičeviča in njegovih pristašev, marveč se tudi on mnogo bolj približuje tezi demokratov, zagovarjajoč sporazum s KDK, je zavladala v vič. Šele nato bodo sledile avdljence predstavnikov ostalih parlamentarnih skupin, in sicer dr. Spaha, dr. Korošca in Joca JovanOvlča. Jutrišnji dan bo torej najvažnejši po konzultacijah in splošno se sodi, da bo v glavnem že jutri padla odločitev g;.2de obsega mandata in osebe mandatarja. Razne kombinacije Dočim so radikali zelo rezervirani, so demokrati zelo optimistični v presoji situacije. Po njihovem mnenju je že skoraj popolnoma sigurno, da dobimo volilno vlado. O tej vladi so se širile zvečer že razne kombinacije. Po eni verziji naj bi dobii mandat za sestavo volilne vlade Ljuba Dovidovič, ki bi pritegnil v vlado tudi nekatere pristaše radikalskega glavnega odbora. KDK bi bi i a v tej vladi zastopana po predstavnikih SDS, da bi se na ta način olajšala HSS situacija na Hrvatskem. Ta vlada bi čimprej izvršila nove volitve pod garancijo popolne svobode. Ta verziia je dokaj malo verjetna, zlasti v kolikor se tiče KDK. Po drugih verzijah pa so demokrati voljni pristati tudi na homogeno volilno vlado KDK, zahtevajo le popolno garancijo za volilno svobodo in vzpostavitev zakonitosti in reda v državni administraciji ter izločitev vseh onih uradnikov, ki so se i-reveč eksponiTali za sedanjii režim. Na drugi strani se zopet ustvarja razpoloženje za koncentracijsko vlado. Ta kombinacija pa ima najmanj izgleda, ker je več kot sigurno, da KDK s predstavniki sedanjega režima noče imeti niti najmanjših stikov. Značilno je. da so se zvečer pojavile tudi verzije o nekaki nevtralnj vladi, ki bi jo sestavil inž. Savčič. V tej vladi bi bili deloma zastopani parlamentarci, deloma pa predstavniki izvenpaflamen-tarnih krogov, zlasti iz onih vrst. ki uživajo zaupanje KDK. Vukičevič proti volitvam Beograd, 3. januarja ob 22. p. Avdijenca Velje Vuikičeviča je trajala do 20. Z dvora je odšel Vukičevič v vladno predsedstvo, кјет je poročal dr. Korošcu in dr. Hrasnici o poteku svoje avdiijence. Obljubljenega komunikeja ni bilo. Kakor pa se izve iz vladnih krogov, je Velja Vukičevič predlagal kroni, naj bi se za sedaj še ne razpi kleroradikalskih režimskih krogih opol- saIe vot,li'tve> ker, ni nobenega povoda J _ I ТО V* O T't^ll 1 О X IVI *> ^rv-Zi.« л A1>>,< М.Х /v. ag* _ - IA dne popolna zbeganost. Okrog 11. ie končno odšel Velja Vukičevič na dvor. Kmalu pa se je izvedelo, da ni bil v avdiienci, marveč samo pri ministru dvora Dragutinu Jankoviču. ki mu je potrdil pravilnost informacije, da bo najprvo sprejet Аса Stanojevlč. Vukičevič je nato po kratkem razgovoru z dr. Korošcem odšel domov in se je šele po 14. vrnil v radikalski poslanski klub, kjer so z največjo napetostjo pričakovali prihoda Асе Stanojeviča. Avdijenca Асе Stanojeviča Okrog 16. ie končno prispel s precejšnjo zamudo vlaka Аса Stanojevic, ki se je mudil zadnje dni v Zaječaru. S kolodvora, kjer ga je pričakovalo par njegovih intimnih prijateljev, se je podal takoi na svoje stanovanje, od tam pa ob pol 17 na dvor, kjer je bij sprejet takoj nato v enourni avdijenci. Ko je nekaj minut po pol 18. zapuščal dvor, je odklonil novinarjem vsako izjavo s pripombo, da bo o njegovi avdijenci itak izdan komunike. Vaš dopisnik je izvedel iz Stanojevi-čeve najožje okolice, da je Аса Stanoje-vič v svoji avdijenci odločno branil tezo, da je za vsako ceno potreben razpust Narodne skupščine in razpis novih volitev, da se na ta način ugodi zahtevi KDK in doseže tako nujno potrebno pomirjenje. Vendar pa konkretnih tozadevnih predlogov Аса Stanojevič ni stavil. Večerne avdijence Po Aci Stanojeviču je bil siprejet v kratki avdijenci vojni mln'ster general Hadžiž, takoj za njim pa je bil ob pol 19. pozvan v avdijenco Ve'ja Vukičevič. Njegova avdijenca ob 29. še traj'a. Razpored današnjih avdijenc Kakor se je danes doznalo. je bil obema predsednikoma KDK danes poslan v Zagreb brzojavni poziv v avdijenco, in sicer dr. Mačku za jutri dopoldne ob' pol 10.. Svetozarju Prlblče-viču pa za pol 15. Med obema bo opoldne sprejet v avdijenco Ljuba Davido- za razpust Narodne skupščine in se lahko iz njenih vrst sestavi delovna vlada in končno, da volitve zato niso potrebne, ker bi se v času volitev mogla razviti agitacija, ki bi lahko škodovala državnim in narodnim interesom. Obenem se je nocoj zatrjevalo, da bosta Аса Stanojevič in Velja Vukičevič ponovno sprejeta v avdijenco, in sicer po konzultaciji šefov KDK, ko se bo že vedelo za konkretne predloge in zahteve KDK. Šefi trojke so se nato podaili v hotel »Srpski kralj«, kjer se je vršil poslovilni banket vlade če-'vorne koalicije. Konferenca voditeljev glavnega odbora Na stanovanju Асе Stanojeviča se je zvečer vršila intimna konferenca pristašev glavnega odbora, ki so se je udeležili dr. Ninčič, dr. Kojič, Marko Trifkovič in dr. Miletič. Po konferenci je Аса Stanojevič sprejel vašega dopisnika in mu izjavil: »Konkretnih predilogtov v današnji avdijenci nisem stavil. Vztratal pa sem pri svojem znanem stališču. Mnenja pa sem, da je treba sedaj najipoprej si šati, kaj zahtevajo gospodje iz Zagreba. Potem bom šel še enkrat v avdijenco itn takrat bom stavil svoje predloge.« _ Težkoče krone in neveste željnega kralja Rim, 3. jam. s. Kronanje albanskega kra» lja Ahmeda bega Zoga, ki bi se bilo mora* lo vršiti meseca marca je zopet odgodeno. Društvo narodov se namreč še ni izjavilo v vprašanju izročitve albanske krone, ki je bila svoj čas last kneza Skanderbega. Av* strija je ne sme izročiti, кет tvori del jam* stev za avstrijsko posojilo pri Društvu na« rodov. Kakor za kronanje, tako 90 slabi izgledi tudi glede poroke albanskega kra» lja, ki se je hotel poročiti s princezo Gio« vanno, hčerko italijanske kraljevske dvo* jice. Tudi v tem vprašanju so nastale tež* koče, ker ie princeza katoliške. Ahmed beg Zogu pa muslimanske vere. Povratek kraljice Marije Beograd, S. januarja, p. Nocoj se je vrnila iz Bukarešte v Beograd kraljica Marija. Predsednika KDK na potu v Beograd Brzojavna poziva dr. Mačku in Pribičeviču ter njun odgovor vladarju. - Oba predsednika sta se ponoči odpeljala v Beograd. - Posvetovanja vodstva KDK Zagreb. 3. januarja n. Kakor je bilo napovedano, sta oba predsednika KDK dr. Maček in Svetozar Pribičevič danes popoldne dobila od ministrstva dvora brzoiaven poziv, da prideta h kralju v avdijenco. Ta brzojavka se glasi: »Gospodu Svetozarju Pribičeviču, predsedniku KDK v Zagrebu. — Po nalogu predsednika Narodne skupščine, da se zaslišijo predstvavniki političnih strank in parlamentarnih skupin, ko ie b:la vladina ostav ka sprejeta, Je NJ. Vel. kralj, ukazal, da vas zaprosim, da izvolite priti v avdijenco 4. t m. ako bo mogoče ob 16. uri. Min. dvora Dragomir Janko vič. Druga brzojavka se glasi takole: »Gospod doktor Vladimir Maček, predsednik KDK v Zagrebu. — Po predlogu predsednika Narodne skupščine, da se t>o sprejetiu vladine ostavke zaslišijo predstavniki poli-tičnlh strank ln parlamentarnih skupin ml Je ukazal Nj. Vel. kralj, da Vas zaprosim, da izvolite priti v avdijenco dne 4. t. m. ob 11. url dopoldne. Minister dvora Dragomir Jan-kovlč.« Popoldne ob 5. se je nadaljevala že do. popoldne pričeta seja vodstva KDK. Prisotni so bili vsi člani vodstva. S seje je bil izdan proti večeru tale komunike: »Danes ob 4. popoldne sta prejela predsednika KDK te Beograda brzoiaven poziv za avdijenco. Ta poziv je bil predsednikom ma sporočen na seji poslovnega odbora KDK in po dolgem razpravljanju je bil sprejet naslednji sklep: čeprav ie bil poziv Nj. Vel. kralja predsednikoma KDK za avdijenco sporočen brzojavno od g. Drago-mira Jankovlča in čeprav ie v tem brzojavnem pozivu omenjen predlog predsednika današnie okrnjene Narodne skupščine, ki Je KDK zaradi umorov 20. junija ne priznava, Je bilo sklenieno, da se predsednika KDK odzoveta Nj. Vel. kraliu v avdijenco. da se ne bo moglo od katerekoli strani očitati da KDK noče stopiti v zvezo niti s kro. no in da bi se mogli neposredno kroni sporočiti predlogi za rešitev državn krize.« Pot obeh predsednikov KDK v Beograd Zvečer po končani seji so novinarji vprašali Svetozarja Pribičeviča. kdai odpotuje z dr. Mačkom v Beograd Pribičevič je odgovoril: Nocoj ob 11.25. Na vprašanje ali so bili na seji sprejeti kaki važnejši sklepi, ie Svetozar Pribičevič odgovoril: «Da. in celo zelo važni!« S predsednikoma KDK potuieta v Beograd narodna poslanca Večeslav Vilder in dr. Svetislav Popovič. Na kolodvoru v Zeimrmi bo sprejel oba predsednika narodni poslanec dr. Sekula Drljevič. Dr. Maček je izjavil, da bo takoj po avdijenci odšel iz Beogada v Zemun in da bo stanoval pri dT. Drijeviču v Zemunu, zvečer pa se bo vrnil z brzoviakom v Zagreb Ko so novinarji po seji vprašali dr. Kramer.ia: »Ste že prekoračili Rubikon?« jim ie ta odvrnil: »<~mo pr^ko Rubikon?!« Brzojavni odgovor kralju Zagreb, 3. jan. n. Kot odgovor na Ъгто* javko ministra dvora Dragomira Jankoviča obema predsednikoma KDK, naj prideta v Beograd v avdijenco, je bila nocoj ob 9. zvečer od obeh predsednikov KDK poslana Nj. VeL kralju naslednia brzojavka: «Nj. Vel. kralju Srbov. Hrvatov in Slo* vencev Aleksandru l. — Beograd Рою dom poziva Vašega Veličanstva v avdijen* со prosimo, naj Fast* Veličanstvo izvoli »prejeti naslednji naš odgovor: čeprav j« poziv Vašega Veličanstva predsednikoma KDK radi avdijenc sporočil brzojavno g o» »pod Dragomir Jankovič in čeprav je na» dalje v tem brzojavnem sporočilu naveden predlog predsednika sedanje okrnjene Na* rodne skupščine, ki je KDK ne priznava zaradi izvršenih umorov 20 iunija. nam je čast sporočiti Vašemu Veličanstvu, da se bomo odzvali pozivu v avdijenco v do» ločenem času. da bi se nam ne moglo я kakršnekoli strani očitati, da KDK odkla» nja stike celo s krono, kakor tudi zato, da moremo neposredno Vašemu Veličan» stvu staviti predloge za rešitev državne kri» ze. Vašemu Veličansvu udana dr. Vladi* mir Maček, Svetozar Pribičevič Rešitev krize bo najbrž le polovična Skeptično presojanje položaja v krogih KDK. - Sumljivo povdarjanje potrebe po sprejemu proračuna Zagreb, 3. januarja č. Povodom vesti o odhodu voditeljev KDK v Beograd prinašajo nocojšnje »Novosti« razgovor z en m izmed voditeljev KDK, ki je na vprašanje, ali bosta oba predsednika KDK zavzela ena'o stališče, odgovoril: »Razume se. s tem bo obenem izbito Iz rok svoje orožie protagonistov trojne koalicije. Mi ne prič?kuiemo ničesar posebnega od te krize Nismo preveliki pesimisti, toda dosedanie Izkušnje in zadržanje srbi-janskih strank dokazujejo, da se pri reševanju te krize zopet s' u*a delati s krpanjem. Ze samo to, da se to iftoo poudarja potreba sprejetja državnega proračuna za novo proračunsko leto. dokizuje. da bi imela nova vlada nujno sprejeti proračun in šele potem nai bi se eventualno otvo-rila nova kriza za reševanie ce'ornega našega državnega vprašanja. Naravno ie. da v slučaju, ako se bo šio po tej poti. KDK ne bo imela ničesar skupnega z eventualno novo vlado, temveč bo poostrila «voje borbeno staiišče Okrniena Narodna skupščina ni legitimirana za rešitev nobenega, niti najnujnejšega vprašanja v našem državnem ž;v!jenciu, še manj pa. da bi sprejemala državni proračun Bolje se ie zateči k dvanajstinam. samo da bi se "zoeniü izgovoru, da zahtevajo višje državne potrebe nadaljevanje dela v sedanji Narodni skupščini.« Snežni zameti na Hrvatskem in Primorju Velike težave v železniškem urne zamude. — Prekinjene Zagreb, 3. januarja r. Zaradi vel kt-ga snega, ki je zapadel zlasti v zapadnih krajih zadnja dva dneva, je došlo do večjih moteni v železniškem in teleionskem prometu. Skoro vsi vlaki na las i in sušaški progi so le s težavo obvladali snežne žamete in je moraia zagi4bškia železniška direkcija odposlati na pomoč snežne pluge. Med Fužinami in Licem je včeraj skočil s tira neki snežni p ug, tako da brzovlaki med Zaigrtibom in Sušakom niso mogii voziti ter so mogli kreniti naprej šele. ko ie bila proga očiščena Vsi ti vlaki so imeli po pet, šest in vet ur zamude Včeraj so delavci proge očistili ter so danes že normalno vozili vsi vlaki. K.jub temu je vsled stalne burje in novega smga še vedno mnogo zamud v železniškem prometu. Snežni viharji so poškodovali tudi mnoge teleionske proge. Tako so bile pokvarjene vse telefonske proge z Liko. Primorjem. kakor tudi vse vzhodne proge. Poštna direkcija je takoj odposlala osobje na teren, da ie popravila vsai glavne proge. Vendar pa so bile še danes pokvarjene zveze Zagreba s Crikvenico, Saraievom. Karlov-cem. Brodom. Novo Gradiško. z vso Liko. Vitrkovci in še nekatera druge pokraj n-ske zveze. Ne'aj časa so bile dopoldne pokvarjene tudi beograjske proge, ki pa so bile hitro popravljen- Pokvarjena ie bila tudi sušaška proga, ki ie bila istotako kmalu popravljena. Rim. 3. januarja, d. Iz vseh krajev države pribajajo poročila o neprestanih nalivih in snežnem metežu. V južni in srednji Italiji je zaradi tega prišlo do povodnji. Tibera je naraela na 14 metrov in ie » tem dosegla višino novemberskih poplav. Mnoga rimska prometu. — Vsi vlaki imajo vec-telefonske in brzojavne zveze predmestja so pod vodo. V Toskani je reka Arno prestopila bregove in poplavila obširno ozemlje. O velikih snežnih zametih poročajo iz Milana in Bergama ter iz Piem m-ta in iz Tirolske. Pariz. 3. januarja, d. Od četrtka <*alje divjajo na obrežju Rokavskesa preliva silni vi-harjji. Neprestano deževje, pomešano s točo in snegom je skoro onemo?oč;lo vsako plovbo. Parniki so se večinoma zatekli v Chpr-bourg. V Nantesu .je vihar podrl tovarniški dimnik, ki je padel na streho nekega hotela in porušil zsrornje nadstropje. V notranjosti sta zlasti narasli Aisna in Ma-na. da se je bati poplav. Tudi sredozemsko obrežje je prizadeto j» viharju ter je plovba silno otežkočena. ( Kelloggov pakt ima prednost pred mornariškim programom Washington. 3. januarja, (pa.) Ameriški s<4iat je priznal razpravi o Kello^govem protivojnem paktu prednost pred razprav" o pomorskem gradbenem programu. Ljubljanski oblastni proračun potr jen »Trgovinski list« poroča v svoji včerajšnji številki, da je finančni m nister odobril proračun ljubPanske oblasti z dohodki 69.639.206 Din in s tem tudi vse davščine v pred!sgan: izmeri. Znižal je le 200 odstotno oblastno dokla-do h državni taksi za gostilniške in ka* varniške pravice na 50 odstotkov. »JUTRO« 9f. I Petek, 4. L 1929 Hegemonizem pri gradnji novih ces! Od 1300 km po njedinjenju zgrajenih, novih državnih cest )fh odpade na prečanske pokrajine samo okrog 200 km Zagrebške «Novosti» prinašajo čla- nek o izgradnji naših državnih cest, v katerem dokazujejo, kako so bili zapostavljeni prečanski kraji. Od ujedinjenja do danes je bilo zgrajenih 1307 km novih državnih cest, kar je stalo preko ene milijarde dinarjev. Izdatki so se krili iz rednih državnih dohodkov. Ker so prečanski kraji plačali tri četrtin vseh direktnih davkov, Srbija pa le eno četrtino, in ker obstoji slično razmerje tudi za posredne davke, Ы bilo pričakovati, da so bili prečanski kraji vsaj deloma oškodovani s primernimi državnimi investicijami? Kaj nam pravi o tem statistika novih cest? Nove državne ceste so v prečanskih krajih velika redkost. Država ni cest v prečanskih krajih niti redno popravljala. Ko pa je položaj postal obupen, so bile eeste izročene oblastem, z njimi vred pa tako minimalni prispevki države, da morajo prečanske oblasti tudi državne ceste vzdrževati iz lastnih sredstev. V Srbiji je ostal glavni del cest v kompetenoi ministrstva javnih del in se vzdržujejo z državnim denarjem. Od 1307 km novih cest je ministrstvo zgradilo 610 km, 697 pa posamezne gradbene direkcije. Od 610 km cest zgrajenih po ministrstvu javnih del, odpade skoro vse na Srbijo. Le nekoliko kilometrov ceste Vardište-Užice in Trebinie-Lasta odpade na prečanske kraje, a še te služijo predvsem 1 Pismo iz Bosne Sarajevo, 1. januarja. Da tudi širšo slovensko javnost seznani ino s položajem, v katerem se danes nahaja Bosna, ter z njenimi težnjami, ki se pri nas povsod manifestirajo, ne bo neumestno, ako vsaj od časa do časa objavite vsaj delen pregled razmer ki vladajo tu doli. Predvsem ie potrebno ugotoviti, da }e Bosna še danes na oni stopnji svojega razvoja, na kateri jo je zapustila svetovna vojna. Bilanca po desetletnici ujedinjenja je vseskozi negativna, ničesar se ni storilo za tukajšnji narod Neuspeh je popoln na vseh črtah. Prebivalstvo je zaostalo v kulturnem pogledu, kar najbolje dokazuje strašno visoko število 85 odst. analfabetov in dejstvo, da pride šele na okroglo 10.000 prebivalcev po ena osnovna šola. Tudi agrarna reforma je pokazala enako eklatanten neuspeh. V Bosni so namreč obstajali agrarni odnošaji. ki Ы se mogli hnenovati fevdalni, ker so bili mnogi kmetje dolžni, del pridelkov svoje zemlje odstopati agam, zemljiškim lastnikom. Ta zadeva se je likvidirala na ta način, da je bila Ugani dana oškodnina, ki v mnogih slučajih pi odgovarjala niti enoletnim njihovim prej. šnjim dohodkom od odvzete jim zemlje. Ta zemlja se je izročila v lastništvo seliakom, ki niso znali ž njo ravnati. kakor bi bilo potrebno ker še niso bili navajeni na samo. sto}no gospodarstvo. Tako je na eni strani trpel škodo zemljiški posestnik na drugi strani pa seljak in od te sociialne reform« ni ostalo ničesar drugega kakor beda tako pri seljaku na vasi kakor pri agi v mestu. Agrarna reforma pa ni ostala samo pri tem. Razen zemljišč, ki so bila odvzeta, kei »o bila v fclačanstvu sličnih odnošajih, so s* pričela na veliko odvzemati enostavno tudi svobodna zemljišča, begluki, in sicer ne sa-mo od meščanov, temveč tudi od seljakov. Vprašanje teh uzitrpiranih zemljišč je bilo rešeno nedavno z zakonom o begluških semijiščih, po katerih dobe zemljiški lastniki za odvzeto zemljo njeno desetkratno irataetralno vrednost, kar odgovarja v glavnem sedanji vrednosti zemlje. Naravno je, da lastniki le aiso videli niti pare te od-ikodnlne. Večinoma so büi od agrarne reforme prizadeti zemljiški posestniki, ki so mnogi prišli na ta način na beraško palico. Ker pa tvorijo ti muslimani jedro mestnega prebivalstva, so pričela mesta rapidno propada. И. V muslimanskem življu ie zaradi tega postopanja nastalo silno ogorčenie. ki je knete za posledico osnovanje Jugosloven-eke muslimanske organizacije. Toda tudi na drugi strani ni to postopanj* rodilo zaželjenega sadu. Mnogi seliaki, ne. navajeni novega stanja, so se naenkrat prevzeli v mnenju, da bodo vedno lahko prišli do brezplačne posesti. Radtkalska stran, •ka je v Bosni to razpoloženje namenoma vzdrževala rn ga izkoriščala v svoje svrhe Ob klicih za Veliko Srbijo so njeni agita. torji pričeli deliti ne samo državno zemljo, temveč tudi državne gozdove ter dajati »eljakom posojila na menice in te državnega poljedelskega kredita. Na ta način so popolnoma konumpirali dotlej do skrairrosti pošte ao kmečko prebivalstvo in od tega časa tfatka propadanje Bosne. Tu Je šlo večinoma za srbske seljake. dotlej zavedne borce za narodno svobodo in ojedinjenje. Ta praksa pa se ie maščevala tudi nad radikali samimi, karti ko je zmanjkalo prejšnjih sredstev, so jim когшпр!та. ni sebaki pričeli kazati hrbte. Opozicijska •rbske stranke, ki so do tega časa imele sek> omejeno Število pristašev, so se pričele ojačevatl s pritokom teh elementov ter mnogoštevilnimi razočaranimi liudmi. ki so videti prej le v radikalski stranki utelešenje svojih patriotskih čustev. Hrvatski katoliški seljakl. И niso vžlvall onfh dobrot režima kakor njihovi srbski pravoslavni sosedje, niso pokazal' posebne politične aktivnosti, pač pa so se zbrali v »kupno fronto, odbilaJoč navale, ki so se vršili proti nirm. Tako so radikali poleg JMO ustvarili v Bosni še HSS. h te delne zgodovine razvoia političnih razmer v Bosni se more. v kolikor so na-Яе vidnega izraza pri najjačjem elementu boljšim zvezam Srbije. V ostalih prečanskih krajih ministrstvo ni zgradilo niti enega kilometre novih cest. Od 697 km novih cest, zgrajenih po gradbenih direkoijah, odpade na £ direkcijo km zagrebško 65.2 ljubljansko 65.2 novosadsko 46.9 sarajevsko 18.9 dubrovniško 154.8 kruševsko 206.4 skopljansko 169.9 T Kakor vidimo, prečanske gradbene direkcije spk>h ne prihajajo resno v poštev. Dubrovniška direkcija je zgradila 154 km, toda ne v Dalmaciji, temveč v prvi vrsti v Orni gori, ki spada pod dubrovniško direkcijo. Na prečanske kraje odpade skupno samo 200 km novih cest, na Srbijo in Črno goro pa 500. Ce k temu še prištejemo 600 km novih cest, Ш jih je zgradilo ministrstvo, vidimo, da je bilo v zadnjih desetih letih zgrajeno v Srbiji ln Črni gori 1100 km novih državnih cest, v vseh prečanskih krajih skupaj pa 200 km. «Novosti» pristavljajo, naj bi se z novim državnim preustrojstvom sploh vse ceste prepustile posameznim pokrajinam. Izključno pa mora biti, da bi se smele graditi ceste samo v enih pokrajinah z davki, Id se večinoma pobirajo v ostalih pokrajinah. pokrajine — seljaku, sklepati, kakšne »o danes razmere v njej. Seljak m zadovoljen temveč je ogorčen, in seljak tvori 84 odst. bosanskega prebivalstva. Tu ne pomagajo nobene krpanje »trdnega gradu*, ker se glavni problemi na ta način ne morejo odpraviti z dnevnega reda. In katerakoli vlada bo prišla na krmilo države, se bo znašla v istih razmerah kakor vlade Vukičeviča in dr. Korošca, ako ne bo imela poguma obračunati s takim stanjem in izvesti usipešne ukrepe. Naravno je, da bi to obenem pomenilo tudi Iikvidiranje radikalske stranke v Bosni, katere predstavniki so proti volji skoro vsega prebivalstva pokrajine glavni steber dosedanjih režimov. A. S. Za skupno organizacijo slovanskega učiteljstva Izvršilni odbor UJU ie tekom zadnjih dveh let stremel za tem. da se jugosloven-sko učiteljstvo priključi mednarodni federaciji učiteljskih udruženj. čile centrala se nahaja v Parizu. Federacija šteje pol milijona članov in to Francozov, Angležev. Nemcev. Švedov. Norvežanov. Poljakov, Cehoslovakov. Jugoslovenov ln Bolgarov. Ni dvoma, da se bodo tudi učitelji ostalih evropskih narodov v kratkem priključili federaciji, ki bo s tem zavzela mesto med najmočnejšimi organizacijami Evrope. Smoter federacije je zbliževanje učiteljstva raznih držav, vzajemno spoznavanje pro-svete in šolstva v posameznih državah ter propaganda strpnosti med narodi m veroizpovedmi Jugoslovensko učiteljstvo ie bilo lani počaščeno s tem. da ie dobilo svojega zastopnika v izvršnem odboru federacije v Parizu. Da pa bo ugled slovanskega učiteljstva čim jačji, je smatral izvršilni odbor UJU za najprimernejše, da po svojih močeh pripomore k združenju učiteljev slovanskih narodov. Ta ideja se Je začeb propagirati pred tremi leti in ie bila izražena z močnejšimi poudarki na kongresih učiteljstva abnormalne dece ki sta se lani vršila v Pragi in v Brnu. Definitivna redakcija pravil bo izvršena v februarju v Beogradu, kamor prispeta po dva učiteljska delegata iz vsake slovanske države. Manifestaciiski kongres vsega slovanskega učiteljstva pa se bo vršil letos v iuliiu v Poznanju na Poljskem. To naj bi bila veličastna manifestacija solidarnosti vsega slovanskega učiteljstva Izvršujoč sklepe praškega in brnskega kongresa sta se predstavnika UJU in organizacije učiteljev abnormalne dece gg. Vlada Petrovič in Veljko Ramadnnovič nedavno podala v Sofijo, da navežeta potrebne stike med iugoslovensklm in bolgarskim učitelistvom; da jim sporočita zaključke obeh kong-e-^ov ln jih povabita k aktivnemu sodelovanju pri ustvarjanju organizacije vsegq slovanskega učiteljstva. Oba delegata je v Sof;i: izredno presrčno sprejelo veliko število bolgarskih učiteljev, ki so jima razkazal? vse šolske in humane institucije v Sofiji, nakar sta bila v spremstvu našega poslanika Nešiča predstavljena bolgarskemu prosvetnemu m nistru Nalda-novu, kateremu sta obrazlož la nam^n svojega poseta. M'nrster se je prav ugodno izrazil o tel ideji in pripomnil, da bi bilo zelo žalostno, ako se idela zaradi kakršnihkoli razlogov ne b; mogla udeistviti. Nato sta bi'? oba delegata gosta poslanika Nešiča. ki je zagotavljal, dj se bo кат najbolj prizadevaj, d,a postanejo odnošaji med jugos'ovenskim in bolgarskim učitelj-stvinm čim presrčneiši in da bo že s tem podana močna osnova za skupno organizacijo slovanskega učiteljstva Požar v šoli Monmouth, 3. januaria. d. V tnkaSnji Soli je m*d poukom nastal ogenj, ki je uničil polovico posloma. USencf eo se rešili я tem. da eo poskakali h orifli^a na vrt. Tri deklice. ki so v *nlo5ni zmešnjavi od strahu begale po hodnikih, pn eo postale žrtve požara. Dr. Eckener Doleti ofeoK sveta Frankfurt 8. jenuaria. (lo.) Kakor poročajo. bo dr. Eckener napravil letos polet okrog sveta. Zenpelin bo letel preko Sibirije. To-kiia in Pacifiškega oceana v Santiago de Chile v Kalifornijo Newvork In Lakehurst, od tu pa preko Atlantskega oceana domov. Neumesten dovtip Oslo. 2. januarja, s. Pristojna mesta so ugotovila, da Je bila zadnja Amundsenova poŠta v steklenici potvorjena Ločitev vere in cerkve od politike in stranke У Avstriji in v katoliški južni Nemčiji se zadinji čas širi gibanje tako zva-mh verskih soeyajistov. ia nova soci-jalistiona struja je priredila na Dunaju več javnih predavanj, ki so obravnavala vprašanje, da-Ji je dober katoiičan laiiko socijanst. Uibanje je naperjeno proti krščanskim soclialcem, zastopa pa stališče, da je pravoveren katoiičan laiiko pristaš socijakio - demokratske stranke. «Verski socijalisti» so se obrnili tudi na konierenco avstrijskih škofov, И se je nedavno vršila v Soirvo-gradu, ter opozorili viadike, kako žalostno vlogo igra današnja krščansko-socijalna stranka v avstrijskem javnem življenju. Krščanski socijaiizem v Avstriji zastopa izključno kapitalistične interese in ker je katoliška cerkev ž njim nerazdružno spojena, je tudi ona sarrm postala samo sredstvo, s katerim vzdržuje kapitalizem svojo moč in pre-vlast nad neimovitimi delavskimi sloji. Na ta način je katoliška cerkev izgubila popolnoma svoj prvotni značaj in zgrešila svojo pravo misijo. Škofovska konferenca je seveda odbija očitek vloge «verskih socijalistov», sklicuje se na encikliko Leona XIII. in na pastirski Hst avstrijskih škofov o socijalnem vprašanju. Konferenca pa se je spotaknila tudi ob samem imenu nove struje in utemeljevala svoje negodovanje Proti «verskim socijalistom», češ da je papež Leon XIII. sam zavr gel «krščanski socijaHzem, ker ta na ziv služi samo za varanje neukega kmečkega ljudstva. Zanimivo je pri tem odgovoru utemeljevanje, ki žmjirn avstrijski viadike prepovedujejo naziv «verski socijaiizem». češ da je že naziv «krščanski socijaiizem» papež Leon XIII. izrecno zavrgel. Čudno je pri tem, da ravno za cerkvene kroge, ki so v bivši Avstriji organizirali stranko s tem prepoveda ni m imenom, ne velja ta prepoved. Da-leko zanimivejše pa je, da se tožba nad organičnim in tesnim spojem cerkve in klerikalne stranke, vere in politike, ponavlja čedalje češče. Mi smo pred nedavnim časom v vrsti člankov opozorili na to, pri nas že davno znani in do najmanjših podrobnosti izvedeni noj-iv. Omenjali smo borbo, ki se vrši med sarajevskim škofom Šaričem in zagrebškim senijoratom zaradi tako zvane «katoliške akcije». Šaričevo glasilo «Katolički Ijednik» je o priliki konfe-renoe jugoslovenskih škofov načel z vso vehemenco vprašanje depo itizacije cerkve, ki trpi na ugledu in na uspehu svoje misije, ako so njeni zastopniki aktivni politiki, ki se za svoje namene poslužujejo' cerkvenega aparata. Sarajevski list je rotil, sklicujoč se na vse enciklike, na pisma papežev, kardinalov in škofov, zagrebški semorat. ki je eksekutiva hrvatskega klerikalizma, naj se usmili cerkve in vere, ki trpita in pešata, ako sta vedno v vrtincu političnega Življenja. Kakor vse kaže, je bil napor sarajevskega škofa glas vpijočega v puščavi, kajti za Novo leto je izšla zagrebška klerikalna «Naro Ina Politika» kot dnevnik, proti čemer se je škof Šarič najbolj upiral ter oeio razpisal javno zbirko za ustanovitev drugega dnevnika, ki bi ne bil glasilo hrvatskih klerikalcev, marveč glasilo hrvatskih katoličanov in hrvatske katoliške akcije. Da se take tendence javljajo v drugih deželah, je znamenje, da res ne morejo vsi dobri katoličani biti obenem pristaši klerikalne stranke. Med hrvatskim narodom se je uprl sistemu podreditve cerkve v službo stranki škof Šarič. med nemškimi katoličani pa so ladiki pokrenili gibanje za ločitev vere od stranke.: Mi smo svoječasno prinesli celotno argumentacijo sarajevskega škofa, pa je «S'ovenčev» teolog nalašč prezrl vse dokazovanje papežev, kardinalov in škofov, kako nujno je potrebna katoliški akciji popolna depolitizacija. Vedel je. da je ravno v or-ganičnem spoju cerkve in klerikalne stranke edino jamstvo za moč SLS, njenih organizacij in njenega tiska. Samo taka popolna «coinnixtio» laiiko še drži nezavedne mase v SLS. zato «Slovenec» agitira za stališče zagrebškega senüorata ter njegovega glasila, bisku-pa Sariča pa smatra na tihem za škodljivega idealista. «Verske socijaliste» je avstrijska škofovska konferenca odpravila z klikami ter pri tem v kontradikcijj z obstoječimi razmerami potrdila, da je tudi krš:ansko-socijalno gbanje samo že nedovoljeno. To je vsekakor zelo dragocena ugotovitev z vidika večnosti in kar velja za Avstrijo, bi morda veljalo lahko tudi za jugosiovenske katoličane. Do tega pa pri nas ne bo prišlo, kajti enciklike očividno ne veljajo za našo duhovščino, ki jfh tako energično prezira, da so tudi pri nas voditelji krščanskega socijalizma pret'-vro duhovniki in ta stranka ni nič drugega, kakor struja in krilo SLS, ki ima namen privabiti v stranko s socijalizmom «okužene» proletarske sloje. Frasicifa priznava kitajsko narodno vlado Pari«, 3. januarja, (pa.) Danes je bila objavljena francosko - kitajska trgovinska pogodba, ki je bila podpisana dne 22. decembra. V pogodbi priznava Francija de facto kitajsko nacionalistično vlado, ta pe se obvezuje, da bo uvedla пь kitajskih mejah na kopnem in ob morju enoten carinski sistem in odpravila notranje carinske meje. Kitajska se le tudi obvezala, da Ы» redno izplačevala francoska posojil* Reparacijsfeo vprašanje v ospredja zanimanja »Nemčija plava v blagostanju.« — »Nemčija mora plačati f« Nemci pa skušajo svoj položaj naslikati kot brezupen in ostro kritikujejo Parkerjevo poročilo Berlin. 3. januarja (be.) Reparacij ska komisija strokovnjakov bo pričela poslovati najbrže meseca februarja Tukajšnji politični krogi zahtevajo, naj se pogajanja za sestavo velike vladne koalicije pospešijo. da se uvede v Nemčiji enotna in dosledna reparacijska politika. Tudi gospodarski icrozi Poudarjajo potrebo čdm enotnejše nemške politi' e, da se omogoči nemški indusir ii še pred zasedanjem repara-cijske l:onv; ie zavzeti pravilno stališče. Reparaci is? o poročilo Parkerja CÜlberta Je vabudaio m Nemškem splošno nejevoljo. Časopisje poudarja, da Je Parkerjevo poročilo pristransko in da ne daje prave slike nemških gospodarskih razmer. Poročilo je zlasti glede gospodarskega stanja Nemčije preoptimistično in bo močno otežkočilo delovanje odbora strokovnjakov. Gospodarski krogj zahtevajo pravilno oceno plačilne možnosti nemške države, ker bi Neonöija sicer ne mogla izpo'niti svojih obveznosti. Potrebna ie trdna kalkulacijska baza. da se izključi vsaka negotovost. Potrebno pa ie tudi končno veljavno fiksiranje nemških reparacij, da se s tem poemostav* repara-ciiski problem in omogoči rešitev vprašanja. ki je tako v interesu Nemčije, kakor zavezniških držav. Nemško, angleško in francosko časopisje se peča te dni v glavnem s poročilom re* paracijskega agenta Parkerja Oifberta. Id Je v svojem elaboratu, namenjenemu strokovnjakom reparacijskega odbora, orisal gospodarsko stanje Nemčije silno ugodno. Angleški ln francoski tisk Jemljeta z odobravanjem na znanje izvajanja Parkerja Öilberta. nemški listi pa govore o pretiranem optimizmu, ki baje preveva poročilo, in očitajo Parkerju. da Je za temelj ocene Kaznovanje Milana Begovica Dr. Korošcu je obtičala drama »Hrvatski Diogenes«, iti jo je napisal zagrebška dramatik Milan Begovič, v grlu. Občinstvo je Sipremljalo vjwizoritev te drame z velikim navdušenjem, ki ga pa niso ustvarili voditelji KDK. temveč polici j ski sistem, ki ga je uvedel dr. Korošec na Hrvatskem. Zato Je naravno, da so vse remimi sc ene e te drame na svetlo hrvatsko prošlost in samostojnost moraie oduševljati zagrebško oenla-dino, kar pa щ bilo prav dr. Koroščevemu velikemu županu, ki je stavil predlog, naj se prepove nadaljnje vpriaarjanje »Hrvatskega Diogenesa«. Toda režimu dr. Korošca to še ni balo zadosti. Milan Begovič je moral biti kaznovan ,ne le, ker je to dramo vpriaoril, temveč tudi. ker Jo je sam napisal Iz nekih prašnih knjig so v Beogradu dozmali, da ie Ы1 Begovič pred 20 leti srednješolski profesor In hajd, pametni državni sistem le Milana Begoviča odstavil kot gledališkega direktorja ter ga imenoval na tretjo zagrebško realno gimnazijo za profesorja. Dramatik Begovič seveda po 20 letih Izključnega dramaturškega in рч-satediskega delovanja najbrž nima več pojma o pouku na srednji šoli. Ravnatelj je sedaj v skrbeh, ali naj naprosi Milana Begoviča. da mu poučuje kenrjo ali opisno geometrijo? Najbolje bi pač bilo, če bi Milan Begovič predaval mladini o državotvorni vzgoji. _ Ali je proračun zapreka za nove volitve? «Politika» objavlja informacij« 1« poli« tičnih krogov, ki so naziranja, da so edini izhod iz sedanjega položaja volitve. Budžet ne more biti v nobenem primeru zapreka, da bi se nove volitve ne razpisale. Teži« na položaja ni samo ▼ težki finančni in gospodarski situaciji, temveč največje zlo se nahaja v pretežki politični situaciji. Za* to je treba dati državi pred vsem boljšo politično situacijo, kar bo vplivalo tudi na ugoden razvoj finančnega položaja. In ker je temu tako. ni nobene ovire, da bi ne bi» la izkoriščena določi и po kateri sme kralj podal j šari stari budžet še za štiri mesece. To bi se moglo v sedanjem primeru epre» jeti tem lažje, ker ni velike razlike med starim budžetom za L 1938=29, ki naj bi ga kralj podaljšal za štiri mesece, in novim proračunom za 1. 1929=30, ki ga nekateri sedaj predstavljajo kot nekako zapreko za razpis novih volitev. Francoski finančni škandal Paraz, 3. januarja. Proti bivšemu finančnemu ministru Klotzu prihajajo vsak dan nove tožbe. Včeraj ie prijavil neki vpoko. jeni davčni uradnik, da mu je Klotz izvabil pol milijona frankov s ponarejenimi menicami. 20.000 frankov mu je izplačal v gotovini. 480.000 pa v delnicah svilnega tru-sta. Klotz priznava tudi to goljufijo, izgovarja pa se, da je uporabil denar za osno-vanje nekega podjetja in da je hotel kriti izdane nepokrite menice z delnicami tega podjetja Vstaja v Afganistanu in dvorezna vloga Rusije Pariz, 3. jan. «Echo de Paris» doznava re Moskve, da je v afganistanskem uporu imel načelnik ruskih vojaških sil v Turke« stanu Dibenko nalog, da podpira tisto stran, na katero se bo nagibala zmaga. Zvest nalogu je Dibenko najprej podpiral vstaše, ko pa se je pokazala premoč kralju zvestih čet, je prešel na stran vladnih čet in pobijal upornike Sovjeti so si s to dvo« rezrao politiko hoteli na vsak način zasi« gurati trdno pozicijo na mejah Indije, naj zmaga že ta ali oni Z druge strani pa ie sovjetska unija moono interesirana v Afga« nistanu in bi bila le težko utrpela izgubo na investicijah. V Kahulu je ruska vlada zgradila najmodernejšo radio«stanico z ogromno oddajno silo, nje voiaški ataše Rink pa ie na indijski meji organiziral do najmanjših podrobnosti propagando za sir» jenje komunističnih idej v britanski Indiji. današnjega stanja vzel stanje nemškega gospodarstva v infiaoijski dobi. Na ta način Je s primerjanjem obeh dob narisal občudovanja vredno blagostanje Nemčije. Parker bi bil po mnenju nemških listov moral vzeti za bazo gospodarski položaj Nemčije pred svetovno vojno. Anglij a in Francija kot upnici pa sta popolnoma zadovoljni s poročilom in njihov* listi z entuzijazmom presojajo Parkerjev elaborat »Nemčija lahko plača«, »Nemčija je iz dneva v dan bogatejša«. »Nemčija Plava v blagostanju«, tako se glasijo naslovi daljših in krajših člankov v antant-rah Ästih. Pod temi naslovi stoje boij ali manj prikriti pozivi, da je napram Nemčiji vsako popuščanje neumestno, ako pa se že v čem popusti, se morajo za to zalhtevatl kompenzacije Amerika pa se drži napram temu problemu popoloma pasivno. Predsednik Coolidge in zakladni minister Mellon sta odklonila vsako izjavo o Parkerjevem poročilu, češ, da je to povsem evropsko vprašanje. Vendar so v uradnih krogih mnenja, da h poročilo objektivno hi ne-pristransko. Washington, 3 januarja s. Trgovinski urad ob.iavlja poročilo trgovinskega ata$e-ja ameriškega generalnega konzulata v Berlinu o gospodarskem položaju v drugI polovici leta 1928. To pcfroSlo Je manj optimistično kot poročilo Gilberta Parkerja. Vendar tukajšnji Usti o njem še niso razpravljati. Newyork, 3. januarja (be.) Semkaj j« prispel generalni asent za reparacije Parker Gilbert, ki bo imel važna posvetovanja s tukajšnjimi političnim; voditelji. Tokio, 3. januarja (be.) Japonska dele* gata za reparacijsld odbor strokovnjakov Kango In Mori sta odpotovala preko Sibirije v Pariz. Demisija bolgarskega vojnega ministra Vlkova Sofija, 3. dec. d. Vojni minister VTkar je imel pretekle dni dolg m zaupen ros* govor s predsednikom vlade Ljapčevim. Poučeni krogi zatrjujejo, da je pri tem podal svojo demisijo, ki pa se bo objavil« šele 10. januarja. D>emisijo Vlkova sta pred pol leta zahtevali že francoska in angleška vlada, ker je bil vojni minister zaščitnik makedonstvujuiščih m ni nikoli nastopil proti njih terorju. Vlkov dobi baje v za* meno mesto bolgarskega poslanika v Ri» mu, kar bo koncesija notranji makedonski revolucijonarni organizaciji. Vlkov bo po navodilih te organizacije deloval tudi v Ri» mu. Mussolini mu je iz razumljivih raz» logov zelo naklonjen. • Bobgarsfci vojni minister general VBconr je demisijoniral. Njegov odstop se še nd vzel na znanje. Spričo toga se še ne ve, če so točne napovedi o nadaljnjih ukitpab vlade, ki so s teim v zvezi, to je o nasledniku v vojnem ministrstvu in o nadaljnji zaposlitvi generala Vlkova. Pozcija generala Vlkova je bila zelo važna zadeva. Dovolj nam je še v skommu. kako je njegova oseba stopila v ospredje, ko sta angleški in trancosiu poslanik intervenirala pri sofijski vladi, naj nastopi energično proti revolucijonarni organizaciji makedonstvujuščih. Ko je vmenil ojačeoje itaH!a-nsV*Ji prizadevanj v Bo'garijj in še inienwvnejše intrige \ h-Jkanski politiki. Sleherni prijatelj dobrih odnošajrv med Bolgarijo In Jugoslavijo mora tedaj želeti, da se odstop Vlkova izvrši pod boljšim} pogoji nego so doslej napovedani. Hmeljski trg Žatec, 3. januarja, h. Cene пеаргвтвај*-ne.- 1550 do 1850 И za 60 kg. Naši Kraji in Vladni svetnik Ignacij Fajdiga f Novo mesto. 3. jan. Kakor smo včeraj kratko poročali, je odšel v večnost vladni svetnik g. Igma-cdti Fajdiga, višji ravnatelj kranjske realne gimnazije v pokoju. Pokojnik se je rodil 1850 v Sobračih pri St. Vidu na Dolenjskem. Gimnazijske študije je dovršil v Ljubljani, visokošolske v Gradcu. Kot absolviran filozof, čigar stroki sta M matematika in fizika, je nastopil prvo službeno mesto na realki v Ljubljani. Nadalje je služboval po več let na gimnazijah v Trstu, Novem mestu in v Ljubljani. Leta 1907. je bij imenovan za gimnazijskega ravnatelja v Kranju. Na gimnaziji v Kranju je ravnatelje-val v najbolj razburkanih časih. Zvest narodu in pravi oče dijaštvu je z občudovanja vredno energijo, odločnostjo m previdnostjo čuval svoj zavod posebno ob izbruhu svetovne vojne. Kako se je zavedal svojih narodnih dolžnosti, se je živo pokazalo L 1914., ko je uvedla oblast proti več dijakom preiskavo zaradi srbofilstva in je tudi sam že postal žrtev denuncijantov. A ukloniti ga ni mogel nihče. Pokojnik je stopil v zasluženi pokoj L 1924. Služboval je polnih 46 let kot vzgojitelj srednješolske mladine. Na tisoče učencev se ga spominja s hvaležnostjo in pijeteto. Neprecenljive so njegove zasluge na področju šolstva in praktične pedagogike. Kot gimnazijski ravnatelj v Kranju je vzorno organiziral svoj zavod ter mu pridobil sloves, кз ga danes upravičeno uživa v svobodni državi. Pokojni ravnatelj g. Fajdiga se je po upokojitvi naselil v Novem mestu, ki se mu je zelo priljubilo že za časa službovanja na novomeški gimnaziji jn kjer sä je tudi izbral svojo zvesto življensko družico iz ugledne Simoničeve družine. V svoji hiši pod kapiteljsko cerkvijo je užival prekrasen razgled na bližnjo okolico. Zadnja leta so mu odpovedale noge. Prepeljavali so ga na izprehode v nalašč zanj napravljenem vozičku. Hudo bolan je preminul v svoji delovni sobi včeraj popoldne. Pogreb bo v soboto ob 15. na tukajšnje pokopališče. Značajnemu slovenskemu prosvetnemu delavcu bo ohranjen blag spomin v širokem krogu njegovih znancev, profesorjev in učencev. Ugledni družini naše iskreno sožalie! Helena Bavdkova f Ljubljana, 3. januarja. Na Zaloški cesti je ponoči umrla požrtvovalna rodoljubkinja in agilna prosvetna delavka gdč. Helena Bavdkova. Pokojnica je bila rojena 30. aprila 1857. v Grosupljem. Njen oče je bil ugleden posestnik in vinski trgovec, zaveden rodoljub, skrben oče ter odločen narodnjak. Ko je Helena dopolnila 19 let, je kupil njen oče stavbišče v Ljubljani poleg splošne bolnice, si zgradil hišo z obširnim gospodarskim poslopjem ter kmalu dosegel velik ugled med meščani in občani v Mostah, ki so ga kmalu izvolil za župana. Kako odločen narodnjak je bil pokojni čin oče, jasno osvetljuje prigoda iz leta 1883., ko je avstrijski cesar Franc Jožef prišel v Ljubljano. Cesar se je pripeljal tudi v Moste in župan Bavdek ga je pozdravil pred svojo hišo v slovenskem jeziku. Ravno tako ga je pozdravila v imenu slovenskih deklet hčerka Helena v krepki slovenščini. To je cesarja silno vznevoljilo. Vsi župani so bili povabljeni na veliko cesarsko kosilo, le župana Bavdka so prezrli... Hči Helena je imela po prizadevanju svojega očeta vsestransko dobro vzgojo. V Bavdkovi hiši so se shajali mnogi kulturni delavci, tako posebno slikar Franke, Fran Levstik, Josip Jurčič in razni odličniki. Zlasti med Jurčičem ta mlado Heleno je vladalo zelo prisrčno prijateljstvo, na katero se je pokojnica vedno prav rada spominjala. Pokojnica se v svoji skromnosti ni nikoli silila v ospredje. Tiho in intenzivno je delovala menda pri vseh narodnih, kulturnih in humanih institucijah. Naj-marljivejša delavka je bila pri družbi sv. Cirila in Metoda. Na njeno inicija-tivo se je ustanovila šentpeterska podružnica CMD. a kakor smo informirani, je pokojnica zapustila družbi tudi večje volilo. Zgledni, požrtvovalni Slovenki bodi med nami ohranjen časten spomin! Zanimive novosti učiteljskega pevskega zbora Učiteljski pevski zibor, ki }e bil lami v moških glasovih malo šibkejši kakor v ženskih, je dotbil letos toliko okrepila, da zveni njegov mešanj zbor nad vse ubrano lin izenačeno v vseh glasovih. Pri koncertu 7. januarja bo zapel tri skladbe: Škrjančevo peteroglasno Marija in mlinaT. Id le še m" nihče izvajal. Dalje Popandopulove sva» tovske pesmi za veliki mešan zbor in so-pramskj solo. Pesem ie pisana v obliki stifte in obsega štiri dele, Prvi opisuje mlado nevesto, kako ie lepa, polnih lic, stasita kakor jelka, zdrava kakor čebela Sprevod krene z doma. svatje vriskajo in poio slavo mlademu paru. Drugi del krasno slika razbrzdano kolo. Poln ie ritmičnih zanimivosti, prežet izredno svežih motivov in krepkih misli. Težišče tretjega dela leži v Izredno milem sopramskem spevu, k' slika v skrajnih višinah iskreno srečo mlade neveste. Spev ie pisan v prostem ritmu, prepleten in okrašen z raznimi okrasta in melizmi. kakor lih res Zagorci pojo Četrti del obsega sklepno molitev, prošnjo za blagoslov in srečo novemu paru v novem stanu. Zbor je nad vse efekten, pisan ritmično pestro, harotnnski poJmo. a zmerno, kakor sedaj kaj radi pišejo najmlajši hrvatski glasbeniki. Za tem zborom pa pride na vrsto kuri-ozna Kogojeva »Vrabci in strašilo«. Ne vemo. katerj zbor se bo pesmi lotil v bodočnosti. Zahteva od pevca izredne paz-nosti, ker se igra v brzem taktu s šest-najstinkami. ie harmonsko pestra, preliva barve kakor nravi zbor vrabičev. ki jih zaloti gospodar v žitu. To je čivkania in živkanja, da je kaj. Zbor se Je lotil pesmi Najnovejše senzacijonalne atrakcije! Višek poguma № bravur! DANES! u DANES! Harry Piel kot iruimrtelj brezžične električne hruške, konstruktor lastnega motornega vozila, kot raivofevalec ženskih src, kot galantni kavater m strahovaflec temnih elementov T njegovem pravkar dovršenem filma №egouo naiiačie oroi?e Pri jmimamju tega trkna je strmoglavi Harry Piel vozeč «c s motorjem po stopnicah r globok prepad, kar bi ga kmalu stak) živtj«s»}e. ToISko poguma » prisotnosti duha kakor Harry Piel бе ni kazal doslej noben fflimeM umetnik pri snimamjm kakega ttlmal Premijera danes ob 4., pol 6., pol 8. ta 9. url. Telefon 2124. ELITNI KINO MATICA. z izredno vnemo, četudi se j« zavedat od prvega časa vseh težav, ki mu jih bo nalagala. Preko te pesmi danes Se nismo pri-šH v tehničnem (zbornem) pogledu. Po svia-tovskih resnih spevih, ki so pisani prav v obrednem stilu, se bo glasilo »Strašilo« Se posebno šaljivo; to bo prava razposajena rapsodija, ki zasluži naj živahnejše zanimanje. Vstopnice za koncert v unionski trafiki Vabimo I Nad 20 ur v snegu in burji sredi proge V gornjem dein Krasa so vladali na Novo leto Id naslednja dan silni sneižnj me-teži, spremljani s silovito burjo, kakršne že dolgo ne pomnijo domačini. Znano je, da se pojavlja sbovita kraška burja v vsem svojem divjem eieimemu samo na gotovih krajih, kjer je ta' o učinkovita, da ustavi celo brzovlake. Po javomiških in snežniških gozdovih ie zapadla velika množina snega. Potniki dunajskega brzovlaka, ki običajno prihaja v Ljubljano okoli poldne, so bili v sredo 2. t. m. v zelo mučnem položaju. Ko je brzovlak privozil na planoto pri Gornjti Ležečah. kjer razsaja pozimi najhujša burja, ie obstal in ni mogel več naprej, kajti burja je začela nanašati na progo tako ogromno množino snega, da vlak, ki nj bil opremljen s snežnim plugom, ni mogel dalje. Potniki, po večini i» Budimpešte in Dunaja, so morali ostati nad 20 ur v vlaku. Ker je tudi naprava za kurjavo odrekla, so morali vso nog pre» zebati lin obenem srladovati. Pomožna akcija, angažirana iz St. Petra lih ie šele rešila iz bednega položaja. Prepeljali so jih najprej na postajo Gornj* Ležeče, kamor je prišta iz St. Petra na Krasu posebna pomožna garnitura, ki je potnike. 20 со številu, odpeljala proti Postojni odnosno proti Ljubljani, kamor so prispelj včeraj popoldne. Proga pa pri Gornjih Ležečah še nj očiščena velikih snežnih žametov ter je za sedaj promet med LJubljano in Trstom deloma prekinjen. Nekateri vlaki so bili iz Trsta včeral dirigirani čez Podbrdo in Jesenice v Ljubljano, tako n. pr. SOE, ki je privozil v Ljubljano z nad 15-urno zamudo. Fatalna zamenjava dveh mrličev V svetosavskj cerkvi v Beogradu se je v sredo odigrala nenavadna tragikomedi-ja z zamenjavo dveh mrličev. V državni bolnici je prejšnji večer umrl pek Vlada Lazarevič. Njegovo truplo h bilo preneseno v prosekturo. nato po obdukciji položeno v krsto in prenešeno v kapelo. Na-klučje pa je nanesk), da je isto noč v isti bolnici in celo v isti sobi umrl vodovodni deiavec Toma Trajkovič. Tudi njegovo truplo je bilo prenešeno v prosekturo in po obdukciji v kapelo. Nikoli v življenju se ta dva človeka nista poznala. Ko sta bolehala in umirala v isti sobi, ju niti organi bolnice niso mnogo razločevali. Izmučena od dolgotrajnega bolehanja sta celo bila drug drugemu precej s lična. Razlika je bila ob njuni smrti samo ta, da so žaJujoči ostali naročili za Vlado Laizareviča precej lepo krsto, do-čim je vodovodnemu delavcu bila namenjena mnogo skromnejša. Po obdukciji pa je prišlo do zamenjave oa ta način, da so bolniški strežaji položili peka Vlado La-zareviča v delavčevo krsto, delavca pa v pekovo. Ko se je približala ura pogreba so se pekovi sorodniki podali v žalobnem sprevodu v svetosavsko cerkev, dočim je pogreb in sprevod s sorodnkj Tome Traj-koviča krenil v vazmesensko cerkev. Komaj pa so se v svetosavskj cerkvi pričeli žalobni obredi, le prihitel tjakaj mlajši človek, se vrgel na krsto in vzkliknil napram duhovniku: »Počakajte, odprimo krsto! Zgodila M Je pomota. Vi pokopavat« mojega očeta Tomo TrajkovidaU Nastala je huda «meda, pri&o je celo do prerekanja na svetem prostoru. Končno je duhovnik privolil v to, da so krsto odprli. In res se ie v njej nahajalo truplo Tome Trajfcoviča. Prekinili so žalobne ceremonije, dokler ni bilo tudi trupio peka Vlade Lazareviča prepeljano iz vaznesen-ske cerkve v svetosavsko. Odprli so tudi to krsto, zamenjali oba mrliča ta dtAovnik je za oba pokojnika izvmšil skupne obrede. Tako Je bila v poslednjem trenutku pred pokopom dveh pokojnikov rešena neprijetna, a zares nenavadna pomota. Strašna smrt dveh otrok Trgovec Mato Vujevič v Slavonskih Re. šetarjih le pripravljal jeruš in prelival špirit isz steklenice v steklenico. Poleg nJega se Je igral öletni sinko Pero. Pri svojem opravku je bil trgovec tako neoprezen. da je špirit pretakaj v bližini štedilnika. Nesrečno naključje Je hotelo, dя se mu )e iz rok izmuznila steklenica in se razbila. Nastala je močna eksplozija. Goreči Špirit je oplazil očeta in sinčka Trgovec se Je takoj vrgel na ti» in z lastnim telesom pogasil ogenj, a medtem je njegov sin gorel kakor živa baklja. Dasi Je takoj prihitela na pomoč vsa hiša. »I bilo več pomoči za nesrečnega otroka. Izdihnil Je v strašnih mukah v naročju svojega neopreznega očeta. Isti dan se je v sosednji vasi Mrzovičlh pripetila slična otroSka tragedija. Kmetica Ana Rakova Je prala perilo. V njeni Nižini se je nahajal petletni sinček Vendelin. Ko se Je mati komaj za par trenutkov odpravila h kuhinje, se je deček prekucnil v vroči lug ln takoj izdihnil. Preprečena smrtna nesreča železničarja Kranl, 3. januarja Z opoldanskim osebnim vlakom iz LJubljane se je pripeljal na kranjsko postajo Fran Slapar, ključavničar v železniških delavnicah v Ljubljani, namenjen službeno v Tržič zaradi nekega popravila. Ko se J« vlak ustavljal. Je skočil Slapar Iz vagona s prtljago vred na nasprotni strani. V visoko nametlem snegu se Je Slapar spotaknil in padel na bližnjo tračnico. V tem so pri vozili mimo vagone tovornega vlaka, ki so jih ravno v tem času premikali. Preden se ie mogel Slapar izkobacati jz snega, ga je že zadelo prvo kolo. K sreči je pretečo nevarnost za ležečega Slaparja opazni železničar Martin Siler, ki j« za-kričal in opozoril premikače, da so takoj zavrli vagone. Prvj vagon pa je vendar zadel Slaparja v desno nogo ter mu v gležnju zdrobil nekaj kosti. Da niso njegovi tovariši pravočasno opazili njegov mučen položaj ta takoj ustavili vagone, bi ti brez dvoma potegniili nesrečneža s seboj in ga zdrobili. Ranienega Slaparja so takoj prenesli v postajno poslopje, nato pa ga odpravili k železniškemu zdravniku, ki mu je nudil prvo pomoč. Sedaj se nahaja Slapar v domači oskrbi v Stražišču._ Dva obupanca LJubUana, 3. januarja Kronika samomorov, ki so preteklo leto dosegli v Ljubljani prav rekordno Število, najbrže tudi letos še ne bo popustila. 2e prve dni, takoj po novem letu, beleži kar dva poskusa prostovoljne smrti. Včeraq popoldne si je hotel končati življenje 331etn; državni uslužbenec, Jetniški paznik Ivan K. Na svojem stanovanju je zavžil večjo množino solne kisline. Nezavestnega so z rešilnim vozom prepeljali v. javno bolnico kjer so mu nudili prvo zdravniško pomoč. Na kirurgičnem oddelku so mu izpralj želodec ter je sedaj že "zven vsake nevarnosti. Vzrok samomorilnemu poskusu so bedne družinske in gmotne razmere. Pasantje Sv. Petra ceste so bili včeraj ob 15. priča žalostnemu ta pretresljivemu prizoru. V mala ulici ob zidu Pollakove tovarne se je v bolečinah zvijal mlad, skrom- ao delavsko oblečen mod т starosti JO let Prisotni so opazüi, da k mož vrgel od sebe steklenico, Id Je dišala po bzolu. Bilo J« vsem takoj Jasno, da gre za poskus samomora O dogodku telefomČDo obveščena reševalna postaja j« z rešilnim avtom odpeljala nesrečnika v bolnico, kjer so mu iz-PraU želodec. Ko se je v bolnici zopet zavedel, ni hotel povedati pravega vtzroka svojega obupnega čina. Baje gre za nesrečno ljubezen. Obupanec je brezposelni soboslikarskl pomočnik Josfo R., doma iz Loke pri Zidanem mostu. Ogromen porast eksekucij pri mariborskem sodišču Maribor, S. Januarja SvoJČas smo ie poročali v »Jutru«, kako rastejo pri mariborskem sodišču eksekucije, kar Je znak vedno težjih gospodarskih kriz v tem okraju. Doöhn je bilo leto 1926 izvršb 7931. leta 1927 ie 8248, Je lani Število eksekucij poskočilo že na 10.142, kar pomeni rekord v poslovanju mariborskega sodišča na Izvršilnem oddelku. Tesnoba gospodarskega položaja najSlr-Sh slojev v sedanjem času bo razvidna tem bolj, če omenimo, da smo imeli med vodno leta, ko so lahko glede nepremičnin prešteli eksekucije v celem letu na prstih ene roke. Sodišče Je moralo lani zaradi naraščanja izvršb dodeliti izvršilnemu oddelku še enega sodnika, dočim so pisarniški oddelek šele z letošnjim 1. januarjem delili v dva oddelka, ki Jih vodita okrajna sodnika gg. Habermuth in Mikluš. Do maja lani pa je vodU vse posle IzvrSflnega oddelka okrajni sodnik dr. MihaKč Tudi tožbe so v izvršilnem oddelku preteklo leto narastle na 234- večinoma so to bile Izločitvene ta pa uporne tožbe proti stanovanjskim deložadjam. Vsakovrstne ure, zlatnina ln srebrnina po nlskl ceni pri L.VIIhar,nrar Ljubljana Sr. Petra eesta it N Okrog tovornih skladišč kolodvora LJubljana, 3. januarja Окой velikih tovornih skladišč glavnega kolodvora vlada posebno življenje. Dnevno nakladajo in razkladajo težke tovore, delavci se žurijo in skušajo čim več zaslužiti, kajti Po večini so plačani od ure in tudi najeti le po potrebi. Mnogi brezposelni postajajo okoli skladišč in čakajo na delo. Odkar Je pritisnil mraz in zapadefl sneg, si hodijo ogrevat prezeble ude tudi tja zadaj za kurilnico, kjer železniška uprava odMada vagone gorkega pepela. Mnogi so brez stalnega bivališča in prenočujejo kar po praznih vagonih. Večinoma so pošteni delavci, ki so voljni delati, najdejo pa se vmes tudi taki, ki Jim pošteno delo smrdi m skušajo izrabiti vsako ugodno priliko. da si prilaste kako blago. Taka ptička sta mlada brate Stanko in Lojze F. Oba sta že zapisana v kriminalnih beležkah pofllcijskega ravnateljstva. Davi je policijski stražnik pregledoval tovorni kolodvor. Pogledal je tudi v prazen vagon na stranskem tiru in notri našel oba bratca, kS sta se od mraza tresla kakor šiba na vodi. Mlada sta, krepka dečka, toda črna in zamazana kakor zamorca Stražnik ju le pobaral: — No, kaj pa vidva tu notri? Toplo Jutro Imata, kal ne? — Vraga 1 Pred mrazom sva se skrila tu notri. Stražnik ju je povabil na stražnico, kjer sta priznala, da sta že dolgo časa brez stalnega zaslužka ta tudi stalnega bivališča. Snega pa nočeta kidati, čeprav se nudi mnogim brezposelnim ugodna prilika, da s] dnevno zaslužijo par kovačev. Mesto Je najelo nad 200 brezposelnih aa kidanje snega po ulicah, toda obema bratoma to delo smrdi in romata raje v zapor. DANES ZAKLJUČEK RAZSTAVE eHRYSLEHJEVlH AVTOMOBILOV „DE S0T0" V HOTELU „UNION" VSTOP PROST m t t t in ћ Kulturni pregled Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani LJUBLJANSKA DR\MA. Petek, 4. jan.: «Betlehemska legenda». A* Sobota, 5. jan.: «Dobri vojak Svejk», Zni» žane cene. Izv. Nedelja, 6. jan.: Ob 15. «Peterčkove po» slednje sanje. Znižane cene (od Din 15.— navzdol). Izven. Ob 20. »Živi mrtvec«. Znižane cene. Izv. Ponedeljek, 7. jan.: «Lepa Vida>. Red B. LJUBTJANSKA OPERA. Petek. 4 jan.: Zaprto. Sobota, 5. jan.: «Jonny svira». C. Nedelja, 6. jan. ob 3. popoldne: «Trubadur». Ljudska predstava pri znižanih cenah.. Ob pol 8. zvečer: «Grofica Marica». Ljudska predstava po znižanih cenah. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. V soboto. 6. jan.: »Bunbury«. (Abonma.) V nedeljo. 6. jan.: »Bunbury«. (Izven.) MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Petek 4 jan.: Zaprto. Sobota, 5. jan. ob 20. uri: «Dobri vojak Svejk«. Ab. В. Kuponi. Gostovanje g. Daneša. Nedelja. 6. Jan.: ob 15. »Dover-Calaie«. Ku-:>ni. — Ob 20. »Oblaki«. Znižane cene. Kuponi. Is gledališke pisarne. Jutri, v sobolo 5. t. m. se ponavlja Krenekova opera «Jonny svira» z gosp. V. Jankom v glavni partijL Predstava je za red С. V nedeljo popoldne se poje Verdijeva opera «Trubadur» kot ljudska predstava po znižanih »enah. V ulogi Leonore nastopi ga. Vilfan - Kunčeva. Partijo Azucene pot kot gost ga. M. Staglar-Kogoj. V nedelio zvečer priljubljena opereta «Grofica Marica» po izredno znižanih cenah. V partiji Kaiman Zupana nastopi kot gost gosp. VI. Majhenič. član zagrebške operete. Premijera Schubert - Bertejeve ope-ete «Pri treh mladenkah» se bo vršila v prvih dneh prihodnjega tedna. Sobota in nedelja r dramskem gledališču. Opozarjamo na sobotno in nedeljski predstavi po znižanih cenah, in sicer: v soboto >Dobri vojak Svejk« (cene od 20.— Din navzdol), v nedeljo popoldne ob 15. url »Peterčkove poslednje sanje* (cene od 15 Din navzdol) in v nedeljo zvečer ob 20. uri »Živi mrtvec« (cene od 24 Din navzdol). Šentjakobski oder. V soboto dne 5. t. m. in v nedeljo dne 6. t. m. bo uprizoril Šentjakobski oder v Ljubljani komedijo Oscara Wildea »Bunbury«. Komedijo odlikujejo duhovit ton in obilni zapletljaji, ki ji dajejo izredno zabaven značaj. Vstopnice se dobe v predprodap pri g. Karničniku (Sterk) na ! Stirem trgu. I Nedelja v mariborskem gledališču. V nedeljo popoldne ob 15. se uprizori veleza-bavna in efektna komedija »Dover-Calais««, ki je vzbudila pri vseh dosedanjih uprizoritvah pravo senzacijo. Opozarjamo na to komedijo zlasti okoličane. — Zvečer ob 20. bo zadnjič v tej sezoni Kvapilova ganljiva drama »Oblaki« pri zuižanih oeoah. Gostovanje ljubljanske opere r Mariboru. Se enkrat se opozarjajo Mariborčani na to gostovanje. Operi Stravinskega »Oedipu? rexc in Osterca »Is komične opere« se uprizori na «i večer še pred 15. L m., ako bo hiša do 6. t. m. razprodana. Cene sedežem od 75 do 10 Din, stojišča od 10 do 6 Din. Abonenti imajo do 5. t m. lOodstotni popust. Ljubljanska opera ▼ Mariborn je predvidela za gostovanje v mariborskem gledališču Stravinskega opero - oratorij Oedipus rex«, ki se poje v latinskem jeziku, ter Slavka Oslerca glasbeni sketeh »Iz komične opere«. Obe deli sta mejnika, Oedipus v svetovnem glasbenem svetu. Osterčeva eno-dejanka pa pri nas Slovencih. Kot skupen večer tvorita celoto, ki jo veže sorodnost sodobnega izražanja, vendar kontrastirata kar najjačje v izberi snovi. Oedipus je mo-numentalna renovacija Sofoklove drame, »Iz komične opere« pa groteska, prirejena po H. Murgerju znanem avtorju snovi Pue-cinijeve Boheme. Oedipusa je poleg Stravinskega samega za komponiranje priredil najjačji zastopnik francoske moderne Јеаћ Cocteau. Obe dedi sta se izvajali v Ljubljani z veli- kim umetniškim uspehom. Prvič se nam nudi prilika, da bomo slišali v Mariboru dve sodobni operi. Stravin-ski je danes najboljši komponist v Evropi in je stalno na repertoarju največjih odrov. Osterc nas bo zanimavl kot rojak, ki je svoja študijska leta preživel v Mariboru in je naša dolžnost, da ne zaostajamo za bjiublja-no, kjer sta se obe operi izvajili že štirikrat. Kot dirigenta nastopita gg. Balatka in Nef-fat, na odru sodelujejo najboljše moči ljubljanske opere, kot ga. Thierry - Kavčnikova ga. Poličeva in gdč. Spanova ter gg. Betet-to, Banovec, Janko, Marčec, Rümpel какэг tudi celokupni moški zbor in pomnožen orkester. Mariborčani! Pokupite do в. t. m. vstopnice, da bo gostovanje omogočeno. _ АЙ4 »Psihologija Jugoslovenor« r aemffini. Znani filozof dr. Vladimir Dvornikovid, znan po svoji »Savremeni filozofiji« in po študijah o pesimizmu, je izdal v nemščini zanimivo knjigo o psihologiji jugoeloven-ske duše. V tem svojem obsežnem eseju premotriva duSevne posebnosti m odlike ju-goslovenske rase. Nova knjiga dr. Ljudevita Pivka. Dr. Lju-devit Pivko je iadal v založbi »Kluba do-brovoljcev« v Mariboru deveto knjigo svojega dokumentaričnega spisa »Proti Avstriji«. Kntiiga se imenuje »Drup« (»Šifrirana pisma«) in pripoveduje ▼ živahnem, napetem slogu o avstrijski in nemški propagandi ter o jugoslovanskih in češkoslova- ških oevobojevalnih stremljenjih med vojno. Iz tega dela Pivkovih spominov je objavilo »Jutro« L 1924 več podlistkov, ki so vzbudili splošno zanimanje. O knjigi »Drup«, ki je nadaljevanje nedavno izišle tretjje knjige spisa »Rame ob ramenu« (»Val Bella<), bomo priobčili obširnejše poročilo. Nora drama Františka Langerja. Tudi pri пав znani avtor komedij »Periferije« in »Kamela skozi uho Sivanke« František Langer je spisal novo trid«(jianeko veseloigro »Zvezda rešitve«. Srbski pregled svetovne knjiievnosti. T založbi beograjske Svesloveneke knjižare je izšel prvi del obsežno zasnovanega spise dr. Vinka Viterice »Pregled svetske književnosti«. Ta del obsega antiko, krščanstvo in renesančno dobo. »L' Europe centrale« e Iranu Cankarja. V 12. Številki praške tedenske revije »I/ Europe centrale« je iaše! članek o Ivanu Cankarju iz peresa R. Warnierja. Pieec premotriva predvsem zagrebško uprizoritev »Pohujšanje v dolini Sentfloifeneki«. Ksaver Meško v prevodih in novih isda- Йь V Pragi je izšel prevod mladinske j ige Ksavera MeSka »Vik kajienik« (Volk spokornik). Spis je provel naš rojak prol. Jos. Skrbinšek, dobri poznavalec slovenske književnosti, proL dr. Jos. Pata pa je prispeval biografsko-literarno studijo o Metku, ki jte izSla tudi v posebnem ponatisa — V Mariboru je izšla v lepi opremi dru- ga izdaja MeSkove povesti »Na poljani«, ki je je kritika nekoč označila kol пяфхДО* literarno doto Kasvesn MeSm. Domače vesti „Življenje in svet" Min j« prva številka (1. Ш.. knjiga 5) ▼ novi \epi zunanji opremi in prinaša na orodnem mestu zanimiv popis «Pradomovine zimskega športa» nakar sledi članek francoskega vojnega ministra Painlevča «Sile razuma In moč teme» t katerem se zavoema učenjak sa novo znanstveno teorijo, kj nad bi skušala doseči »vetovnd mär ln sodelovanje med narodi - Črtica «Usodna pomota profesorja Halleya» vsebuje fantastično »godbo o sveži naše Zemlje s »podvsemttrjem«. Členek i «'i «Stoletnica Dobrovskega» jfe posvečen spominu velikega slovanskega mojstra ki očeta slovanoznanstva, čigar stoletnico smrti bo obhajal letos ves slovanski svet. «Veliki snežni plug gotthardske železnice» It naslov naslednjemu sestavku, ki opisuje vediid parim snežni odmetalntk, Ы odstranjuje sneg z železniških prog. Upravne reforme in posledice evropeiza-cije v deželi islama opisuje članek «Sodobna Turčija» naJčar sledita črtici «Razodetje» in «Cestar Andre) fn njegova nevesta» Zanimivi so vtisi in izJmstva pravosodnega ministra-kaznenoa, o katerih govori sestavek «Usoda odpuščenih kazn^ncev» Za člankom ,M. «O čem razmišljajo živali» Bovort prof Fr. M. о Т «Esperantu In esperantlzma» Щ nakar popisuje A. M. Kairlinova В «Dajake na Borneu» Ш1 Zanimiv je sestavek «O zdravljenju nespečnosti» Jri poroča o novih metodah razbremenitve živčevja. Številko zaključuje Samčič 0 «Morskih pajkih» Prvi rveeek nove knjige vsebuje lepo umetniško prilogo »Triglav ter mnogo tekstnih släk. »Življenje ta svet« stane celoletno Din 80, mesečno Din 8, posamezna številka pa samo 2 Din. _ * Promocija. Jutri у soboto ob 12. bo na «riverzi v Ljubljani promoviran abs. pravnik g. Teodor Tominšek iz Maribora za doktorja prava. * Nov odvetnik. Odvetniška zbornica razglaša, da je g. dr. Janko Drnovšek vpisan v imenik odvetnikov s sedežem v Brežicah. * Imenovanja pri Postiti hranilnici. Pripravnik Drago Koša'k je imenovan za uradnika pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani, pripravnik Danijel Ambrožič pa za uradnika pri Poštni hranilnici v Beogradu. * Himen. Trgovec g. Josip C e r n e 11 č v Kran ju se je poročil z gdčno. Marico L e s -lakov o, bančno uradnico v Mariboru. * Izpremembe v našem državljanstvu. V državljanstvo naše kraljevine so sprejeti: univerzitetni slušatelj Feodor Tkačev v Ljubljani, mehanik Fferdinand Štrukelj na Viču, delavec Vincenc Stoik v Srednjem Bitnju, dijakinja Nada Germek v Ljubljani, tkalec Peter Тогкат v Bohinjski Bistrici in posestnik Josip Kavčič v Gornjem Logatcu Iz našega državljanstva pa so izstopili: Franc Zalkar v Prostejevu na Češkoslovaškem, pristojen v Križ pri Šmarju; Leon Zalenko - Haberkorn, gledališki igralec na Dunaju, pristojen v Domžale, in Katarina Zakelšek, zasebnica v Kldnreiflingu, pristojna v Žetale v mariborski oblasti. * Osebne vest! s pošte. Imenovani so: za kondukterja Anton Schweiger na Jese-nicah na Gorenjskem, za pogodbeno pošta-Tico Amalija Popovič v Donji Dubravi, га dnevmčarja Anton Jekovec v Devid Ma-riji v Polju in Marija Kokol na Mariboru 2. — Premeščeni so: Marija Rabič iz Konjic v Celje, Marija Porenta z Ljubljana 3 v Sevnico ln Elizabeta Hrovat z LJubljane 1 v Zidani most, Alo?zij LjUbič h Litije na LJubljano 1 in Josip Pavlin z Maribora 2 v Podčetrtek, pripravnika Vladislava Mi-kuž iz Loškega potoka na Ljubljano 1 ln Kristina Mirtlč Iz Ruš na Maribor 1, dnevni čarka Zora Triglav z Dolenjega Logatca na Rakek in Alojzij Sedej z Ljubljane 2 na ravnateljstvo. — Upokojena Je Angelika Ko-kaij v Celju. * Carinski oddelki pri finančnih direkcijah. V smislu uredbe o organizaciji ftnan. čne stroke in službe je finančni minister odredil, da se ustanove carinski oddelki pri finančnih direkfcijah v LJubljani, Beogradu, Zagrebu, Novem Sadu, Skoplju, Mostam hi Splitu. Pod finančno direkcijo v Ljubljani spadajo carinarnice: v Ljubljani, Najboljše, najtrajnejse, zato 13 najcenejše' na Jesenicah, Rakeku, v Gederovdh, Mariboru, Gornji Radgoni ki Dravogradu -Meži. * Nov tolmač pri deželnem «odBču v Ljubljani Viišje deželno sodišče Je odvetniškega kandidata dr. Stojana Lašiča v Ljubljani imenovalo za tolmača angleškega, francoskega, nemškega in italijanskega jezika pri deželnem sodišču v Ljubliani. * Odpiranje in zapiranje trgovinskih in obrtnih obratovalnic. »Uradni list« objavlja v 123. številki z dne 31. decembra na-redbo o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic v ljubljanski oblasti, na kar opozarjamo interesente. * Bifeji smejo prodajati pijačo samo v zaprtih steklenicah. Iz Beograda poročajo: Ministrstvo za notranje zadeve Je odredilo, da se mora od 1. januarja t. 1. uporabljati čl. 83. pravilnika o gostilnah, kavarnah in ostalih obratovalnicah, v katerih se točijo alkoholne pijače. Naredba je veljavna za vse obratovalnice, ki jih predvideva čl. 82. omenjenega pravilnika. Zaradi tega so b$e v zadnjih dneh po vseh beograjskih bifejih po naredbi policije odstranjene mize. Točenje alkoholnih pijač na malo je zabranjeno tudi v trgovinah z mešanim blagom in slič-nih obratovalnicah Te smejo razen pijač, omenjenih v členu 45. pravilnika, prodajati navadne pijače samo v zaprtih steklenicah in sicer pod predpisanimi pogoji. Ta naredba ministrstva za notranje zadeve je veljavna za vso našo državo. Proti nahodu priporočajo zdravniki Fonman. Ta stvori taikoj-iea prehod, nadmerno izločevanje stnee preneha, glavobol ш zatohla tesnoba takoj izginejo. Form an doMte v vseh drogerijah in lekarnah. Ne zahtevajte poljubnega »sredstva zoper nahod«, temveč določao »FORMAN«! * Nadzorovanje osnovnih šol. Minister prosvete je vsem oblastnim šolskim nadzornikom poslal razpis, naj tekom prihodnjega meseca prično prvo letošnjo inšpekcijo šol v svoji oblasti. * Zadnja številka »Zborov« za 1928., ki se Je zakasnila v tiskarni, prinese v glasbenem delu v. Mirkov daljši moški zbot »Pesem o mlinskih kamnih«, njegovo narodno »Dunave nosi me« za mešan zbor, dalje pa I. Ocvirkov mešan zbor »Igra Kolo« ln St. Premrlovo »Marijino« za mešan zbor z orgijami. V književni prilogi priobči dr. J. Mantuani zanimiv članek »Franc Schubert ln Kranjska«, uredništvo se spomni SOletnice A. Lajovica, H. Svetel želi pri zborovean petju nov način zlogovanja besedila, K. Mahkota izčrpno poroča o turneji pevskega zbora Glasbene Matice po Poljski. Člankom sledi nebroj poročil o delovanju naših pevskih društev, o novih skladbah, operi in koncertih. — Podprite »Zbore« s številnimi naročili za leto 1929.1 * Priznanje pokojnine. V notici pod tem naslovom nam je včeraj tiskarski škrat zagrešil neljubo pomoto Bivšemu odvetniku v Trstu in članu Jugoslovenskega odbora g dir. Gustavu Gregorinu se je priznala pokojnina v znesku 3000 Din mesečno, ne pa 6000 Din kar s tem popravljamo. * Smrtna kosa. V Novem mestu je izdihnila v 86. letu starosti ga. Alojzija Bre. š č a k o v a. Pogreb bo danes ob 3. popoldne. — V Mariboru je umrl po kratki bolezni industrijalec in posestnik v Šent Petru na Krasu g. Lojze D o m i с e 1 j. Po-greb bo jutri ob pol 4. iz kapelice mestnega pokopališča v Pobrežju v rodbinsko grobnico. — V Hruševju pri Postojni Je umrl v 33. letu starosti posestnik, trgovec In gostilničar g. Vinko Del Linz. Pogreb se je vršil včeraj dopoldne na farno pokopališče v Hrenovicah pri Postomi. — Po« kojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Goreči avtomobili. Prejeli smo: Vedno pogosteje čitamo o gorečih avtomobilih in o nezgodah, ki so s tem združene. Ako gre za privatne avtomobile, je končno stvar lastnikov teh avtomobilov, kakšne mere podvzamejo, da se varujejo škode. Vsa druga pa je stvar pri podjetjih, ki se obrtema pečajo s prevažanjem potnikov in to-vorov. Tu prideta v poštev osebna varnost in lastninska pravica, kateri morata biti vsekakor za si gu rani. Upoštevajoč ta moment, so nekatere občine — med drugimi tudi dunajska — zasiguraie potujoče občinstvo na ta način, da so od podjetnikov, ki se pečajo obrtoma s prevažanjem oseb in tovorov z avtobusi ali navadnimi avtomobili, zahtevale opremo s posebnimi gasilnimi pripravami, predvsem takimi, ki delujejo avtomatski. Baje obstoja že pripraven gasilni avtomat, ki se pri nasta. lem motornem požaru sproži sam od se. be in pogasi požar v nekaj sekundah, tako da je ogražanje potnikov ln šoferja izključeno. Priporočamo, da se tud! naša obiast-va pravočasno zgnejo, preizkusijo ta izum in potem ukrenejo potrebno, da se prepre. čljo nesreče pri gorečih avtomobilih. * Kranjskogorska podružnica SPD v Kranjski gori naznanja, da bo podružnični občni zbor v nedeljo 20. t. m. ob 14. v gostilni »KaJžar« v Ratečah Dnevni red: po-ročSo načelstva, volitve odbora in delegatov za skupščino SPD. samostojni predlogi hi slučajnosti. Samostojne predloge bo obravnaval zbor samo, ako se prijavijo odboru vsaj 8 dni pred občnim zborom. — Podružnična koča na Gozdu Je za časa zimske se-zlje v nedeljo ln praznike ter ob sobotah ln dnevih pred prazniki stalno odprta ter oskrbovana. * LSka železniška proga zasnežena. Snežni viharji so v zadnjih dneh liško železniško progo tako zasuli s snegom, da so nastale velike težkoče v železniškem pro-metu. Sneg Je v raznih krajih nad meter visok. Vlaki so opremljeni s snežnimi plu-gl, da si utirajo pot. Brzovlaki niso mogli naprej. Zadnji dan m*tfll»s»oir vseh onih, ki ie ntoo videti »vzgled-nega« delovanja društva »ca povadd-00 morale« 1 Hitite в ogieju si film „MORALA" z dražestno, elegantno b navihano ELtEN RICHTER v stavni vlogi. Za tovrstno ia pikantno zabavo ter rromovfc «meh Vam jamčimo! Predstave tega Nima samo ie danes ob 4., pol 6., po4 8. In 9. uri. Najnižje cene! KINO IDEAL. * Poštni avtomobil se prevrnil. Poštni avtomobil, ki vzdržuje zvezo med Ormo. žem, Vinico in Varaždinom, je prošli ponedeljek pri Hraščici zdrsnil z vlažne ceste ln se prevrnil v precej globok Јатек Avto je poškodovan, razbite šipe pa so ranile 11 potnikov. Sedem potnikov je ostalo nepoškodovanih. * Proces proti Punišl Račiču. V Beo. grad Je dospel zagrebški odvetnik dr. Sa-far, da zastopa obitelj pokojnega Stjepana Radiča v procesu proti Punišu Račiču. Dr. Safar ima polnomočje ge. Marije Radičeve ter Je takoj odšel na sodišče tn zahteval tam vpogled v preiskovalne spise. Trdi se, da bo dr. Safar zahteval naknadno zaslišanje nekaterih novih prič. kakor tudi razširjenje obtožnice na nekatere druge osebe kot sokrivce pri zločinu Puniše Račiča. Preiskava proti PunFši Račiču Je zaključena In Je Račlč obtožen kot glavni krivec umora hrvatskih narodnih poslancev, dočim sta Tomo Popovič in Jovanovič Lune obtožena kot njegova sokrivca. Za obrambo Puniše Račiča se Je prijavilo doslej okrog 20 beograjskih odvetnikov. * Samomor komunistke. V Beogradu se Je na novega leta dan obesila v svojem stanovanju Zora Medanovičeva. blagajni-čarka. Bila Je navdušena komunistka in Je celo način svojega življenja uredila po komunističnih principih. Nedavno H je umrl nezakonski otrok, zaradi česar le Zora zapadla v težko depresijo. Pokolnico so pokopali na prostoru v bližini bolnice, ki Je namenjen za pokop samomorilcev. K zadnjemu počitku so jo spremili tovariši - komunisti. Ples Jadranske Straže v slovanskih nošah 12. JANUARJA V UNIONU * Novi dokazi, da je Stok morilec bra. njevca SkorJanca. Vekosiav Stok, ki je osumljen, da je umoril Slovenca Alojzija SkorJanca, branjevca v Zagrebu. Je bil naj-brže že včeraj izročen sodišču. Kakor smo poročali, je Stok pri aretaciji priznal umor. Po nekoliko dneh, ko je videl, da policija razen njegovega priznanja nima drugih dokazil o njegovi krivdi, je Stok preklical svojo izjavo, češ da Je bil v času umora v Ljubljani. Medtem ie policija ugotovila, da so njegove navedbe o alibiju netočne in da Stok v času zločina ni bil v Ljubljani. Policija je vodila preiskavo dalje te» je ugotovila nekatere obremenjevalne okolnosti. Med dokaznim materijalom, ki ga je policija predvčerajšnjim izročila sodišču, se nahaja tudi sekira, s katero le bil umorjen stari Škorjanec. Sekiro so našli v starčevi baraki. Bila ie krvava. Po» licija Je spočetka mislila, da Je sekira Skor. jančeva in da Jo je morilec takrat našel v baraki. Preiskava pa je ugotovila, da je Stok sekiro prinesel sam v barako. Stokov brat in poslovodja bratove obratovalnice sta izjavila pri zaslišanju, da ie iz obratovalnice zmanjkala sekira baš takrat, ko Je Stok odšel od svojega brata. Ko jima J« bila predočena sekira. s'a oba izjavila, da ie to tista sekira, ki je takrat zmanjkala Stokov brat ie сек) kategorično izjavil. »Jaz bom oriseset da к to moia sekira.« Na vprašanje kie Je bila kwpMena ta sekira. ie dejal Stokov brat: »V lllci pri Šolarju. Bila sva jaz in moi brat. On je izbral sekiro, a Jaz sem to plačal.« Policija je nesla sekiro v trgovino, v kateri ie bila kup. Ijena. Tam so ugotovili, da edino ta trgo-vina v Zagrebu prodaja sekire te znamke. Stok je kliub tem ugotovitvam ostai ravno, dušen, se smeMia! hi na vprašanje, zakaj je prvič priznal umor, a pozneje priznanje preklical, rekel: »Sem pač takšen! Tak. šna je moja priroda. Poiščite »corpus«, pa bom vse priznal!« * Telesno zaprtje, ranitve debelega črevesa, slaba prebava, razkrajanje in gnitje v črevesu, pomnožena želodčna kislina preide hitro pri rabi pri rodne grenHce »Franz Josef«. Zdravniki In profesorji porabljajo vodo Franz Josef že več desetletij pri odraslih in otrokih obojega spola z ugodnim uspehom. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah In špecerijskih trgovinah. •Tiskovtae za reklamni davek dobite pri Aloma Company. Aleksandrova c. 2. 24 * Kašelj, prehlad, hripavost. pljučne bolezni v zgotovostjo zdravi »Sirofen«. Dolbi se v vseh lekarnah. * Obledele obleke barva v različnih bar- vab fr»» N« Polch. * Pišejo nam h Bostona: Promet ameriške tvrdke Giftete Lafety Razor Со. г inozemstvom Je v pravkar minulem leto izredno narasel. Večji kakor promet leta 1917. ali v letih 1901. do 1913. skupaj. Eksport je znašal lta 1928. 35% celokup-nega prometa. Po ameriSklh vesteh znašajo naročila za leto 1929. nad polovico lanske produkcije. Dosedaj Je naročenih za inozemstvo 6 milijonov aparatov. Čisti dobiček za prvih 9 mesecev leta 1928. znaša 11.17 milijona dolarjev. Leta 1927. je znašal dobiček za celo leto 14.58 milijona dolarjev. 225 * Z veže kapsule clanika In strupi za lisice ter fosforieva pasta za vrane v dro-gerijl Gregorič. Ljubljana, Prešernova uilca St. 5 21 fe f mM ne s— Iz soda« služb«. Z zlato medaljo n državljanske zasluge Je bil odlikovan g. Mihael Martin Pinterič, kanetist državnega pravdoištva v LJubljani. n— Jakčeva umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu bo odprta še do nedelje 6. t. m. V kratkem bo predaval g. Jakac pod okriljem ZKD v Kazini o svojem potovanju po Afriki. Predavanje bodo pojasnjevale krasne skioptične slike. в— Pevsko društvo Liublianskl Zvon. V petek zvečer ob pol osmih moški zbor. °ev. d, ne zamudite vajel V nedeljo dopoldne ob 10. odborova seja. u— Dobrodelnim društvom ne cveto v današnjih časih rožice. Vendar se pa doseže uspeh, ako je društvo marljivo. Za zgled nam bodi društvo »Skrb za mladino«. Vztrajno in brez krikanja zbira že par let zrnce k zrncu. Uspeh: kupljen svet ob morju, v doglednem času pa bo društvo zgradilo za revno ln bolehno mladino počitniško okrevališče. Pred dnevi pa je društvo. da olajša nekaterim družinam vsaj nekoliko njihovo bedno stanje, priredilo v šoli na Ledini božičnico, pri kateri je bilo obdarjenih 45 otrok revnih staršev, večinoma z oblekami, deloma z obuvalom. Ob tej priliki je Imel društveni predsednik na otročice In njihove starte lep. umesten nagovor, nakar so deklanrirali nekateri malčki nekaj lepih pesmic. o— Ekspedicija na Mont Everest ZKD bo priredila v soboto in nedeljo 5. in e>. t. m. filmsko predavanje o ekspedidll na najvišjo točko sveta, na Mont Everest. Poučno filmsko predavanje, ki je izredno zanimivega značaja, priporočamo slehernemu v ogled, zlasti opozarjamo na to prireditev m'ad'nkj in dijaštvo Sobotna predstava se bo pričela ob 14.30, nedeljska pa ob 11. dopoldne v prostorih kina Matice. SOKOLA 1. и— Tečaj za elektromonterie v LJubljani. Urad za pospeševanje obrti kraljevine Srbov Hrvatov in Slovencev v LJubljani bev priredil skupno z Zadrugo elektrotehnikov v Ljubljani tečaj za elektroinstaiaterje, v katerem se bo poučevalo elementarno računstvo za elektrotehnike ter bodo praktične vaje v elektrotehničnih Instalacijah. Pouk se bo vršil dvakrat na teden, in sicer ob po. nedeljkih in sredah od 18. do 20. ir bo tra jal predvidoma 50 ur Tečaj se bo priče! v ponedeljek 14. t. m. v prostorih tihniškt srednje šole v LJubljani. Interesenti na: takoj prijavijo svojo udeležbo pri uradu za pospeševanje obrti, Ljubljana. Krekov rrg 10-L aH pa pri Zadrugi elektrotehnikov v Ljubljani, Borštnikov trg št. 1. Tečaj bo vodil g. inž. A Ditrih. u— Leta 1928. v Ljubliani umrli. LJubljana šteje sedaj približno 58.000 prebivalcev. Prebivalstvo letno razmeroma prav počasi napreduje. Lansko leto je umrlo v LJubljani 1213, leta 1927. pa 1196 oseb. P L E S M, D. I z £ ^ NARODNI DOM „5 V SOKOLSKA DVORANA Mnogoštevilne aretacije. PoHcija je imela včeraj obilo posla. Priredila je po predmestjih in na gotovih prometnih točkah racijo Ponočno življenje od srede na četrtek Je bilo zelo viharno in je polidja bila prisiljena 3 ponočnjake spraviti v policijske hladne zapore na Bleiweisovi cesti. Policiji je prišel v roke tudi postopač Stanko K, ki je bil najprej aretiran zaradi večjega izgreda v javnem lokalu, a so pozneje na policiji dognali mnoge njegove grehe, ki teže njegovo kosmato vest. u— Drobiž iz policijske kronike. Pre-voznik Janko Tomec Je policiji javil, da mu je neznan zlikovec odpeljal rz nezaklenjene šupe v Jeranovi ulici nad 6000 Din vreden rjavopleskan voziček - brek. Tatvine Je osumljen neki kmet iz ljubljanske okolice. — Na Tržaški cesti stanujočenru mesarju In posestniku Franu Lovšetu Je nekdo z dvorišča odpeljal 4 mesece starega psa. ki sliši na ime »Brdavs«. Ni tudi izključeno, da je pes z dvorišča pobegnil sam Zaracfl kaljenja nočnega miru, prepevanja, razgrajanja in pretepanja je bilo včeraj prijavljenih kar osem oseb in sicer med njimi 3 zaradi lahkih telesnih pošpodb. Prijavljeni so bili tudi 3 gostilničarji zaTadi prekoračenja policijske ure. Zaradi kršitve uredbe o zapiranju trgovin Je bilo prijavljenih včeraj 8 trgovcev. u— Mal požar. Včeraj ob 8. Je začelo goreti v pisarni objekta XIV. v vojašnici vojvode Mišiča. Komanda dravske divizije je o poažru takoj "elefonično obvestila ljubljansko gasilsko postajo, ld pa ni imela prilike, da bi z motorno brizgalno stopila v akdjo, ker so vojaki sami med tem požar že pogasili. Materifalna Skoda ni ve-Hka. Uvedena Je preiskava, kdo Je požar zakrivil. a— SK Svoboda, članski sestanek dane» odpade Prihodnji danes teden 20. v uro. štorih Ddavske zbornice. Miklošičeva ce. sta. — Načelnik. Cirllmetodarjem. Včeraj ponoči j« umrla gdč. Helena Bavdekova, posestnika у -jubljani. Bila je častna članica Drn/b» sv. Cirila ln Metoda In si Je stekla kot dolgo, etna. zelo agilna odbomiea ženske šentpe-terske podružnice mnogo zaslug nu naTod-noobrambnem polju. Da ji izkažemo zadnjo čast, pozivamo vse ljubljanske C. M. po-dntfnice, da se udeleže pogreba. 20 Daaee nepreklicno zadnjikrat! Očarljivo lepa i ena: ВПЛЛЕ DO VE v aa#epgem Mbm sedanjosti: „Rumena lilija" Ob 4., četrt aa 7-, poi 8. in Tel. 2731 Kino »DVOR«. o— Ljubljanski Sokol bo imel redni občni zbor v nedeljo 6. t. m. ob pol 10. dopoldne v Istih prostorih. Prosimo točne in poi-noštevilne udeležbe. — Odbor. it a— Seja za prireditev Tatianlnega večera bo ob 18. v damski sobi Emone. Povabljene cenjene dame prosimo, da se udeležijo seje. 26 u— Plesna vaja SO Preporoda danes ob pol 20. v areni. 18 o— Plesna vaja SK Svobode izjemoma drevi ob 20. v zeleni dvorani Uniona. 23 a— Plesna vaja maturantov ve bo vršila v soboto 5. t. m. v Kazini točno oo pol 20. uri. — Odbor. 17 и— Sokol Šiška, bo priredil v soboto 5. t m. v Sokolski dvorani čajanko s plesom. 27 «— Železniškim upokojencem. V nedeljo 13. t m. bo redni občni zbor Društva že-ležniških upokojencev v salonu »Pri levu« Gosposvetska cesta 16 v Ljubitaoi. Začetek ob 14. Pričakujemo polnoštevilne udeiežbe. Finančni direktor dir. Povalej na novem mestu Finančni direktor za Slovenijo g. dr. Josip Povalej je včeraj v Ljubljani nastopil svoje mesto ter prevzel posle od bivšega finančnega delegata g. dr. I. Rupnika. Kakor nam poročajo iz Maribora, se Je uradmištvo vseh mariborskih uradov finančnega resora v sredo zvečer na odhodnid pri »Zamorcu« presrčno poslovilo od g. dr. Povalej a. Dvorana je bfla prenapolnjena uradnikov, pod uradnikov in služi teljev, кй so iskreno čestitali svojemu šefu. Ves potek te neprisiljene prireditve Je pokazal, kako priljubljen ie g. Povalej v Mariboru. Nastopali so govorniki iz vseh uradov, ki so opisovali dobrosrčnost in očetovsko skrb slavij enca. ki je v prvi vrstf. človek in potem šele predstojnk. Dr. Povalej se ie presrčno zahvaljeval. Javno je pozival vse finančno uradmštvo. nai pri svojem uradovaniu upošteva želje ljudstva in strogosti zakona umiljuje. kolikor le mogoče. Priporoča! je, da se uradnik v dilemi odloči za stališče, ki je za prizadetega ugodnejše. Uradništvo je sprejelo ta izvajanja z navdušenjem. Nato se je razvila uprav familijarna zabava: pevci so še posebno dvignili veselo razpoloženje. Ta odhodnlca ie srca združila bolj kakor razne zabavne prireditve. M rsr* a— Koncert pianista barona Vletlnghoha. Drevt bo koncertiral v veliki dvorani Uni-ona znameniti komponist in pianist velikega slovesa, baron Anarol Vietinghoff. Na sporedu skladbe Mendelssohna, Schumaima, Chopina in Musorgskega. a— Mariborski občinski svet fjdl v sredo zvečer na svoji drugi seji ni koičal razpra«, ve o kolektivni pogodbi med mestom in njegovimi delavd. Na tajni seji se «e razpravljalo o božični nagradi za neoragmatvčii» mestne uslužbence in delavce ter o novi uredbi glede avtobusnega prometa. Za jutranji avtobusni promet se znižaio tai'fe za oradnike, delavce in šolarje, ki dobe 50 odst. popusta če vzamejo mesečni blok ra najmanj 25 voženj. Mestnim uslužbencem pu so na razpolago mesečne vozovnice po 50 Din. a— Z neko pokvarieno jedjo ?e 'e zastrupita 70 letna preužitkarica Jožefa Cilenško-va iz Vrtič pri Mariboru. Starko so odpeljali v mariborsko bolnico. a— Pri mariborski Javni borzi dela Je iskalo zadnji teden službe 87 noskih in 40 ženskih brezposelnih moči. Službenih mest je bilo 60 na razpolago. Izven -nesta je do. bilo 26 delovnih moči službe. V evidenci je še 500 brezposelnih. a— Požar v Pesnici V Pesnid nad Mariborom je iz neznanih vzrokov aas ta i pož&t v skladišču mariborske tvrdke BiTgmaver. Zgorela je velika zaloga sena. vredna okoli 400.000 Din. Velik dei škode Je krit z zavarovalnino. Tej tvrdki je že lani zgoreio skladišče v Mariboru in tudi v zimskem času. a— Srečonosne so srečke državne razredne loterije, ki Jih nabavite pri blagajn! glavne pošte Maribor. 3 h CelJa e— Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt ta Industrijo v Ljubliani za Celje ta Celjsko okolico. Gremij trgocev naznanja, da bo uradoval referent Zbornice v torek 8. t. m. od 8. do 12. dopoldne v ravnatelj-ski sobi Prevozne družbe, d. d. v Celju, Savinjsko nabrežje 7. e— Božičnica občinskih revežev. Mestna občina je pokrenila že meseca novembra širšo nabiralno akdjo za celjske občinske reveže. Nabranih je bilo skupno 6240 Din. Vsem občinskih revežem, ki bivajo izven mestne ubožnice, je bilo razdeljenih po 100 kilogramov bukovih drv v skupni vrednosti 1197 Din. Nadalje so ЫК občinski reveži, ki bivajo v ubožnici, pogoščeni na sveti dan in na novoletni dan z dobrim, obedom ▼ neld celjski gostilni. Pogostitev se Je izvršila pod nadzorstvom magistratnega uradnika. Za božičnloo so prejeli vsi občinski ubožd brez razlike (89 po številu) vsak po 100 Din v gotovini. Razliko med nabranim denarjem in dejanskimi Izdatki Je pokrila mestna občina iz ubožnega sklada. Kakor lani je tudi letos tukajšnje Kolo jngosloven-skih sester obdarilo občinske reveže v mest ni ubožnici na sveti večer z obleko in raznimi priboljški v Jedilih. e— Smrtna kosa. V Gaberju pri Celju je umrla 2. t m. Monika Kolarieva, 40 let stara žena cinkarniSkega delavca. Zadnji dnevi za nakup žrebanje že dne 7. januarja Dobe se srečk t LJubljani: oglasni oddelek »Jutra« Prešernova ulica 4 In ekspozitura »Jutra« v Šiški v Mariboru: podružnica »Jutra« Aleksandrova c, 13 v Celju: podružnica »Jutra« Kocenova ul. 2 Ne zamudite! Iz Kranja r— Plesna vaja se zaradi zasedbe dvo» rane preloži od sobote na nedeljo ter se bo pričela točno ob 8. on. Sodeloval bo pomnoženi orkester. r— Tudi razveseljivo. Kronika božičnih ki novoletnih praznikov ni zabeležila ne v Kranju ne v njegovi okolici nikakih izgre* dov fantovske razposajenosti Dosedaj so imeli orožniki vsako leto precej opravila, »lasti buren je bil navadno Štefanov praz» nik m naslednji dan poslov in služkinj. r— Kranj dobi prvo konjsko mesnico. Podjetnik g. LeopoJd Lenardič bo preure« dil svojo garažo v novi stanovanjski hiši na vrhi Jelenovega klanca v prostore za konj« sko mesnico, katero bo prevzel in vodil neki mesar. r— Aretacija nevarnega vlomilca. Na sadnji dan v preteklem letu je aretiral podnarednik g. Senica Ivana Javornika, 241etnega vlomilca, ki je bil že pred novo» meškim okrožnim sodiščem obsojen žara? di tatvine. Javornik se je potikal okrog pod napačnim imenom, zadnji mesec pa je dobil delo pri podjetju Slograd, ki gradi tovarno na Gašteju. Prijavil se je pod Imenom Jože Bartl. Drugi dan je bil eskor* tiran v Novo mesto, kjer bo moral prese* deti Se staro kazen. r— Zanimanje za smučarski šport raz? veseljivo rase, zlasti med mladino. Kakor emo že poročali, se je ustanovil pod okri» Ijen Sokotekega društva smučarski odsek, h kateremu je prisopilo že nad 50 članov ln članic Društvo je tudi najelo trenerja z Jesenic, ki bo vodil ves pouk o smučanju. Prvi smučarski tečaj bo priredil Sokol v nedeljo na travnikih za Sentpetersko gra* ščino pod Šmarjetno goro. Nocoj ob 20. «m je sklican v Narodnem domu sestanek rseh smučarjev zaradi dogovora o nedelj* skem treningu ЬТ v* v * џ 8— Snega je z novim letom zapadlo to» Kko, kakor že par let ne. Sedaj se prične veselje za smučarje in sankače. Vse ceste •o že oživele Prav je napovedal naš znani športnik, da s« bo vršil smuški tečaj na Kofcah v novem snegu, ki je zapadel v taki množini, da 90 vsi štori in vse skale lepo izravnane. Planinski dom na Kofcah fiaka na zabavno smučarsko družbo. h Trbove!? t— Poučno predavanje o novih davčnih predpisih in napovedi davka za leto 1929 bo 6. t. m. ob 14 v Fortejevib prostorih v Trbovljah Predaval lx> delegat Zveze tr» govskih gremijev g Podgoršek iz Ljubi j a* ne Davkoplačevalci, v vašem interesu je. da pridete k predavan ju j Sport h Utiie i— Smrtna kosa. Včeraj so pokopali na ljubljanskem pokopališču g. Marijo Bayer» fevo, roj. Stiene. Pokojnica je bila mati litijske učiteljice g. Franje Bezeljakove in tašča litijskega okrajnega nadzornika go» spoda Ivana Bezeljaka Pokojnico je spre* milo k večnemu počitku lepo število onih, ki so jo poznali kot plemenito damo. Blag ji spomm, globoko užaloščeni rodbini pa naše globoko sožalje. i— Umetnik bo postal. Malega, javnosti dobro poznanega harmonikarja Rakarjeve» ?a Tončka, ki se je imenitno uveljavil na esenski tekmi silovenskih harmonikarjev, eo oddali njegovi starši v Tržič, kjer ga bo poučeval v vseh harmonikarskih umetno» stih priznan strokovnjak. Upajmo, da »e Bo 6!etni fantič razvil pod strogim stro« kovnim vodstvom v pravega virtuoza. i— Smrt svetogorske planinske grče. Ob prihodu novega leta so pokopali na sveto® gorskem pokopališču 91 let starega Janeza Brena, znano kmečko korenino iz Roviš pod Sveto goro. Rajni je bil med mnogo» številnimi planinarji, ki tako radi in po» gosto posečajo to priljubljeno zasavsko točko, zelo poznan. Kljub devetim križem, ki mu jih je naložilo že lansko leto, je bil mož še vedno čil in zdrav. Ni bilo sejma, da ne bi mož stopil izpod Svete gore, pa ne samo do najbližje postaje Save, do ko» Medklubska smuška tekma 18 km SK Ilirije v Ljubljani SK Ilirija priredi dne 6. januarja v Ljubljani medklubsko, propagandno smu» ško tekmo na 18 km dolgi progi. Tekmuje se v treh kategorijah: 1. Tekmovalci, ki ao dosegli na savez» nih tekmah eno prvih treh mest in olim* pijski tekmovalci 2 Tekmovalci, ki »o že tekmovali, p« niso dosegli placementa. 3. Novinci. Tekmuje se po pravilniku JZSS. V prvih dveh kategorijah morejo stat* tati fe verificirani tekmovalci klubov, ki »o včlanjeni v JZSS. Razpis drsalne tekme za moško in žensko mladino SK Ilirija razpisuje za nedeljo 6. t m. drsalno tekmo za moško in žensko mladb no. Klasificira se posebej moška mladina in posebej ženska mladina Tekma je dostopna tekmovalcem in tekmovalkam, ki še niso prekoračili 17. leta, ne glede na to, ali so člani kakega športnega društva ali ne. Vsak udeleženec mora na zahtevo pred-, ložiti razsodišču pred pričetkom tekme do» kaz o starosti s šolsko knjižico ali krstnim listom Prijavnine ni Zmagovalci dobijo darila. Razpisane so naslednje obvezne vaje: 1. loki v osmici naprej na ven; 2. foki v osmici naprej na noter; 3. vijuga št. 18 (d npiv n + 1 np n v); 4. vijuga št. 19 (isto kot št. 18, toda pričenši 1 levo nogo)- 5. trojka št. 9 (d np v T -f- levo isto); 6. dvojna trojka št. 47 (naprej na ven). — Prosto drsanje približno 2 m mirti. — Za deško skupino je posebej predpisan še tek JERANCICEVI SPOMINI ■V • so 1ZS 1. na 3 boge okoli dreaftšča. Pričetek tekme ob 9. zjutraj, tekmovalci ae morajo javiti najkasneje ob 8.30 razso» dišču ▼ garderobi — V primeri neugodne» ga vremena bo tekma od god en a. — Poj a» snila m pouk daje drsalna aekcija SK Hi» rije na drsališču. — Prijaviti ae je pisme* no nu naslov SK Ilirija, Krsnikova ulica 3/П ali uetmeno na drsališču do oričetka tekme. — SK Ilirija. VREMENSKO POROČILO Metenrnlnčki гћтпЈ v МпЬНлтИ 3. Januarja 1929. Višina barometra ЗПА.Я m t\rai opazovanja re Smer vetra rtarom. Tempet. > - in brzina -г > о \f m !n sek. X /62*2 -20 90 NNE 2 620 -2-0 mirno 61 5 01 90 N 1 61 3 ir J6 nii-np 754*5 60 9u E 2 Ы1 • /52 9 .0 Ljubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Skopi Je Dubrovnik Spitt Solmce vzhaja ob 7.39, zahaja ob 16.29, Naivišia tempTan-ra danes v Lluhliani 1.0, najnižja —3.3t Dunajska vremenska napoved za petek: Na za padu polagoma manj oblačno bi bolj o«, ter mraz. Na jugu in na vzhodnem robu Alp bo Š3 snežilo in bo temperatura počasi padla. o Ь Si O 8 i0 10 10 7 Padavine Vrsti v na de T. «r» sneg In 4 «eg-megl* 130 eneg 50 dež 1 0 dei 650 00 Start in cilj na sankališču v Tivoliju. Proga poteka v smeri proti Mostecu, ob Večni pot: preko brda na Veliki vrb (ko» ta 440) na leoto 363, mimo Dolnic ▼ Glin» der je hud in strm klanec, marveč prav rad tudi do Litije. Simpatičnega in za pomeaek tako prikupnega možička bomo ohranili vsi obiskovalci Svete gore v prijaznem spo» minu. Iz Novega mesta n— Železničarska jubilejna knjižnica bo vprizorila s sodelovanjem Glasbenega dru* štva v Kočevju v soboto 5. L m. v Sokol* skem domu spevoigri «Zenitna ponudba» in «2ene je treba v hišo» Za prireditev vlada veliko zanimanje. n— Plemenit čin. Sreski zdravnik dr. Vin* ko Gregorič je kakor običajno vsako leto tudi letos obdaril v božičnih praznikih mestne siromake Naj bi vzbudil plemeniti čin mnogo posnemalcev! n— Himen. V šmihelu se je minulo ne* deljo poročil g. Karol Vrisk, upravitelj dr* žavnega posestva v Srbiji z gdč učiteljico Valerijo Zurčevo, hčerko bivšega doigolet« nega župana šmihebstopžke občine in biv» šega poslanca g Zurca. Obilo sreče! n— Silvestrovanje v Novem mestu je po» teklo prav mirno Večina meščanov je pri» čakala novo leto v Sokolskem domu, kjer je priredil Sokol zelo animirano zabavo Ob prihodu novega leta je imel lep nago* vor na prisotne starosta Sokola g. notar Marinček. ce, do Kamne gorice (kota 347), skozi Po* dutik in Koseze ter эгеко šišenskega vrha (kob. 427) na cilj. Primorje v Zagrebu. Slovenski prvak АЖ Primorje gostuje v nedeljo v Zagre* bu, m sicer proti Gradjanskemu. Upamo, da bo moštvo >rimorja častno in dostojno repr.zentiralo slovenski šport na vročih zagrebšk:'. tleh. Ljubljanski športni klub (smuška sek» cija) sklicuje za danes v petek ob 18. se» stanek v damsko sobo «Emone» zaradi do govora o skupnih izletih, legitimacijah i dr. PreizkuSnja smučarskih tekmovalcev. V torek dne 1. januarja je priredil JZSS v Kranjski gori preizkušnjo smučarskih tekmovalcev z izključitvijo onih, ki so bili v lanski sezoni na olimpijadi. Preizkušnje se je udeležilo 19 tekmovalcev, ki eo po» kazali prav lepe uspehe. Prvi je prispel na cilj Albin Jakopič (Smučarski klub Dovje» Mojstrana) v času 1 : 50 : 19, drugi Leo Knap (SPD Kranjska gora) v času 1 : 51 : 26, tretji Tomaž Godec (Smučarski klub Bohinj) v času 1 : 51 : 46. četrti Banovec (Smu'arski klub Ljubljana) 1 : 56 : 55, peti Bervar (SK Ljubljana) 1 : 57 : 52, šesti Rabič (Smučarski klub Dovje*Mojstrana), sedmi Wisiak Aleksander (Smučarski klub Ljubljana), osmi Frank Stane (Smučarski klub Ljubljana). P-roga je vodila od Kranj* ike gore do Tamarja in nazaj. Snežne raz» mr-e so bile povoljne, prikrajšan je bil le Bervar, ki je izžrebal št. 1 ter je moral smučati po no**o zapadlem snegu. — Že ta preizkušnja sama je ukazala, da fe priča» kovati letos analogno močnemu razvoju smučarstva, pra% lepo število tekmo Лее-. Dodamo nai še, da s je isti dan popoldne raki jučil I Hanssenov tečaj za skoke ter da se je pri tej prftiki vrstilo na skakalnici 10 naših ь ličarjev, ki ao pokazali res lep uspeh tega tečaja. Garderoba v bufetu Tivoli Start toč» no ob deveti uri dopoldne. Prijave s pri» javnino 10 Dm sprejema tvrdka Goreč v Ljubljani Sprejemanje prijav se zaključi v soboto 5. t m. ob 18. uri. Žrebanje atart» nih številk s« vrši po šeati uri ▼ klubski sobi kavarne Evropa, kamor so vabljeni tu» di delegati klubov, ki se tekme udeležijo. Smuiki tečaj za novince pri planin skem Domu na Kofcah 1500 m se bo vr* šil od 7. L do 13. L t. L; vodi ga g. Rud. Badjura. Pouk v tečaju bo brezplačen Ce» lodnevna prehrana (dobra tečna hrana) s prenočiščem v zakurjenih sobah vred st» ne za udeležence tečaja na dan ln osebo 50 Din, prtljaga (smuči in nahrbtniki) bo dostavljena od kolodvora v Tržiču do Do» ma na Kofcah brezplačno. — Skupni od» hod « Ljubljane dne 7. I. z Gorenjcem ob 6.50 v Tržič, odtod ob 9, odhod v Dom na Kofcah (tri ure peš). — Vsak udeleže» nec tečaja naj prinese seboj po eno mažo za suh in otajan sneg. Novinci naj si da* do montirati (ozir. pregledati) smuči in pa» Нее pri g. Siardu ▼ delavnici J. Goreč na dvorišču gostilne pri rNovem svetu» na Goeposvetski cesti SK Ilirija. Naslednji gospodje ae na» prošajo, da se zglase jutri v soboto ob 20. v posebni sobi kavarne Evropa: Betetto, Vreček, ing. Bloudek, Zevnik, Pöschi De» kleva, Skružny, Pevalek, Kramaršič, Trošt. Prosim točno in polnoštevilno. — Predsed* nik. DrsallSče SK Ilirije odprto. Drsališče je očiščeno snega ter ima prav dobro lede* no ploskev. Vsled vii с snežne ograde, n di tmpozantno zimsko sliko. Odprto je dnevno od 8. do 22. ure. TKD Atena. (Hazenski odsek.) Dana» Snji trening, ki bi se imel vršiti ob 18. uri odpade. Prihodnji trening se vrši jutri po» poldne ob 15. v koÜzejski dvorani. Ta tre» ning je strogo obvezen za vse igralke. ■ Načelnica. VREMENSKO POROČILO Pohorje, 3. jan. Snežne prilike so zek> ugodne. Na vsem Pohorju je zapadlo nad pol metra pršiča Saninec na progi od Ru» ške koče do Ruš je izredno ugoden in za sankaško tekmo ni nikakih ovir. Vršila se bo brezpogojno 6. t. m. (iosoodarstvo Konkurzi v 1.1928. Rapidno narariovanje konknrzov v prečan-skih krajih, naraščanje ▼ Srbiji Jugoslovansko društvo za zaščito upnikov je pravkar obnavilo statistiko konkuraov za mesec december. V tem m^ecu je bilo registriranih 87 konkuraov (dec. 1927 80), napram 91 v novembru in 65 v oktobru. Kakor v novembru, je bilo tue!i v decembru Število konkuraov večje kakor v odgova-ja-iočib mesecih pret. leta, kar je pripisati 7.0-petnemu naraSčanju števila konkuraov v Srbiji, dočim to število v prečanskih pokrajinah dalje pada. V decembru je bilo registriranih v Srbiji in Črni gori 73 konkuraov (dec. 1927 58), v prečansluh pokrajinah pe 14 (22). in sicer v Hrvatski m Slavoniji в '3). v Sloveniji in Dalmaciji 5 (6) in v Vojvodini 8 (13). V vsem preteklem leto je bilo v naši državi registriranih 917 kerV^rzo» napram 1060 v I. 1927 in 832 v I. 1S2S V posameznih četrtletjih se je Število gibalo nasledit)je (v oklepajih odgovarjajoči podatki za 1., 1927. ta 1926.): Srbija in Črna gora Prečan pokraj. I. četrtletje 26« ( 349, 228) II. „ 220 ( 256, 164) III. 187 ( 220, 151) IV. „ 244 ( 235, 289) 917 (1060, 832) Iz gornjega pregleda je razvidno, За je število konkuraov v prvih treh četrtletjih Dret, leta napram 1. 1927. močno nazadovalo, v zadnjem četrtletju pa se je napram letu 1927 zopet dvignilo (v novembru in deeembru). Kakor та december, se more tudi z» zadnje četrtletje n »o to vi ti, da odpade naraščanje konknrzov bodisi v primeri s tretjim Četrtletjem ali pa zadnjim četrtletjem 1. 1927 edino na Srbijo in Črno goro, kajti v prečan--kib krajih je vse leto rapidno nazadovalo. Isar je najbolj razvidno iz naslednje tabele (v oklepajih odgovarjajoči podatki za leto 1927. In 1926.): I. četrti. 186 (228. 106) 80 (121, 123) II. „ 152 И64. 106) 68 (92, 59) III. ,, 138 (151. 100) 49 ( 69, 51) IV. „ 206 (175. 146) 38 < 60 143) 682 (718, 456) 235 (342. 876) V zadnjem četrtletju pret. leta je število konkuraov v vseh prečanskih pokrajinah padlo celo na 58 napram 49 v tretjem, C8 v drugem in 80 v prvem četrtletni, v Srbiji in Črni gori pa se je zopet povečalo na 206. Dočim je 1. 1926. od vsega števila konknrzov odpadlo na prečanske kraje še 45.2 %. je ta odstotek 1. 1927. padel na 32.3 %, lani na 25.6 %, v zadnjem četrtletju pret. leta pa je na prečanske kraje odpadlo eelo oamo 15.9 % rseh konkuraov, dočhn je ostalih 84.1 % odpadlo na Srbijo in Črno goro. Nova naredba o odpiranju in zapiranju obratovalnic Na podlagi okvirne uredbe ministra и so-cüafoo po Ii tako o cxipnramju в zapiranju trgovskih in obratnih obratovalnic od 3. maj* 1928 je veliki župan Uubtjansike oblasti lani juSrja meseca izda! naredibo o odpiranju n zapiranju obratovailmc, ki pa )e kmalu рокажа!а, da v nekaterih določbah ne odeovaj-jt na&m razmerami. Zato Je veliki župan Mai po nsföanta Zbornice za TO) v Ljubljani, Delavske zbor-u4ce In prixadetäi ofcö» novo naredibo, Iti je stapnla v veUavo 1. t m., s katerim dnem я-ffuM stara naredba veljavo. Po tej naredbi smejo biti v splošnem, ▼ kolikor ni kaj drugega določeno, trgovinske obratovalnice odprte: v okot&u ljubljanske рай-oijske direkcije od 8—12 in od 14—16 ure, povsod drugje od 8.—12. in od 14.—19. ure, obrtne obratovalnice pa v vsej oblasti od 7.—12. ta od 14.—18 ure. Prodajalnlce kolonilataega, delikatesnega. Špecerijskega, mešanega blaga In kramarske obratovalnice sm«Jo biti odprte: 1.) v okolišu poH-cljake direkcije ljubljanske od pol 8. do pol 13. m od 14. do 19 (doslej od pol 8. do 12.); 2.) v ljubljansko-okollSkem srezu pofcti od 7. do 12. ir («I pa! 15 do pol 20. ure. poeimd pa Od 7. do 12. in od D papirjem, pisarniškimi predmet! ta knjigarne sme^o biti odprte od pod S. do 12. ta od pod 14. do 18. ure (dostej samo v odooli&u Uublj. policijske drekate od 14. do pod 19 ure). V okolišu ljubljanske potöcijeke direkcSe smejo biti odprte tudi trgovine s modnim blagom od 8. do 12. ta od 14 do 19. ure (nespremenjeno), trgovine z ieleznino pa od 8. do pol 13 in od 14. do 18. ure (novo). Cvetličarske trgovine smejo biti odprte poleti in pozimi od pol 8. do 20. ure (doslej od 7. do 12. ta od 15 do 20. ure). Pekovske prodajalnlce smejo Mti odprte poleti od 5. do 20. nre, pozimi pa od 6 do 20. ure (doslej poleti m pozimi od 6. do 20. ure), mesnice (lokali) poteti ta pozimi od 5. do 12. ta od 17. do 19. ure. mesarske stojnice ta baraike pa od 5 do 13 are (doslej poleti m po-ziitni različno). Prodajalnlce žlvljensldh potrebščin, ki prodajajo »кђибпо lahko pokvarljive viktuateje. smejo biti odprte poleti in pozimi od 6. do 20. ure (doslej poleti ta pozimi rae-Нбпо). Poslovanje nn stolnicah, na nesaigraje-ffih prostorih, po vežah ta barakah ni dopustno ob баз®, ko morajo brfri zaprte druge tngov?n-sike obratovalnice. Izjema veHja saimo za one, M prodajajo samo presno sadje, zetenjavo, slaščice ta mftafcih drugih predmetov, poteti od 6. do 20. in pozimi od 7 do 20. nre. Za male prodajalnlce tobaka veljajo določbe pravilnika monopolske «prave (dosedanje določbe torej odpadejo). Papinja, pisarniških ta drugih potrebščin pa ne smejo prodajtai ob času, ko so v dotičnem kraju zaprte trgovinske prodajalnlce. Prodajanje nov In, revi] hi časopisov, pečenega kostanja, brezalkoholnih pijač in sladoleda po ulicah je dovoljeno poleti od 5. do 22. ure ta pozimi od 6. do 22. ure, po javnli lokaM pa se smejo do 22. ure prodajati te novioe, revije, ovetftce ta kočevska predmeti. Bančni In zavarovalni In allm podobni obrati cmejo hiti odprti podeti ta pozimi od 8. do 13. in od 15. do 18 .ure, posojilnice pa od 8. do 14. nre (nespremenjeno), podjetja za natovarjanje ta raztovarjanje blaga aa želeroka poteti od 5. do 20. ure in pozimi od 6. do 19. ure (doslej samo od 6. odnosno 7. ure). Brivske, frizerske Ia kosmatičn« obrtne obratovalnice smejo biti odprte v LJubljani od pol 8. do 12. ta od po! 14. do 19. are, ob sobotah ta dnevih pred prazniki pa do 2(k ure (doslej do 21. ure), povsod drugje pa kekor v Ljubljani, samo ob sobotah do 21. nre. Foto grafične obratovalnice od 8. do 12. m od 14. do 19. ure (dos'ej samo do 16. ure). Obrtne delavnice, v katerih Je poslovanje osobia organiz;rano z izmenami, smejo biti odprte čez poddne. toda ne smejo v tem času opravljati pos&xv s strankami / — Davek potujočih agentov ia trgovskih potnikov. Po novem zakonu o neposrednih davkih morajo potujoči agenti in trgovski potniki plačati pridobnino letnih 1000 Din, in aicer v celotnem zneeku. preden pričnejo izvrševati poklic. Kogar ae zaloti pri iz-vrševanju posla brez potrdila o plačanem davku, mora plačati poleg rednega davka že enak snesek sa kasen. Generalna direkcija davkov je te dni naroČila vsem davčnim oblast vom, naj vse potujoče agente in trgovske potnike poaovejo, da plačajo ta davek, бе preden začno letoe izvrševati svoj poeel Opozarjamo na to vse davčne zavezance te vrste da izpolnijo svojo dolžnost in se ognejo dvojnemu davku za primer, бе Ш) organi finančne kontrole zalotijo pri poslu brez pobotnice o plačanem davku Davek letnih 1000 Din eo dolini plačevati v*i trgovski potniki, zastopniki afi agenti trgovinskih podjetij, ki poslujejo kot samostojni podjetniki, to je oni, ki trpijo pri sklenjenih poelih nevarnost izgube ali pa če se njihov dobiček ravna po njihovem lastnem delovanju in torej niso odvisni od podjetja, ki ga zastopajo. Tega davka pa ne plačajo trgovinski potniki, ako eo v službenem razmerjiu in morajo plačati uslužbenski davek. = Odobren proračnn Zbornice sa TOI ▼ Ljubljani. Ljubljanski veliki župen ie odobril proračun Zbornice za TOI v Ljubljani s skupnim zneskom dohodkov od 4,875.515 Din in skupnim zneskom izdatkov od 4,074.945 Din ter pobiranje 25 % doklad« od zborničnim volilnim upravičencem predpisanega davka na dohodek podjetij, obratov in poklioov in davka na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov. — Pravilnik k zakon« o neposrednih davkih bo v kratkem izdala ▼ posebni knjigi knjigarna Tiskovne zadruge v LjubljanL Obširna knjiga ье pri omenjeni knjigarni lahko že sedaj naroča. =■= Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 1L t m. ponudbe glede dobave 50 komadov lesenih samokolnic, strojni oddelek pe do 11. t m. ponudbe glede dobave ca. 1400 kg železnih plošč, ca. 12.000 kg različne pločevine, 1000 kg Španskega trstja, 00 kg mašila za »Dabeg« črpalke in 25 kg mehkega spajala. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 14. L m. ponudbe glede dobave 8000 m novih tračnic. (Pogoji so na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani.) Borze 3. januarja Na ljubljanski borzi je bilo dane* povpraševanje največje v devizah na Berlin, London, Dunaj, Curih in Newyork. Razen mamjše potrebe v devizi na Tret je vso ostalo potrebo krila Narodna banka. Tečaji deviz na Berlin Newyork ln London so se pa za malenkost okrepili. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda ponovno znatno dvignila, in aicer w б—6 točk; Pri znatnem от ometu se je prompte a prvotno trgovala po 441, pozneje pa po 442 — 443, kaea po 442 in za februar po 450. Investicijsko notira певогетепјзпо 86 — 86.5 brez prometa. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki samo v Jugobankl po 91 in v Srpski po 152. Tudi v industrijskih vrednotah skoro ni bilo prometa ter je bila zaključena le Osiješka Ijevaonica po 190. Trboveljska notira 475 — 4®, Vevče pe so dalje čvrste pri 118 denar. Deviz« in valnte. Lfnhljana o 00 13.525 — 13.555 (13.54), Bruselj fr-7.9112, Budhnpešita 0—9.9187, Curih 1094.1 — 1097.1 (1095.6), Doti a j 7.996 — 8.036 (8.011), London 275 68 — 276.48 (276.08), Newyork ček 56.655 — 56.855 (56.755). Pa. riz 0—222.52, Praga 168.1 — 168.9 (168.5), Trst 296.75 — 298.75 (297 75). Zagreb. Amsterdam 22.826 — 22.865 Dunaj 7.996 — 8.026. Berlin 18.525 — 18.555, Budimpešta 9.9037 — 9.9387, London 275.68 do 276.48, Milan 296.87 — 298.87 Newyork 56.665 — 56.855, Pariz 221.52 — 22852. Praga 168.10 — 166.90. Curih 1094.1 — 1097.1. Curih. Zagreb 9.1275, Panz 20.305 London 25.19125 Newyork 519.35, Milan 27 185, Praga 15.88, Dunaj 73.10 Budimpešta 90.58. Berlin 123.5250, Bruselj 72.21 Amsterdam 208.575 Bukarešta 3.12. Sofija 3.75 Dunaj. Beograd 12.4725 — 12.5125 Berlin 168.65 — 169.15, London 34.40375—34.50375, Milan 37.1450 — 37.2450, Newyork 708.95 do 711.45. Pariz 27.72 — 27.82, Praga 20.99 do 21-07, Curih 136.57 — 137.07; dinarji 12.4125 do 12.4725. Efekti. Ljubljana. Celjska 158 — 0 Ljubi j. kreditna 125—0, Praštediona 920—0, Kreditni zavod 175—0. Vevče 114—0, Kranjska hw dustrijska 295—0. Ruše 260—280, Stavbna 56-0. Sešir 105—0. Zagreb Državne vrednote: Vojna škoda 442 — 442.5, kasa 442 — 443 za februar 449 dc 451, za februar brez kupona, dobitka in amortizacije 417 — 419. za december 1929 460 — 466. investicijsko 86 _ 86.5, agrarne 0 — 53.5; bančne vrednote: Praštediona 920 — 0. Union 56.5 _ 57, Kreditna 93--0, Ljubljanska kreditna 125 — 126, Jueo 91 do 92. Zemaljska 0 — 145. Narodna 7000—0, Srpeka 152 — 153; industrijske vrednote: Gutmann 190 — 205, Slaveks 101 — 105, Slavonija 4.5 — 5.5, Narodna šumska 16—0 Drava 475 — 0. Isis 28 — 28, Vevče 118—0,' Dubrovačka 500 — 510. OsijeSka Ijevaonica 180 — 195, Trbovlje 475 — 485, Sečerana 470 — 490, Union 305 — 0. Narodna mlinska 20 — 0. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza (3. t. т.). Les: Tendenca nespremenjena. Zaključenih 'e bilo 10 vagonov drv. Deželni pridelki: Tendenca nespremenjena. Cene pšenici in pšenični moki so nekoliko popustile. Zaključeni so bili 8 vagoni koruze. Nudi se pšenica (slov. poet., mlevska tarife, plač. 90 dni): baška, 80 kg, promptna po 287.5— 290. za januar po 292.5 — 295 za februar po 295-297.5, za таге po 207-5—800; turšfi-ca: baška, umetno sušena, promptna, slov. port. po 310, času primerno suha po 295; rž: baška, zdrava. 72 kg, mlevska tarifa prf 295—297.5; oves: baški, navadna tarife po 295—800: moka: >Og<, fco. Ljubljana, plač. po sprejemu blaga po 425—430. Novosadska blagovna borza (3. t. m.) Tendence slabe. Promet: 14 vagonov pšenice 12 vagonov moke. 18 vagonov turSčice in 10 vagonov ječmena. Pšenica: baška 284 do 236; beSka potijska 235 - 236; banaška 232 — 284; sremska 236 — 238. T u r š č i -ca: baška in sremska 245 — 247.5; za januar 247.5 — 252.5; za nurrc - maj 277.5 do 282.5. Ječmen: baški 252.5 — 267.5; -po-mladni 280 _ 290. Oves* baäki. sremsW in slavonski 240 — 245 Pf "V »JUTRO« 5t. 3 =-в ================ PeteS, Ц 1929 Romeo in Julija v indijski menažeriji Nenavadna tragedija ljubezni med levinjo in tigrom Rai Bahdur B. K. Bose, vodja veli: tega zoološkega vrta v Kalkuti pripo» reduje v nekem angleškem listu pre» tiresljivo ljubezensko zgodbo med pre* krasnim tigrom in levinjo, ki je bila ponos njegove menažerije. Obe živali sta bili občinstvu dobro znani in obis» kovalci zoološkega vrta so se lahko na lastne oči prepričali o tem, kar pri« poveduje pisec. Leta 1926. 90 ujeli v Himalaji pre« krasnega mladega tigra. Postal je plen lovcev čisto po naključju. Zaprli so ga ▼ kletko, ki je stala poleg kletke lev» jega para. Mladi himalajski divjak se je kmalu udomačil in je postal skoro krotak, kar se le poredkoma primeri. Osobje, ki je streglo živalim, ga je imelo zelo rado in tudi tiger je vzlju» bil svoje strežaje. Kmalu pa so opazili, da leži tiger najraje vb železni pregraji, ki meji na sosedno kletko levjega para. Ni trajaš lo dolgo, pa je začela tigra posnemati Še levinja, in sicer je najraje ležala ob palicah, ki so se dotikale tigrove kletke. Leva je to jezilo. Šapal je po kletki sem in tj kakor bi hotel poka® «ati, da je razdražen. Toda levinja se ni zmenila za njegovo nejevoljo Za® čela je koketirati s tigrom. Z njim sta se gladila, stikala glavi in tičala po cele ure skupaj. Za ljudi, ki so priha» ja'; v menažerijo, se nista zmenila do« sti; zanemarjala sta celo hrano, ki so jo jima pokladali. Ko je vodstvo menažerije videlo, da levu ni všeč obnašanje družice, je sku» šalo stvar popraviti na ta način, da je nabavilo mlado tigro, ki naj bi odvrni» la himalajskega krasotca od levinje. Zaman vsak poskus! Tiger se je zme* nil za tigra toliko kolikor levinja za leva. Tedaj so prišli na misel, da bi kazalo tigra in levinjo ločiti. Tehnič» ne težkoče pa so bile skoro neizved» Ijive; vodstvo menažerije ni imelo na razpolago nove kletke in tako je osta* lo vse tako, kakor je bilo. Lev, ki je cele tedne zadrževal iz» bruh svoje togote, je nenadoma po* besnel. Vrgel se je na nezvesto levinjo in jo je napadel. Strežaji so posegli vmes, oteli napol razmesarjeno druži» со levu iz šap ter jo prenesli v bolni» со za živali. Тят je podlegla zadanim ranam Ko je tiger videl, da so mu vzeli levinjo, ni hotel nekaj dni nič jesti. Čakal je, da mu vrnejo drago le» vinjo katero pa so medtem že poko* pali. Kei ie bilo sedaj dovoli kletk na razpolago, so leva odpeljali, da ne bi ^rišlo do spopada med njim in tigrom. Tiger ie začel nato zopet jesti, vendar je ležal po cele dneve v kotu kakor ubit. Od časa do časa se je naslonil na železne palice sosedne kletke, v ka» teri je živela levinja. Neko jutro so ga našli — mrtvega. V> rinarji so raztelesili žival, da bi dognali vzrok smrti. Imeli so zelo tež* ko stališče Naposled so izjavili, da je tiger poginil zaradi neke želodčne bolezni. Osobje menažerije pa je bilo drugega mnenja: trdilo ie in še sedaj govori vsevprek, da je tiger poginil od žalosti nad odvedeno levjo neve» sto. To sodbo je tudi usvojila zgodba, ki io danes lahko bereš na palicah kletk kier sta se znašla in prenašala muk ljubezni tiger in levinja. Prizor iz boli vi j sko-p aragvajsk ega konflikta lolivUsko sorsko topništvo defiilra v La Pazu pred odhodom na fronto. Mož kot glavni dobitek v loteriji Tragično-resen načrt varšavski vladi V zadnjem desetletju se trudijo sko» raj se evropske Jržave, da bi nado» mestile zgubo na človeških življenjih, ki jih je zahtevala vojna, in predvsem, da bi zajezile stalno padanje števila rojstev. Premiranje rodbin s števil» nim «blagoslovom», davek na samce (srdaj, vsaj v niški oblasti, celo pri nas), papirnate naredbe in grožnje — nič se ne zdi raznim vladam premalo brihtno ali premalo izvedljivo, da bi ne bilo vredno poskusa. Ljudje pa seveda trm sti in se ne dado kar tako prepričati, da je njihova dolžnost spravljati otroke na svet, dokler je svet tako urejen, da se baš v odločil» nih krogih požv;2o» padle so ga krepke roke in ga odrinile v stran. Pustili pa so ga na hodniku, kjer straži še sedaj pričakujoč, da ne» kega ine uzre svojega gospodarja. Snip je prve dni kraljeve bolezni ža» losten ležal in ni hotel nič jesti Niti zalajal ni na številne profesorske kra* Ijeve obiskovalce ctožen je buljil pred» se in le tu in tam časih zarenčal. Šarlota je seveda manj bistroumna od Snipa in ni pokazala tolike žalosti. Prve dni, ko je ležal kralj v postelji, je kričala. Hotela je pač priklicati kra« lja, s katerim sta se imenitno zabava* la. Potem pa se je zadrla na vsakega prišleca, ki je stopil v hišo: «Kje je polkovnik?» To vprašanje je namreč imel kralj Jurij vedno na ustih. Če si ji približa kdo iz kraljeve okolice, je jezna in si puli perje od ogorčenja. Po* miri se samo takrat, kadar stopi k nji kraljeva mala nečakinja Elizabeta in ji ponudi košček sladkorja, katerega raz* se!-a vedno z nepopisnim zadovolj* stvom in ga pozoblje do zadnjega drobčka. Turška princesa milijonarka Turška princesa Medžidže Mustafa, snaha bivšega sultana Aouula narmda, je bila v zadnjem času predmet raznih škandaloznin aier. Živela ie v Budimpešti kot filmska igralka in je pred kratkim od tam neznano kam izginila, ne da bi poravnala nekih svojih dolgov. Budimpeštansko državno pravdnistvo je izdalo za njo tiralico. Sedaj pa je prejel nje impresarij Friedrich Peter iz An-gore obvestilo, da je turška vlada dvignila zaporo nad imetjem njenega očeta. ki je znašalo nekaj nad 2 milijona dinarjev v naši valuti. Tako je sedaj rešena vseh skrbi in se je takoj pokazalo. da človek le toliko velja, kolikor pod palcem ima. Na impresarijevo intervencijo je državno pravdnistvo tiralico umaknilo in dovolilo princesi po-vratek v Budimpešto, ker je sporočila, da hoče poravnati vse dolgove. Ti dolgovi pa niso bili niti tako veliki. Znašali so okrog 500 pengöv — komaj 4500 do 5000 Din. Kleopatra, dekle s krokodilsko kožo V Pragi razkazuje ta čas neko cirkuško podjetje novo svetovno čudo, «senzacijo 20. stoletja», imenovano «Kleopartra, dekle s krokodilsko kožo». Firbec se v takšnih slučajih nikoli ne odpove svojim pravicam in tako je razumljivo. da se ga tare pred razkazo-valnico vse črno in gosto. Neid list je napravil dovtip, da so posebno, dasne zainteresirane na «senzaciji», ki jo hodijo gledat z nevoščljivimi očmi. In to i je razumljivo, saj morajo pretočiti to- i liko — seveda krokodilskih — solz, da pridejo samo do majhne torbice iz krokodilove kože, dočim se tu lahko postavi ena njih vrstnica, kar s celo toaleto iz tega dragocenega materijala. Toda dovtipnost te mine takoj, pravi isti list, če vstopiš in si čudo sam ogledaš. Gre namreč za nesrečnico. ki boluje na grdi kožni bolezni. Ljudje so strašno surovi, da si iščejo zabave in dobička na takšen način. Zaroka, ki je padla v vodo Miss Mercedes Gleitze, ki je zašlo« vela, ko je preplavala Rokavski pre» liv, se je, kakor znano, zaročila z ne* kim častnikom britanske kolonijalne armade, ki ga ni še nikoli videla. Ne« davno je prišel presrečni zaročenec na dopust iz Indije v Evropo, da bi oseb* no spoznal svojo nevesto. In ko ga je Gleitze spoznala, je rekla, da se raz* roči, ker ji je morje ljubše od moža, ki si ga ni izbrala po srcu, ampak po pismu. Trije primeri letošnjih ženskih zimskih plaščev Zima je končno tu . . . bi v Parizu delujejo Javne peči, Id so postavljene na ulice ter ткИЈо ргетгНш пйшоМоОя priliko, da и malo ozrejejo. Evo tipičen prizor z zimske ulice v francoski prestolnici. Novoletna voščila — potrata časa Fašistični duce si je letos za novo leto izmislil originalno okrožnico, ki prepoveduje zanaprej čestitanje k no» vemu letu v Italiji. Mussolini je poslal okrožnico vsem državnim tajnikom, prefektom in podprefektom. V posla» niči pravi, da se z voščili potrati pre» več časa, za katerega je prikrajšana stranka, pa tudi država. Fašizem po» temtakem ne bo več začenjal nobene» ga leta s srečo, ampak kakor bodo na» nesle razmere. Novoletna racija v Ameriki Na novega leta dan je prohibicij» ska policija preiskala vse predele New» yorka in je aretirala 1000 pijancev. Vendar ni postopala povsod enako: v milijonarski četrti je pijance usmerila stranske ulice, kjer so se prestop* karji poskrili. Tudi v Filadelfiji je bil lov na alkoholike; v roke policije je prišlo 125 oseb — v primeri s številom prebivalstva dokaj majhen odstotek. Policija, ki preiskuje vsebino parni» kov, je na novega leta dan ustavila neko ladjo, prihajajočo s Kube. Zaple» nila je na njej 155 sodov žganja. V vsakem sodu je bilo 454 1 pijače. Vred» nost tega plena znaša nad četrt milijo» na dolarjev. I Kdo bo naslednik madžarskega rablja? Ko je pred kratkim umrl madžarski državni rabelj Gold, je budimpeštan» ska vlada razpisala natečaje za novega rablja. Prejela je ogromno število po» nudb in se ni mogla doslej odločiti še za nobeno. Zdaj poročajo iz Budim* pešte, da ima največ izgledov za na» sledstvo GoMa njegov dosedanji po» magač Pavel Balazs, ki je zaenkrat še pomožni delavec pri kulisah v nekem gledališču. Mož torej namerava na« tančno preobrniti svoje življenje: me» sto da bi spuščal kulise navzdol, bo vlekel obsojence navzgor. Ne mučite Vaše dece z ribjim djem io emulzijami, Id diše po ribjem olju. jft prašek, Id ima zelo ugoden okus in вь jemlje suh ali raztopljen v mleku, prireja se iz dr. Wanderjevega sladnega ekstrakta in garantiranih 30 % ribjega olja ter je posebno prikladen za vse one, ki ribje olje sploh težko prenesejo in ga ne moreje už:\ati. Dobi ье v vseh lekarnah v velikiB zavrijh po 42 Din, v mallli pa po 25 Din ♦♦♦♦♦♦Ф««М<ММ»Ф<И»ММ»МН>М««>«»М< Mussolini razlaščuje O metodah, ki se jih poslužuje fašistična Italija v boju proti narodnim manjšinam, je sodba sveta že kolikor toliko zaključena. Pametni možgani so Zakon velja navidezno za vso državo, izvajati pa so ga začeli proti kakšnim 2000 kmetom v Poadižju, ki so jim odvzeli okroglo 1100 hektarjev neobdela- Dolina Adiže blizu Siegmundskrona, kjer le fašizem oropal 2000 nemških malih kmetov zemlje In samostojnosti. V ozadju na desni grad Tirol, sedež nekdanjih tirolskih grofov, Id so dali deželi tudi Ime. si tudi že davno na jasnem, kaim te metode vodijo, samo fašistična Italija je v svojem besnem, megalomanskem šovinizmu nesposobna, da bi znaia izračunati posledice svojih krivičnosti in grozodejstev. Zdaj prihaja iz Rima vest o novem grozodejstvu, ki spominja na najtemnejše čase srednjega veka. Tokrat je naperjena proti južno-tirolskim nemškim kmetom, a ni dvoma, da ga bodo preizkusili tudi nad našim življem v zasedenem ozemlju. Mussolini je izdal zakon, ki omogoča razlastitev zemlje v melijoracijske svrhe. ne zemlje. Pripomniti' je treba, da so Ü kmetje takoj vložili sami po sebi načrte za melijoracijo teh tal, ko so zavohali, kam pes taco moli. Toda oblasti so šle preko teh načrtov in so zem jo oddale bivšim italijanskim bojevnikom. Videti je torej, da jim gre samo za izpodrivanje domačega življa in za naselitev tuje zemlje s pijoniTji poitalijančevanja. Za nameček daje zakon obiastim pravico razlastiti tudi obdelano zemljo in tako je pričakovati, da ne bo v kratkem v Poadižju nobenega sledu o tamošnjem avtohtonem seijašlkem ljudstvu. — »JUTRO« St. 4 Petek, 4. L 1929 Dr. Ivan Lah: Pred desetimi leti 4. Novi državljani . . . Tiste dni me je obiskal neki profesor iz Istre, ki je Prišel v Prago, da poišče Pomoči zoper Italijane, ki so zasedali istrska mesta in vasi ter povsod pokazali, da je njihova beseda o svobodi in kulturi laž, kajti razbijali so naše Čitalnice, kradli naše zastave in začeli posegati po naših ljudeh, ki so ugovarjali proti nasilju. Ker smo si svobodo po svetovni vojni predstavljali v PreJ, ko smo bili v eni državi, da — ali sedaj 1 Dve državi smo . . . Težka je bila najina pot, ko sva se vračala v kavarno pisat poročilo . . . Naši onstran granic P— Pri finančnem ministrstvu v Rimu ležijo številne prošnje z Goriškega za priznanje vojne odškodnine optantom ki nujne prošnje, da bi se odpisala bremena, ki to Padla na mnoge posestnike pri obnovi do-__ raov, ko so zadruge dobivale nakazila, pa najlepši podobi, smo se na moč zaČu- I 80 ж manipulacijah zakiju- dili nad temi dogodki in z veseljem aia z obtežeajem lastnikov, kakor )e vse sem obljubil nesrečnemu istrskemu od- to to2no Pognano. Zavod, ki le financiral poslancu, da poj d ein z njim v redakci- ^110^0» izkazuje napram takim žrtvam veje čeških listov, da izve češki "svet o terJatve- v finančnem ministrstvu za* italijanskem kulturnem škandalu Sicer vkčujeJo vso »*уаг- Fašistični voditelji v si nisem mogel prav misliti kako po- ' 001101 obljubljajo, č. da se bo kmalu vse korenito Izoreme-nilo. to je. da se prmravlia na hrvatsko hs slovensko duhovščino ofenziva, ki lo prežene iz cerkva ob kvarnerski riviieri Neki slovenski učitelj }e bil službe-no premeščen v srednjo Italijo. Moral »Kar na vlado, kar na vlado, sai к) •t50®®* sv>ojo nesrečno, bolno soprogo in ____ . . «.«.-. __• I rri kff 1__ ____t imamo,« je rekel ljubeznivo g. Svoboda. »Kdo bi si kaj takega mislil o Italijanih» Gotovo je pomota — kak vojak, saj veste, je pozabil, da Je že konec vojne.« »Ne, ne, oni povsod tako delajo.« ugovarja moj znanec. »No, da, saj pravim, kar na vlado!« In sva šla. K sreči sem poznal enega od skavtov, ki je stal pri vratih. Razložim mu, da bi rada govorila z gosp. Hajšmanom. »To, da,« pravi, »sicer ne smemo nikogar Pustiti navzgor.« V tem trenutku nas zmoti močan ženski krik. Neki skavt je zadržaval žensko, ki se je nanj razjezila z vso svojo togoto. Kmalu smo zvedeli, za kaj gre. Hišni posestnik ji je povišal stanarino in se je prišla pritožit »Hvalo Bogu«, je vpila, »sedaj je svoboda, imamo svojo vlado, ta bo priznala pravico.« Zainan je dokazoval skavt, da sedaj na vladi ne utegnejo reševati njenega stanovanjskega vprašanja. Ženska se je razčeperila in vso svojo jezo razlila nad skavtom, Češ, da zahteva svojo pravico . . . Nova državljanka! Prej je bila vlada daleč in visoko — sedaj se ji želi, da gre lahko vsak po pravico na vlado in da jo mora dobiti . . . Nehote sem se posmejal temu preprostemu ženskemu Pojmovanju narodne države, a skavt mi je povedal, da to ni edini primer takega ljudskega zaupanja, ampak da hodijo ljudje že vse dopoldne »na vlado« zaradi malenkostnih in brezpomembnih stvari, ki nima vlada z njimi nikakega opravka. Novi državljani! Svobodni državljani! Koliko podobnih dogodkov bodo doživele nove narodne vlade! Odšla sva z Istranom v drugo nadstropje, kjer sva našla g. Hajšmana pri delu. Tiskovni urad je bil šele v začetku, manjkalo mu je še vsega. Moj znanec mu začne pripovedovati vso dolgo povest o nesrečni Istri. Hajšman posluša, je nervozen, prevrača liste, telefonira, zopet posluša, istrski odposlanec še vedno pripoveduje . . . »Ali bi mogel to dati tiskovni urad na vse liste?« Hajšman me gleda. Takoj mi je jasno, da ni več samo dopisnik in da tiskovni urad ni več samo v službi naroda, ampak v slu*bi države . . . »Skušal bom . . opravičuje, »a vidita, poročila od vsth strani, sama vladna poročila. Napišite poročilo o dogodkih in jih oddajte v »Narodne liste«. mi moramo prinašati uradne vesti .. . Sicer mogoče . . .« Moj Istran je obstal. Uboga Istra! Po tefbi divjajo Italijani in svet naj tega ne izve ... In kaj poreče Narodni svet, ako odposlanec sporoči, da se v Pragi niso utegnili zavzeti za Istro. tri nedorastle otroke. Mati In otroci so se r selili Мл veni'o ^če pa -p pisal h svojega službenega kraja, da kdor pride v šolski zavod, ne pride več živ ven. Strašno je v šoli. strašno Izven šole. P— Vodovodi. Velike načrte so napravili za vodovode po obrne mih pokrajinah. Fašistični listi naipoveduieio skoraišmi priče-tek vodovodnih del ki bodo stala osrrom-ne svote. Tudi Istra dobi vodovod velik. Obsežen stroški so oreračunjeni na 157,802.297 lir. Tri četrtine bo prispevala država, eno četrtino dežela. 26 istrskih občin bo talko izborno preskrbljeno s pitno vodo in z vodo za namakanje oolia. Fašistični Ksti naznaniaio to Istri in se zahvaljujejo Duceju, Ы tako očetovsko skrbi za povzdieo dežele Doslel le bilo strašno V poletnih mesecih so hodili 11 ud Je po vodo do 15 km daleč Poldrugo stoletle ie študirala avstrijska oblast vodovodne načrte oa ni prišla do irikake srnluciie. Fašistični režim je pa кат pregledal vsn stvar in sedai je gotovo, da bo istrska ookrafina v kolikor mogoče kratkem času preskrbljena г vodo. Pri Sv Ivanu «k Buzeta so dobri vodni izviTkf, pa tudi v dolini Raše, a pomagati si hočejo še z velikim umetnim ie-zerom. »Piccolo« ie Pisal k temu načrtu da Je v Istri mnogo nevernih Tomažev ki zmajeio z glavo, kadar se Mm govori o vodovodu in preskrbi dežele z vodo. Noče-to verjeti da se res izvrši vodovodni načrt. Morda pokaže že blržnia bodočnost, ali imajo pav ali ne. Kako bi le mogla siro. maSna Istra prispevati k vodovodu s četrtino ki znaša 39.495.070 lir?l Tudi Tolminu napovedujejo vodovod. И bo stai okoli 460.000 lir. Voiaška uorava bo prispevala s 110.000 lirami. Tolminski občini le za zgradbo vodovoda dovoljeno posonilo 360.000 lir. P— Pisma treh slovenskih ЬаШот. V Tteb-čah pri Trstu Te pisal učenec Karel Piane, ko )e zapustil šok», svojim bdv&im tovarišem poslovilno laäko potsmo: Zbogom, prijatelji! Bodite dobri in zadovoljiti pa vedite, da nositi Črno srajco, se pravi, biti Italijan. Dva dru«a belila Miroslav Čuk k Marčel Ктађ pa sta pisala učitelju, da so se šolski otroci v Trebčah dogovorili, da stvortjo sikupino baJtitov v »vrbo teletov. Dostavila sta, da lani otroci niso marali za baliIstoo obleko, letos pa vedo, lutf da Je. »Ba'Mfla« pomeni dečka, pogumnega sa domovino. »Piocolo« pozdravlja te fantičke Jn Цт kliče: Bravi ragazzi! Znano je, kako se slovenski otroci povsodi branijo črne srajce. Za razne slovesnosti 90 ttčit&ljn ki učiteljice že » silo oblekli otrokom črne srajce. Pisma iz tržaških Trebi naj Ы sodaij pomagata, da bi м &rsa srajca priljubila slovenskim učencem r osnovni šoti! - Goriški dobrovoHd so hmM tvoj« Мао zborovanje. Društvo imajo t ta namen, da Ы se njihova udeležba v vojni na italijanski stnurf prav uveljavita v ntfhovd življenjski borbi. Na skupščini so bife prečit am dolga poročila, h katerih se razvkfi, da društvena stremljenja n« doeegaK) nobenega uspeha pa četudi vodno na-gla£a)o In ka£e$o, kako so dobri faSisti. Radi bi dobili službe, zemljo Itd., zato so pa tako goreči ljubitelji Mussoörwja in todi za neodre-šeno Dalmacijo se ogrevajo. Samo eden Je imel • pogum «reči na skupščini resnico, da gonföcib as opoitenOo vedns C« Ы d vai, bi hi| ml»vä, da m potiskajo povsod r stran in da ti reveži sedaj po «mtr gU sploh dJČ m veUaJo. Dobri so bdi samo za Jarke. OoriSka Je pnldopjdeoa k Italiji zato, da jo poča« zasedejo regoticoK. Kadar so ti go-rn&d »volontari« sami mad seboj, marsikateri prelcibga tisto aro, кю и Je iti i nevarnostjo bork za mater Italijo. Lani Je povedal na sv Jem predavanja v Benetkah tržaški fašistični tajnik CoboIM, da Je v JuM№ Krajani sedaj že nad stotieoč regnokotov Pa ie vedno prihajajo ki odrivajo v stran tudi goriške dobrovoljoe. p— »Sala del Nessuno« ie zgorela. To je dvorana bivšega istrskega deželnega zbora v Poreču. kjer so bili italijanski dežebii poslanci svoj čas sklenili, da ne oošlieJo v dunajski parlament nobenega zastopnika. Požar Je napravil velMco škodo. Dvoje mnenj o razstavi Karle Bulovčeve Z bobnadjem in reklamo, U Jo doslej ntsmo bim vajeni, so nam predstavIM kiparico Karlo Buk/včevo. Čeprav smo ш »vasa žalostnega dejstva, da bi v vsej Sloveniji «pravil s težavo ek.npaj dosti članov za klub pravita prijateljev umetnosti sploh, so se entuoijasti za našo mlado kipark» strnil v üufc prijatoljeiv umabnosti gostx Karle Bulovčeve. Da bi bilo bolj originalno, niso maloštevilne kolekcije njenih plastik in risb otvorüi dopoldne, kakor Je splošno običaj bi za umetnostne raasstarve že zaradi ugodne reosveitijaw* edino primemo, temveč »večer ob 20. ud Kakor J« taumertnlčena in prtsdjena rekiama ca racestavo, taka so tndi razstavljena dela. Ootovo ima umetnic« talent in dosti pravega plastičnega čuta za nadaljni uspešni in solidni rarvog, vendar so pa te dobre lastnosti tako «krite pod umetnjčemjem in igračkanjem s tehniko, da ne pridejo do veljave. Ta umetnost JinstamentemnJa, ki stremi le za tem, da se pokaže čim originalnejšo. Se oelo po svoji kurijoa-noeti ni nova. 2e v propadajoča renesansi Jo poanamo lo do sitega smo se Jo naigledaS v dobi impresionističnega iskanja plastičnega izražanja. Sicer po galerijah ie vedno vzbujajo pozornost Archimboldovi »ritratti grotesci«, t. J. one k samih poljskih In vrtnih sadežev sestavljene glave. Teh del pa nikdar ni nikdo cenil z estetske strani, temveč vedno le zaradi njih grotesknosti. Da bi pa danes primerjali Michel-angelova dela z glavami In telesi, ki so povsem posuta z mozolji, uljesi ki tvori ter delujejo kakor moderni ArchimboMiiJ! b kuhinjskih umetnin, cmokov, žitičnakov in prav domačih maca-fizeljnov, se nam zdi le mak> domišljavo. Pomislite vendar, kako bi Ы9о te stvari sploh mogoče izklesati r kamen In kako bi delovale v bronu. Samo JustamentiranJe in korajža še ni umetnost. V mladi umetnici vro sile, to Je resnica, kakor Je tudi opravičeno upanje, da se bi Karle Bulovčeve $e razvije znatna umetnica, ko bo dozorela. — A. O. И. V soboto 22. decembra Je otvocäa gospa Karla Bulovčeva v Mali dvorani Narodnega doma prvo razstavo svojih monumentalnih del. Kritik Josip Vidmar J« v svojem otvoritvenem govoru orisal v kratkih potezah njeno umetnost m dt lo, poudariä njeno samosvojo silo in skušal na kratko analizirati njeni večji deli — kartona. Karla Bulovčeva Je razstavila nad 30 del, Id lasno zrcalijo njeno individualno moč. 2e študije v risbah adekvatno soglašajo z osnutki v itoved, ki so pa neprimerno močnejši in zmagajo nad risbami. Pri Bulovčevi Je telo glavni izrazni organ, razvaiovJIenost, razgibanost, dinamična zanosdtost in pogon so vsebinski izraz njenih del, ld so vidni tudi v obeh kartonih (CmeJi, harfa) in močno v celi kompoaiciiJL Zato Je tudi stilni izraz (burtke m vzbokline) edino s tega ozira razumljiv in tudi nujen, ker raegiba že detatjl do največje dinamike In ga potem ubere v oekxto s cek> zasnovo. To pričajo ie vsi njeni reEjefi (Vstajenje, Vnebohod L dr.), očitneje pa večja dela, kot doprsni kip Sflvjy Nelly, Dostojevskega siroti-oe, potem kipci za spomenik Petra Osvoboditelja (Matija Qubec, Peter Svačič, Kralj Ma- W I k.) h močno finstveno poMtinn NMte-acbedeiv «pomeodk Večni krik. Kartona ae moreta tega tako Ovo zrcaliti, ker Je te frag materija! k drugi pogoji; d asi j« njih osnovna moč razgibanost, vendar kažeta kartona morda ЬоЦ obsežnost kot njene zamisli in raomah kom-pocncije v Urokih dimenzijah kot njeno najintimnejšo moč. Bliže so mi zato vsi kqpi in re-Ifceft, kjer Sntkn, da Je prišla njena sila do vsega razmaha bodisi v celoti ali detajlu. Njen način podajanja Je morda soroden renesansi in baroki, ki sta — kot menim jaz — le radi stičnega gledanja na telo z njo v neki duhovni zvezi; ne bi pa mogel trditi, da bi bila ona odvisna od pjiju, posebno če pomislim, da Je moderna doba izraževala v kiparstvu v bistvu bolj tračne momente, rekel hi bol b ter aro-e, kot pa bistveno kiparske stvari, n. pr. telo. Morda pojasni njeno razmeri« tudi primera renesansa-antika, kjer Je pa prva vendarle popolnoma samo svoj« in je obema sorodno le gledanje predmeta. V« načrti K. Bulovčeve, vse njen« zamisli •treme po veliki SkiiH, razmahu in dfamenzajah, kar poudari« njeno res pristno kiparsko moč. Resnost nienega deta Je razvidna b vsakega razstavljenega predmeta, morda tu p« tam moti materjal, v .sebi brani nedvomno močan ld-parski talent in trudi moč, ki pa bo popolnoma prišla do veljave šele s izvedbami v njej adekvatnem materijaJu. — A. Ü. Izvleček iz programov LJUBLJANA člt ш «kwj, £AUMtb <309 m 0-7 kw). PKAUA U4V m S t«), tJKNO (Ml m i kw). VAKSAVA (1111 m 10kw), BERLIN {464 m 4 kw), FRANKfUkl (428 m «kv>, LANUÜN ВЕКО (469 ш AUw), STUriÜARl (380 k* «kw). DUNAJ (51? m tö kw), LONDON (Daven uy 1604 m /5kw), R1M (448 a 12 kw). BU-Ü1MPES1A (558 m Ž0 kw), STOCKHOLM (Motala 1380 Ф 30 kw) Petek, 4. januarja LJUBLJANA 12.30: Rcproducirawi glasba in borzne vesti. — 17: Koncert radio-orkestra. — 13; Predavanje iz filozofije. — 18.30: Gospodinjska ura (gdč. Krekova). — 19: Francoščina. — 19.30 Varstvo spomenikov; predava dr. Stele. — 20: Pevski večer opernega vpevca g. Ado Dariana. — 1.: Lpavic: Ce na poljane. — 2. Hatze: Majka. — 3. Pavčič: Padaie so cvetne sanje. — 4: Adamič: Pri studencu. — 5. Lajovic: Se-renada. — 6. Mozart: »Čarobna piščal« (arija). — 7: Mozart: »Rop iz Seraila« (axi-ja). — Koncert radio-orkestra. — ZAOREJ3 17.15: Popoldanski koncetr. — 20.35: Romantični večer. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert orkestra, — 19: Koncert taon-buraškega zbora prašldh Sokolov. — 19.30 Melodrama m koncer lahke glasbe. — BRNO 16.30: Popoldanski koncert iz Prage. — 19: Dramski večer. — 19.30: Prenos programa ig Prage. — VARŠAVA 18: Koncert orkestra in zbora mandolin — 20.15: Prenos simfoničnega koncerta iz filharmonije. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert kvarteta. — 17.25: Koncert komorne glasbe. — 20 05: Orkestralen in pevski koncert. — BERLIN 17: Koncert salonskega orkestra. — 20. Zabaven večer. — 21.30: Koncert sodobnih skladateljev. — FRANKFURT H>.30: Orkestralen in pevski koncert muzejskega društva. — LANGENBERG 174.5: Popoldanski koncert. — 20: Orkestralen koncert. — Narodne pesmi. Lahka glasba. — STUTTGART 16.15: Popoldanski konoert. — 19.30: Prenos koncerta lz Framkfurta. — Lahka godba — BUDIMPEŠTA 17.40: Orkestralen koncert. — 20.15 Koncert Beethovnovih skladb. — 20: Re-producirana in ciganska godba. — LONDON 19.45: Beetliovnove violinske in klavirske sonate. — 20.15: Lahka godba. — 20.45: Mešan večer. — 21.15: Opereta za deco. — 22.35: Simfoničen koncert Glazou-novih skladb — RIM 20.45: Vokalen in instrumentalen koncert. — STOCKHOLM 19.35: Godba za kmete. — 20.15: Koncert orksetra in solistov. Naš iskreno ljubljeni, nepozabni soprog oziroma обе, sin iti, gospod Lojz Pomicelj Industrijalec bi posestnik nas le danes ztutraj po kratki bolezni nenadoma oefcavfl. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v soboto dne 5. januarja 1929 ob pol 16. url iz kapelice Mestnega pokopališča v Pobrežju v rodbinsko grobnico. Sv. maša zadušnica bo darovana 7. t m. ob 7. url v stolni cerievi ta ob pol 9. uri v župn} cerkvi sv. Marije v Maribora. MARIBOR, dne 2. januarja 1929. Žalujoča soproga Lojzka Domlcelj z otroci Branko, Savo in Zlata ter vsi ostali sorodniki. Posebni parte ne bodo izdali. Mestni pogrebni zavod ▼ Maribora. ' -v t/- Ш... ••зИ #Г NEPREK05UIV0 I 15854а »Sohneeweiss« lasni generator (v steklenici) vas pomlad! za 30 let ki vrne osivelim lasem prirodno barvo. Povsem neškodljiv, dobiva s« v vseh drogerijah, lekarnah In partumerijah. Ce ga kje ne dotoke, ga pošljem proti vpošiljatvi zneska 40 Din 2 stekl. franko. Drogerija BALLA, Vel. Bečkerek. V«k dan rr*4e «««močeno pofcoovko, Mm «odi nokčno drugo ipecenOsko in koloajalm blago po najnižji ceni nudi cen), občinstvu Rudolf Kovacič, Kongresni trg št. 19 SSBSBSSBBQBBBBS Bosanske suhe slive hruške, jabolčne krhlje, orehe in kuretno (debele purane žive in zaklane) Kakor razne deželne pridelke nudi po najnižjih .cenah Ekspertna hiša Leo Halberstam, Tnzla. Zahtevajte cenike! im 7 SBBlSBBBaBSSBEBEBB Raslm-hdskc GALOŠE in SNEŽNI ČEVLJI z „Irapez" so nenadkriljhre Ze 32 let stoji t službi bolnih in zdravih, bolečine ublažujoči Fellerjev Elsa» fluid, kateri je pohvaljen v mnogo« brojnih prizauanicah i te najvišjih krogov. Upotrebljen ne znotraj m zunaj se je izkazal uspešen pri rev« matičnih bolečinah, živčnih boleči» nah, pri Šibkosti, pa tudi drugače kot brza pomoč. Dobiva so povsod, poiskusna steklenica 6 Din, dvojna 9 Din. Ako ga nimajo, naročite ga po poŠti, vsaj za 62 Din, naravnost i lekarnarju Feiler, Stubica Donja, Ibrat pa: 245, Hrvatska. Za prebavo a»krogljice, 6 Skatljic 12 Din. MAKULATÜRNEGA PAPIRJA Za trgovce, za obrtnike, za peke, za mesarfe, za '^dastrifo W 4 Din v* večja množina na razw>Ia?o po obodni ceni Naslov pove uprava »Jutra«. Potrti netonerne žalosti Javljamo prijateitam in snancetm, da )e ргестшиЈа пава preljuba mati, stara meti ki prababica, 86-letna Aloiziia Breščak Pogreb У» danes t Јввгаапја ob S. popoldne. Koto šesto, 4. Janoarfe 1929. Žalujoči: hran, ifa| družine BreSčak, Rlfei |o Povfa. špedicija, posredovalna pisarna ta direktni nakup in prodajo smrekovega, Jelkovega, buko> vega, hrastovega, lipovega in Javorjevega lesa v okroglem, obdelanem in rezanem stanju: CIRIL PICEK 15.798«« Ribnica» Dolenjsko Tel It 4. Korespondenca: nemška, francoska In italijanska. Globok» oZaik&čent naananjamo pretresljivo vest, da Je gospodična, Helena Bavdekova pocestnica danes, dn« t. Jamama ob 1. vri ропов, večkrat previdena s sv. zakramenti, po doivotrajnem trpijenjn v Ooapodn zaspala. Pogreb drage nam dobrotnioe s« тгЛ r petek 4. t m. ob pol 4. uri h hiše žalosti, ZaMfca ceata It. 6, n pokopališče k Sv. Kriftu. 2eKa pok o j nie e )e bfla, mi s« mesto oretia aa krsto daruje v prid kiuratoriju n slepce al pa družbi er. Cirila in Metoda. Unbijana, dne 3. Jumwfa 1939. ŽALUJOČI SORODNIKI. Pogrebni S*ro4 J. GaJSek, Vodmat-Ljabljaa». 1 05 AUcliel Zčvacor 18 V krempljih inkvizicije Zgodovinski roman. »Tristo peklenščkov! AM vesta, kaj mi je na urou, ko žvečim Črno skorjo, k inam jo je dal ta prekleti krčmar namestu kruha, 4n goltam nečisto mokroto, ki jo imenuje vino? Evo, spominjam se dni, ko smo bili zaprti v BastiÜi, iz katere nas je rešil gospod de PardaiMan — in bogme, toži se md po njih, zakaj Bussi-Lederc nam je dajal vsaj krščansko hrano...« »Vse kar je res! BussbLecterc v tem pogledu nd bil napačen človek. € »Kar zbesneä Ы, бе pomislim, da so časd naših gostij minili in se morda nikoli več ne vrnejo!« »Ce bi nam vsaj sreča poslala kakega osamljenega potnika, ki bi nam rad afi nerad priskočili na pomoč...« Prav tisti mah se je začulo na oesti oddaljeno topotanje konjskih kopit Trojic» se je molče spogledala. Nato je vzel Sainte-Maline svoj plašč, zavil se vanj, izdrf bodalo in meč in brez besede stopil skozi vrata. Montsery je postal kakor v neodločnosti ;nato je krenil tu]& leposlovni roesečo& čita Joče Sloveooe r fcno« rvojlh naročnikov. Ljubljanski Zvon prinaša zanimive izvirne romane in povesti. Letos «e bo nadaljeval in кообаЈ ve Mik i zgodovinski roman SERENISSIMA, ki Je T prvih dveh deffli, M tvorita celoto мае, пабе! v©Eko Jtevllo vneta čJta-teljev. Dramatično razgibano dejanje se vrši v našem Primorcu, Benetkah, na Cipra in v ItalilL Krajše novele bi povesti bodo ohfewfö Jvš Kozak, P. Oofca, A. Nwačan, M. Smraderl, Гг. Bevk, M. Jarc, B. Kreft m drugi. Prav posebno se bo odlDrovail esejistični del, ▼ kälterem bodo obravnavali domače m tuje probleme naši najboljši esejisti. Umetniške priloge bock) prfna&ale poteg portretov tudi reprodukcije domačih ta tujih mojstrov. Ljubljanski Zvon izhaja mesečno Ia velja celoletno 120, polletno 60, Četrtletno 30, za Inozemstvo 150 Din. Naroča se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ulica 54. lire« posebnega oaznanU*. f Naiš nad vse ljubljen!, dobri soprog, обе, brat, ded, stric in tast, gospod vladni svetnik Ignacij Fajdiga gimnazijski direktor т pokoju je dianes, dne 2. januarja 1929 ob pol 15. uri preminul. Pogreb nepozabnega se bo vršil v soboto, dne 5. t. m. ob 15. iz hiše žalosti na mestno pokopališče v Novem mestu. Sv. maša zadušnlca se bo brala 7. t m. ob pol 8. uri v kapiteljski cerkvi. Novo mesto — Ljubljana — Kranj — Metlika, dne 2. januarja 1929. Žalujoči ostali. * o ♦ « ♦ O ŠENTPETERSKA ŽENSKA IN MOŠKA PODRUŽNICA CIRIL METODOVE DRUŽBE javlja tužn0 vest, da je preminula naša preljuba dolgoletna in marljiva članica, ozir. odbornica in častna članica — tajnica gdč. Helena Bavdkova posestnica. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši danes 4. t m. ob po! 4. uri pop. iz hiše žalosti, Zaloška c. 6, na pokopališče k Sv. Križu. Čast njenemu spominu! Ljubljana, dne 4. januarja 1929. Origira а I no идоЬапаГ~раГепГ~токо proizvajajo jedino ZJEDINJENI PAROM LINI D.D. BJELOVAR VARUJ ТВ SE IMENUSL1ČNHH POTVORB / Urejuje Davorm Ravljea izdaja za konzorcij «Jutra» Adolf Ribnikai. Za Narodno tiskarno d. d kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za ioseratni del je odgovoren AJojzij Novak. Vsi t Ljubljani