Inaerati se sprejemajo in velji triltopna »ruta: i kr., če se tiska lkrat, ti It II u ^ M it* II 11 II n ^ M ?ri večkratnem tiskanji ae •ena primerno zmanjša. Roko pisi se ue vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo Naročnino prejema opravništv'. administracija) in ekspediciia r.a Starem trgu h. »t. 16 Političen lisi za slovenski uren Po poŠti prejeman velja: Za eeio ieto , ]0 gi. ur. ta pol leta . . 6 .. — ta četrt leta . . •» , 50 ■i u ,, V administraciji velja: Za celo leto . . S gl. -40 lir. ta pol leta + „ 20 „ ta četrt Ieia . i ,, 10 ,, V Ljubljani na dom pošiljan velja 60 kr. več ua ieto. f i Vredništvo ;e na Bregu luRna, štev. 190. v izhaja po trikrat ua teden innieer v torek , četrtek in soboto. fll^Sr- Prihodnja številka „Slovenca" izide zarad praznika se le v torek 6. februarja. Naskok na Tirolce. Tirolski deželni zbor je razpuščen. To je važna novica, ki bo posebno v Tirolih duhove razburjala. Znano je, da so tirolski poslanci lani zapustili zbornico, ko se je nasproti potrjeni deželni postavi — dovolila vstanovi-tev dveh protestantovskih občin na Tirolskem. Z izstopom katoliških poslancev je bil deželni zbor razgnan, ker liberalci so v manjšini, in niso mogli dalje zborovati. Že tačas so se oglašali liberalni listi, naj se zbor razpusti; a ministerstvo do sedaj ni imelo tega poguma. Sedaj ga je našlo nadejaje se morda povol-nejših volitev. Liberalna stranka bode vse žile napela, in vse poskusila, da si pri novih volitvah pridobi liberalno večino, naj pomaga kar more. Pa kakor razmere na Tirolskem poznamo, se nadejamo, da je to upanje prazno. V deželi, kjer je že vsak boljši kmet na političen list naročen, se ne dajo nobene politične eskamotaže izpeljevati. Naprej vemo, da pride liberalna stranka moralično tepena iz volilnega boja. Reč ima pa še drugo lice. Vpraša se, kaj si pridobi vladajoča stranka, če žali naj-zvesteji narod v državi? Ali je politično, odtujiti si deželo, ktera je že tolikrat velike žrtve prinašala za blagor dinastije in države? V tem oziru zadeva sedanje liberalce velika odgovornost. Od nekdaj so Tirolci radi žrtvovali kri in premoženje za državo; kedar je bil sovražnik blizo, zadostoval je klic cesarjev, in staro in mlado je hitelo po orožje, v enem hipu stala je hrabra in v streljanji izurjena črna vojska na napadeni meji. Brez vojaške državne pomoči ubranili so Tirolci že večkrat sami svojo deželo pred sovražnimi napadi, in ohranili svoje hribe sebi in cesarju. V novejšem Času pa se je tirolska vnema precej ohladila; boli jih, da pri liberalni stranki kakega juda ali privandranega Prtisa glas več velja, kakor volja zvestih domobrancev; boli jih, da se jim več ne pusti po stari šegi živeti, da se jim vsilujejo nove liberalne postave, civilni zakon, brezverske šole, protestantovsko naseljenje iu še več takih reči. Kdo bi se tedaj čudil, da pojema tista vnema, ktero je nad Tirolci nekdaj občudoval ves svet? Katoličani pa vidimo, da liberalnih naskokov še davno ni konec; če se Tirolcem ne prizanaša, koliko manj prizanesljivosti se je nam nadejati, ki nismo — Nemci. O Tirolcih smo prepričani, da bodo stanovitni ostali, pa želimo, da bi tudi mi, kedar nas Bog obišče. Neodvisnost cerkve od države (Dalje.) S svetohlinskim dokazovanjem iz naših verskih virov toraj liberalizem ne opravi ničesar; bolje je, da čisto pokaže svoje naravno stališče, taječ vse čeznaravno. Zato se tudi zdaj, ko je postal materijalističen, le malokdaj še poslužuje omenjenih dokazov; raje sprejme ko aksiom" ko resnico, ki je nobeden ne more in ne sme tajiti, da je cerkev odvisna; kdor ne veruje tega: anathema sit! On je mračnjak, hlinec, ultramontanec! V sveti jezi čisto pozabi pri taki priložnosti svojo človeko- ljubnost in v svoji gorečnosti se gnjevi in peni nad tistimi, ki za tako očevidno resnico hočejo še dokazov, Naj mu bo! Kaj je toraj uk sv. cerkve o razmeri cerkve in države? Kaj mora trditi, v kom ne more prijenjati le za pičico? Razločujemo med veljavo ali avktoriteto in oblastjo. Po veljavi gotovo se ne morete enake imenovati cerkev in države; tu odločuje namen, odločujejo pomočki, vstanovitev, odločuje poglavitno volja božja; in pa teh okoliščinah je cerkev nad državo. Če pa se oziramo na oblast, imate obe družbi različen delokrog; v svojem delokrogu ste neodvisni ena od druge. Naravno pa je, da ker ste obe vidni, ker imate obe prav za prav enak namen, ter ga dosegujete le po različni poti, se semtertje tudi zadevate in tu ima predstvo zopet cerkev. To je naš uk; obdeloval ga bom v dveh odstavkih : 1. Cerkev in država ste neodvisni ena od druge vsaka v svojem krogu; to naj natančneje določim v tem članku, in potem v posamnem razvijam v poznejih. 2. Cerkev je po veljavi nad državo; kjer se dotikate, tedaj v tako zvanih „mešanih rečeh" ima prednost cerkev. To je predmet prihodnjemu spisu. Da je cerkev neodvisna od države, dokazal sem že negativno; pokazal sem namreč uičevnost razlogov, ktere kopiči zoper to naj-važnejo lastnost liberalizem. Naj sledi še kaj malega! V svoji neskončni modrosti je Bog vsta-novil dve obla-ti, duhovno in državno; ni hotel, da bi bile združene, smpak ločil ji je. Ravno iz te ločitve se že naravno izvija, da Ričet. (Skuhan v kuhinji Obadoviča II.) Jaz sem rad vesel, če imam le količkaj vzroka za to. Ali za razveseljevanje ga ni slabšega časa, kakor je sedanji. Zato se meni godi taka, kakor drsalcem v zimi , kakoršna je letos; drsali bi se radi, a ledu ni. Ker sem pa jaz vendar-Ie na vso moč vesel , delam, kakor drsalec, ki se pod kapom drsa; vsako, če tudi žalostno priliko porabim v to, da se malo razsmejem. in se tako o sedanjih slabih časih nekoliko dobre volje nalezem ter tisto mreno, ktero Nemec imenuje „Z\verchfell", malo potresem. Demokrit, kterega sem že davno prebral, me je učil, da utegne marsikaka dogodba, če prav je sama na sebi žalostna, postati smešna po tem, kako se vrši. Tako n. pr. sodnijska obravnava, zlasti če gre komu za glavo, nikakor ni humoristična. Ali če se zatoženec pri nji tako obnaša, kakor da bi šlo le za par soldov ali par mescev zapora, potem utegne tudi taka obravnava humoristična postati. Na Dunaji je bila te dni taka obravnava. Stal je pred sodnijo človek, ki je svojo lastno mater zadavil, jo vrgel pod posteljo, potem pa na postelji ne le mirno spal , ampak še celo grozovito smrčal. To je že več ko človeška, to je zverinska humoristika. Ko so ga pri obravnavi vprašali, če ga ni vest pekla, in ko je neka priča izrekla, da se je hotel sam „fentati", ga je vprašal sodnik, zakaj se res sam ni umoril. Čujte in občudujte odgovor ! ,,Skouca, je. rekel mladi morilec, sem se hotel res sam obesiti, ali premislil sem se, ker kaj tacega lahko tudi sodnija z menoj stori.'1 Obsojen jc bil pač k smrti, ali v tem odgovoru je res neka humoristika; Nemec jej pravi „Galgenhumor." Čemu bi se sam obešal, če ga slavna sodnija lahko da obesiti ? Res je, čemu li bi bile sodnije, če bi se jim hudo-delniki sami obešali! — Ta logika je jasna, ko beli dan, samo nekako humoristična je, zlasti če se vse to godi na Dunaji, od koder pošiljajo že dolgo časa omiko, blaženost, pravičnost in vse druge lepe lastnosti po vsi Avstriji. Jaz ne vem, kako bi od te žalostne do-godbe prešel na kaj druzega. Ali po pregovoru: previdnost človeka ne zapusti, če ni lačen, je pa žejen," si pomagam iz zadrege in rečem, da ravno isti hip, ko sem to bral v dunajskih časnikih, se prikaže ponosna, res orjaška oseba v črnogorski obleki in potegne vse moje. misli na-se. Mahoma je pozabljen dunajski morilec svoje lastne matere, ker pred mano stoji sin tistega naroda, ki za svojo mater domovino preliva svojo kri. Klobuk dol pred njim! Častiti bralci naj mi ne zamerijo, če jim tu naravnost rečem, da ne vem , kako bi jim tacega junaka predstavil. Mislite si možaka seženj visoke postave, posolnci, burji in vsake vrste vremenu pobarvanega obraza, črnogorsko obritega iu oblečenega, ponosne hoje , ponosnega značaja, na glavi kapico z znamenjem črnogorskega majorja, na prsih Danilov križec, kterega deli knez črnogorski le onim, ki so se pod njegovimi očmi v boji posebno odlikovali. To je redka prikazen pri nas, kjer so redovi jako pogosti. Ni čuda, da sem želel, s tem bratom z juga se bolj soznaniti; povod mi ni bila gola radovednost, ampak sočutje do hrabrega naroda, ki je v sedanjem boji tako pobijal Turke, da mu v zgodovini skoro ni para — vsaj v novejši ne. Naj tu na kratko povem nekoliko iz najinega pogovora, ki jc postal v družbi zelo živahen. ni hotel, da bi bila ena podložna drugi; kajti potem ne bi bile dve oblasti, ampak le ena, ktere pododdelek bi bila druga. Sicer bi tudi iz tega, da bi ju bil sklenil v eni veljavi, ne sledila odvisnost ene od druge; lahko bi bil kralj tudi višji duhoven, kakor je to bilo začetkoma; a zarad tega bi še ne bil duhovni ud podvržen državnemu. A ravno, ker je Bog previdel slabost človeško, ki ni v stanu prenašati tolikega bremena tako, da bi enakomerno skrb imela za obedvoje, ločil je družbi in izročil čeznaiavno cerkvi, naravuo državi. S to določbo je dosledno razglasil tudi neodvisnost obeh oblasti, ker ji je ločil tako bistveno; s tem zgubila je svetna oblast vso veljavo o verskih rečeh, ktero je morda imela še poprej. Kristus je vstanovil cerkev, dal ji potrebna sredstva a noložA tudi dolžnosti, ki naj jih spolnuje brezobzirno; ko je rekel: „Pojdite in učite vse narode", ni pristavil, če vam ne bode branil kakov kaucelparagraf; ko je zapovedal: „To storite v moj spomin" ni pridjal: če vas ne bode motila slavna policija". Brezpogojno, brezobzirno je naložil dolžnosti, dal v ta namen potrebne pomočke. Teh načel vedno se je držala nepremakljivo sv. cerkev; nikjer ni priganjala in ko so jo hotli podjarmiti, skrila se je v katakombe, če odjiremo zgodovinsko knjigo in beremo o katoliški cerkvi, kaj nahajamo, kakor vedne boje zoper razne sovražnike, ki so jo hotli storiti sužnjo lastnim željam? Bi jo bil li preganjal Trajan, Mark Avrel, Decij, Dijoklecijan, ki so bili vendar izmed najboljih vladarjev rimskih, ko bi se bila hotla vdati njihovemu gosjiodstvu, priznavati nad svojim Bogom rimsko cesarstvo? In koliko je pretrpela nasproti bizantizmu, ki ji je naslednjič odtrgal nekdaj toliko krščanski orijent, zibel vsega krščanstva; a vedno je branila svojo svobodo, svojo neodvisnost; to je njena moč, to njena veljava; odpadla bi od svojega božjega poklica, da bi se odpovedala svobodi. Seveda znebila bi se sovražnikov najljutejib, a pomagala bi si ne, kajti vničila bi samo sebe. Vsi boji, vsa preganjanja, vse sile in moči niso je pripravile k temu. Kako so se papeži, stebri njeni, skala, na kteri stoji, kako so se oni upirali zoper osuževanje njim izročene cerkve, svedoči nam zgodovina Cesarju Baziliju piše papež Šttfan V: ,,Naša duhovska in apostoljska vrednost ne bo pod ložna kraljevi roki, kajti, dasi predstavljaš ti ko cesar na zemlji podobo Kristusovo, vendar ti je dana le oblast čez svetne in državne reči '. Njegove besede veljavne so za vse čase; kolikoršna si že bodi čast in veljava, ktero vživajo vladarji, cerkvene reči niso jim mar; to je reč naslednikov apostolskih. In kaj bi se tudi država vtikala v cerkvene reči; vsaj ima vendar dosti, še preveč opraviti s svojimi. Zato pravi papež Nikolaj [I. cesarju Mihaelu, naj bo zadovoljen z oskrbovanjem države in naj se ne dela, , kakor bi bil predstojnik cerkveni, ki je zapleten v svetna opravila. Isto povdarja tudi Gregor II. v pismu do Leona Izavričana: ,,Zato so cerkvi predstavljeui škofje zdržujoči se državnih opravil, in cesarji naj se enako zdržujejo cerkvenih"1. (Konec sledi.) Politični pregled. V Ljubljani, 1. februarja Avstrijske dežele. Državni zbor jc te dni obravnaval nasvet Seidlov, da naj se v brambo vino-reje naredi postava zoper ponarejevanje vina, ki vinorejcem jako škoduje. Pa večina je ta koristen nasvet zavrgla in judovski špekulanti bodo smeli brez skrbi ponarejevati vina in ljudstvo žuliti in slepiti — Dostavek k zakouski postavi, ki pride sedaj pred gosposko zbornico, je po časnikih zbudil veliko razprav. Dotični odsek gosposke zbornice je od zbornice poslancev sklenjeno postavo nekoliko spremenil. Po načrtu poslancev se smejo redovniki, ki niso prejeli višjih blagoslovov ženiti, če stopijo iz samostana; načrt gosposke zbornice pa duhovnikom in redovnikom zakon le dovoljuje, če prestopijo k drugi veri. Odsek to opravičuje s tem, da se zakon, ki se opira na zvestobo, ne more dovoliti ljudem, ki enostransko prelomijo sklenjeno pogodbo (samostanske obljube), ktere obljube se pa odvežejo. če izstopijo iz cerkve in prestopijo k drugi veri. Po državnih pastavah je to pač res, toda kdor prestopi k drugi veri, ravno tako prelomi pri sv. krstu slovesno storjeno pogodbo; če bi gospodje bili dosledni, bi jim morali zakon tud v tem primerljeju prepovedati. Nadalje načrt gosposke zbornice prejioveduje zakon med kristjani in judi, kterega zbornica poslancev dovoljuje. Dr. Hasner, ki je sostavil dotični načrt, prav dobro omenja, da se notranja sloga življenja, ki pri zakonu mora biti, z različnostjo vere težko strinja, država pa mora skrbeti, da zaročenci pozneje ne bodo obžalovali zveze, ki so jo v strasti sklenili ne zmenivši se za vrske pomislike. Če bi bil g. Hasner dosleden, bi moral prevideti, da ravno to velja tudi o mešanih zakonih, ki so v nasprotju s cerkvenimi postavami, in ne bi bil smel dovoliti zakona med katoličani in ločenimi sta-rokatoličani. Sicer pa vse omenjene zveze imena ,,zakon" ne zaslužijo in bi se morale imenovati drugače, da bi jih priprosti ljudje ne stavili v enako vrsto s cerkvenim zakramentom. C2ali£ki deželni zbor se po naznanilu „l>ziennika Polskega"1 prične 3. marca. !Vliiil«a, 30. januarja. — Matica hrvatska, kteri je predsednik J. Ku-kuljevie, obhajala je 28. jan. glavno skupščino, v kteri so nazoči bili skoro vsi stareji in mlajši književniki domači. Po odborovem nasvetu je sklenila, da hoče izdavati a) leposlovno ali beletristično knjižnico, b) podučno biblioteko ali knjižnico, in c) svoj letopis, in vrh tega hoče skrbeti, da se priredi tvarina za izdavanje narodnih pesmi hrvaških. Na-svetovala se je osnova novega poslovnika , ki ga je pa skupščina izročila odboru, da si ga on po potrebi sam vravna. Skupščina je priporočila odboru, naj misli na sredstva, kako bi matica mogla dobiti si tajnika, kteri bi za večo nagrado mogel vse svoje moči obračati društvu na prid. Izbrala sta se spet dva odbora, književni in gospodarski. V prvem je podpredsednik A. Šenoa, v drugem pa R. Lo-pašič ; blagajnik je Kostrenčič. V „Kat. Listu" prof. K. o Rusiji dokazuje, kolike pomembe je v sedanjem vprašanji vzhodnjein, v novi borbi s Turkom. Čudi se kristjauom, kteri se potegujejo za Osmane ali Turke, kajti nekteri delajo to iz nevednosti, nekteri iz hudobnosti. Nikakor ne odobruje razkolnije Ruske; tudi države posebno ne hvali; vendar pripoznava, da je njena naloga sedaj, da požene Turka v Azijo. V tem podpirati ga imajo vsi, kterim je prava olika in vera v čislih. Posebej je to delo slovansko. Proti koncu skazuje, da Carigrada treba je krščanstvu in krščanki omiki ali prosveti, in balkanskega polotoka treba je narodom, kteri od nekdaj tam bivajo, in ti narodi so vzlasti slovanski. Vzhodnja — razkolniška — pa zapadna — katoliška — cerkev, pravi, treba je, da se najdete ondi in tako, kjer in kakor ste se razdvojile, in to je: v Carigradu. Slovani so po islamu izgubili tisuč let svojega življenja, svoje prave zgodovine. Zedinjenih moči je treba v ta namen, da se oprosti Evropa tega trinoŠkega strahu, in potem nastane prav res katoliški cerkvi lepo polje blagovitegega delovanja na juga in jutru med čvrstimi slovanskimi rodovi. Bog daj! Iz Djakova se poroča, da v Osieku je na ljudski šoli začasno za učiteljico postavljena židovka ali judinja. To je hudo poprijelo katoličane sploh , posebej duhovščino. Da bi leti ne mislili, da je proti temu škofijstvo vnemarno, je biškup Josip Juraj dal čestitemu duhovstvu okrožnico, v kteri mu poroča o tem žalostnem slučaju, ga spodbuja k marljivemu podučevanju krščanskemu v šoli in zunaj šole, ter obeta, da hoče o tej stvari, ki se vrši med vlado državno in cerkveno sedaj še tajno, pozneje poročati javno. Domače novice. V Ljubljani, 1. februarija. (Katoliška družba) napravi 11. t. m. v svojih prostorih v Virantovi hiši ob 5'a uri zvečer tombolo, h kteri vljudno vabi vse ude. (Grof Hohemrart) je imel 28. t. m. pri cesarju avdijenco. (Lov po zaseženih Časnikih.) Pretekli teden so prišli nenadoma žandarji k gospodu učitelju na Brezovici in pokazavši mu , ,llausdurch-suchungsbefehl", v pričo prestrašeue družine vse po hiši preobrnili, ker je bil gospod učitelj sumljiv, da ima konfiscirane liste „S1. Naroda." Res so našli eno številko in jo odnesli, gospod učitelj pa je bil v nedeljo poklican k deželni sodniji v Ljubljani, da pove, kako je v prepoved djani list prišel v njegove roke. Menda se plete zoper „narodno tiskarno" preiskava zavoljo razširjanja v prepoved djanih listov „S1. Naroda." (Slovensho gledišče.) Predstava žaloigre „Kovarstvo in ljubezen" se je v torek jako dobro vršila v srednje polni hiši. Več o nji prihodnjič. (XII. občni zbor Matice slovenske.) — Dalje. O poročilu tajnikovem prične se živahna razprava. G. Jurčič se sklicuje na izrek tajnikov, ki je v svojem poročilu „Matico imenoval „slovstveno mater naroda sloven-skega1, in jo hvalil, da se je storilo, kolikor se je moglo. Njemu (Jurčiču) in prijateljem njegovim se pa zdi, da ni skrbna mati in da se ni storilo, kar bi se bilo moglo in moralo storiti. Matica je imela 1. 1876 dohodkov 7020 gld.; če se dva tisuča odbijeta za razne reči, ostaja za izdavanje knjig 5000 gld.; če se računi pola po 50 gld. in honorar od pole po 20 gld., bi se bilo za 5000 gld. lahko izdalo osem večjih in manjših knjig, a dobili smo samo dve neveliki. Res smo dobili tudi dve zemljevidni karti, pa te ste zelo dragi in jako slabi. Slovencem je najpoprej treba knjig, iz kterih bi se ljudje učili slovenščine, da bi jim ne bilo treba segati po nemškem berilu. V zadnjih 10 letih je doraslo dokaj talentov, pa so še skriti, treba bi jih bilo poiskati, in odbor bi moral storiti prvi korak, da zbere vse literarne moči k delu in izda več potrebnih in dobrih knjig. Dokler pa se to ne zgodi, bode Matica hirala. Če )a vsak ud na leto dobi 5 ali 6 knjig, bo število hitro raslo. Ko-nečno govornik očita Matici, da je sicer razpisala konkurenco za tisk matičnih knjig, da je pa to bilo le navidezno. Tomanovo življenje obsega 11 pol in '/2 in bi se bilo v narodni tiskarni tiskalo za 529 gld.; Blaznikova tiskarna pa ga je zaračunila 642 gld.; tisk pri Blazniku je tedaj okoli 100 gld. dražji, ne pa za 23 kr. cenejši od pole, kakor je poroča! tajnik. Govornik tedaj ponavlja tudi letos svoj predlog, da naj se tisk odda po konkurenci. G. Parapat vpraša, koliko zemljevidov še pride? Tajnik odgovori, da letos izidejo zadnji trije. G. Parapat: Hvala Bogu! G. Šolar: Slišali smo marsikaj, očitati odboru, kar pa ni prav. Danes se nam kaže, kar je napačnega in pomanjkljivega, a še noben ni povedal, kako bi bil moral odbor ravnati, da bi bilo prav. Odbor je storil kar je mogel. Ali je morda ktero knjigo zavrgel? Rokopisi so našteti vsi, kar se jih je nam poslalo, ali vsaj obljubilo. Vse bo odbor spravil na svitlo, če bo denar. Res nam je treba knjig, toda treba jih je tudi spisati ; odbor pa nima naloge knjige spisovati, ampak presoje-vati. Da so zemljevidi pomanjkljivi je res, pa tako slabi vendar niso, ker se jako rabijo. Tudi je treba pomisliti, da se nadaljuje, kar se je bilo sklenilo že 1. 1869. Takrat so bile denarne moči še slabe, treba je bilo kuhati z neslano vodo. Ko bi mi danes o tem imeli sklepati, bi vse drugači sodili, zato se bo tudi za naprej vse predrugačilo. Odbor bo vse rokopise z veseljem sprejel, in kar bo najboljši, se bode ohranilo. G. Šuklje očita, da so karte, dasi so neizmerno drage, slabe in za geografični nauk nerabljive. Bolje bi bilo, če bi bili posnemali Čehe ali Italijane, in dali posloveniti Stielerjev ali Kozenov atlas, ki bi bil tudi v šolirabljiv, kadar se zemljepisje v slovenskem jeziku vpelje v naše Šole. G. Šolar pravi, da se je omislil, ker ni bilo denarja, jaz pa rečem: dobro, da niste denarja imeli G. Vil h ar kot denarničar g. Jurčiču pojasnuje, da Tomanovo življenje zarad tega stane 642 gld., ker je pridejana podoba, ki sama stane 60 gld. G. Jurčič ugovarja, da je le zaznamoval pot, po kteri naj bi se knjige izdajale. V zgled stavlja Jantžiča, ki si je povsod znal poiskati delavnih moči in je vsakemu pisatelju posebej pisal, in tako bi moral delati tudi Matični odbor. G. Šolar: Založeni smo z raznimi rokopisi in nadejamo se, da jih še kaj dobimo. Odbor je storil kar je bilo mogoče. Kar zemljevid zadeva, smo tačas — 1. 1869 — dobro mislili ; oprostite tedaj, in nas ne sodite po da-našnem dnevu, ko je hiša že dodelana, ampak po tedanjih razmerah. Prišle bodo mlajši moči in bodo boljši. Dr. Poklukar: G. Jurčič je očital, da je bila konkurenca le navidezna, to natolcevanje je za odbor razžaljivo, zato ga on v imenu odbora odločno odbija. G. Kljun vpraša g. prof. Šukljeta, bi li zemljevidi bili ceneji, če bi bila Matica izdajala poslovenjen atlant Stielerjev ali Kozennov? G. Šuklje meni, da bi bilo to ceneje; sicer pa zopet ponavlja, da Matični atlant za šole ue bo za rabo, in če bodemo kedaj zahtevali slovenska predavanja v šolah, nam bode vlada odgovorila: Dajte nam drug atlant. G. Šolar povdarja, da ni dokazano, da bi bil poslovenjen Atlant Stielerjev ali Kozennov ceneji od sedanjega. Že v začetku je odbor mislil na to in se obrnil do založnika at-lanta Stielerjevega, pa stroški bi bi bili tako ogromni, da bi jih Matica ne bila mogla zmagovati. G. Klun izreka svoje začudenje o nedoslednosti nasprotnikov. Eden pravi, knjig nam je treba knjig, vi pa izdajate atlant, eden pa trdi, da se je za atlaut še premalo storilo in da bi bilo treba zanj še več žrtvovati. Ker se je pa o tej reči že veliko govorilo, predlaga konec razprave, kar za njim zahteva tudi g. Š pen d al. Se sprejme, in govorita le še tajnik iu prvosednik. G. Praprot ni k pojasnuje, da g. Cigale, ki nadzoruje izdavanje zemljevida je Matici pisal, da so zadnje karte nekoliko slabeje od prvih in imena semtertje malo zamazana Odbor je vsled tega izdeljatelju utrgal 50 gld. Dr. Bleivveis. Rajši bi ne bil na tem mestu, kakor da sem, če bi mi čast tega ne velevala. Očita se nam, da je bila konkurenca za tiskovine le na videz razpisana. To žali odbor in g. Jurčič je menda le bolj pro domo sua (za narodno tiskarno) govoril. Če je v računih kaka pomota, se bode poravnala, tega pa nikakor noče, da bi se konkurenca razpisovala vsako leto; vladini, deželni iu drugi vradi jo razpisujejo navadno za tri leta, iu tega časa se bode tudi Matica držala. Kar se tiče atlantov, mi je žal, da g. Cigaleta ni tukaj, ki je bil prevzel skrb za izdavanje zemljevidov in bi najlaglje povedal, kaj se je v tem oziru vse storilo. Ugovor, da odbor ni spolnoval svoje dolžnosti, je prazen. Saj je odbor v svojem delovanju navezau na pravila. Tako slab pa tudi ravno ni. Če pogledam v njegov imenik, najdem med odborniki 13 profesorjev, 7 doktorjev in 4 druge učitelje? Ali mar to ni cvet domače inteligencije? Nikar naj se ne zahteva, da naj odbor sam dela; delajte tudi vi zunaj odbora, saj se vsako delo dobro honorira. Vedno se o slogi govori, pa je ne najdemo nikjer; nihče se ne spodtikuje nad kritiko, toda kritika ne] sme biti podirajoča, ampak zidajoča. Poročilo tajnikovo se potem vzame na znanje. (Konec sledi.) (Tagblalt) zopet duhovščino opominja, da naj ljudem bolje razklada božje zapovedi, da ne bo toliko pobojev, napadov itd. po deželi. Duhovščina vestno spolnuje svoje dolžnosti in si prizadeva za poduk ljudstva, kar more, a ravno tisti ljudje, ki ji vedno očitajo malomarnost, stavljajo ji v tem oziru največ zadreg. Berite le dopis iz Konjic v št. 11. „Slovenca" od sobote 27. januarja in prepričali se boste, da krivda prepičlega poduka zadeva vse druge kakor pa duhovne. (Dva realca) sta bila te dni zarad tatvine izključena. Razne reči. — t č. g. Jane z M ii 11 e r, fajmošter na Mirni, je 30. t. m. za plučnico umrl. R. I. P. — Kamniška čitalnica napravi v nedeljo, dne 4. februarja, veselico na korist dilitanta g. Gr. Slabanja s sledečim programom: 1. Slovo, čveterospev, od B. Ipavca. 2. Poslednja želja za glasovir in citre od Fr. Oz-biča. 3. Odmev v dolini, za dvoje citre od Blumlacherja. 4. Noč na blejskem jezeru za glasovir, dvoje gosli in I. in II. tenor. 5. Roka v roko, Polka franeaise za G citer od J. Um-laufta. C. Krojač Fips, burka v 1 dejanji. 7. Ples. — Vljudno se vabijo vsi čast. gg. udje k obilni vdeležbi, ter naj blagovolijo tudi sposobne neude seboj pripeljati. Začetek ob '/„8. uri zvečer. Vstopnina za ude 10 kr., za vpeljane neude 30 kr. Radodarnosti se ne stavijo meje. Odbor. — Vabilo. Novomeška čitalnica svoje ude vljudno vabi k Vodnikovi slovesnosti , ktero je iz posebnih vzrokov preložila od 2. febr. na nedeljo 4. februarja. Program veselici, ki se prične ob 'I(i8- u" zvečer v dvorani „Narodnoga doma", je: 1. ,,Naprej", možki zbor. Jenko. 2. Govor. 3. Ouvertura, čveteroroč. na glasoviru. C. M. v Weber. 4. „Želje", baritonsolo z glasovirom. Ant. Nedved. b. „V tihi noči", čveterospev. Ant. Ileidrich. 6. Himna na sv. Cecilijo, za gosli, harmonium in glasovir. Charl. Gounod. 7. Deklamacija. e 8. „Spomin Valent. Vodnik" dvospev z glasovirom. J. Fleišman. 9. ,,Samo", možki zbor. Anton Foerster. 10. Ouvertura k „Tankredu", čveteroroč. ua glasoviru. Itossini. Po dovršenem programu: Sijajni ples. — Družba sv. M o h o r a in Matica Slovenska. „Pučke Novine" br. 4. opisujejo ob kratkem vrlo našo družbo sv. Mohora, po kteri so Hrvatje nedavno napravili si društvo sv. Jeronima v namen, da izdaje knjige za ljudstvo na svetlo. Nenavadno lepo napreduje družba sv. Mohora, in ima družnikov in podpornikov tudi med Hrvati na pr: V zagrebški biskupiji 150, v senjski 98, v poreški 39 udov. Z ozirom na to, pravijo ,,P. Novine", da je to živ dokaz, da smo vsaj na početku književne vzajemnosti med Hrvati in Slovenci. Daj Bog, da tim lepše napreduje vedno ta vzajemnost med nami! — Pred dvema letoma prestvarila se je z novimi pravili prejšnja „Matica ilirska" v „hrvatsko", ktero jc 28 t. m. obhajala občni zbor v Narodnem domu. „Vienac" in po njem je prinesel pred zborom „Obzor" veči spis, v kterem jadikuje, da „Ma-tica hrvatska" ne doseza svojega namena, in nasvetuje, kako naj se bolje vstroji in kako naj vredi poslovanje, da bode delovala bolj vspešno. Iz spisa je videti, da „hrvatske Matice" čakajo še mnoge borbe, ktere je naša „slovenska Matica" že prestala in dognala, in dasi tudi pri nas imenovani društvi — Mohorjevo in Matično — niste še popolnoma, vendar bode še dokaj Save preteklo skozi Hrvatsko, dokler bratje Hrvatje svoji družtvi — „svetojerolimsko in „Matico hrvatsko" doženo do oue stopinje, na kteri ste naši že nekaj let. Veselo pa je res, da so se Hrvatje jeli ozirati na Slovence, delujoče na književnem polji, in želeti je, da bi vzbujala in pospeševala se kolikor mogoče slovstvena vzajemnost slovensko-hrvaška 1 — Jugoslavenski Stenograf. Poslednje dni došla nam je od lanskega leta zadnja številka strokovnega lista „Jugoslaven-ski Stenograf", ki ga v Zagrebu izdaje in ure-duje naš rojak gosp. Ant. Bezenšek, izpi-tani učitelj stenografije, stenograf trojedue kraljevine. Veseli nas, da je to hvalevredno pod-vzetje pri občinstvu našlo toliko odziva, da je daljno izhajanje lista tudi tekoče leto zago tovljcno. Zlasti pa nas je veselilo čitati, da so gospoda izdavatelja podpirali najizdatniše Slovenci, ki reprezentujejo 80" 0 vseh naročnikov. To je lepo znamenje, — stenografija je sedanji čas za vsakega izobraženca skoro neizogibno potrebna znanost — in da so Slovenci to potrebo mej vsemi Jugosloveni v tako izdatnej meri uvažili, moramo s posebnim za-dostenjem zabilježiti. Želimo toraj, da bi ,jugoslavenski Stenograf" v prihodnje mej Slovenci dobil še več prijateljev in da bi osobito naša mladina in naši mlajši gg. duhovniki ne opustili priložnosti, po njem temeljito izuriti se v tej koristnej in lepej znanosti. List velja za celo leto le l gld. 40 kr., kar za tako koristno svrho ni ravno težavno pogrešati. Pošilja se pod naslovom A. Bezenšek v Zagrebu (Pctrinjska ulica br. 365.) — Velikanska obravnava. V Ma-čerati na Laškem se vrši sodnijska obravnava, v kteri je nad 112 zatožencev, koliko bode še le prič! Najhuji zatožencc ima nad sto ubojev na vesti, drugi nad petdeset napadov in ropov iu nad sto tatvin, vsi drugi ue ostajajo dosto za prvima. — Tatvin, ki so se v Trstu v enem tednu zgodile, našteva ,,Edinost" štirnajst, pa pravi, da bi jih zamogla navesti še mnogo. Vsi se menda strinjajo z opazko, da za Trst bi morala biti postava ostrejša in tudi velika kaznilnica za tatove, ki nočejo delati. Umrli so: Od 26. do 28. jan. Matej Gorjup , pos. o., 16 in., za prelilajenjein. Terezija Leitner, okrajn. koinis. vdova , 65 1., za vtriplj. pluc. Jan. Košir, del, o., (i'/2 1., za vodenico. Neža Hoffiuann, kavam. ž., 56 1., in Terezija Šivie, del., 24 1., obe za jetiko. Meta Martinec, m. reva, 66 1., za pre-hlajcnjcm. Tc-li-urnflriH' denarne cene 31. januarija. Papirna renta 62.90 — Srebrna renta 66.15 — Zlata renta 74 70. — lHfioletno državno posojilo 113 25 Bankiu« akcije 836 — Kraditne akcij" 148 70 — London 122.66 — Hrehrc 115 60 — Ces. kr cekini 5-80 — 20-fraukov 9 71). Dcnarslvrne cene. 31. januarja. Državni fondi. Denar, j Bla^o S"/, avstrijska papirna renta . . . B.i 10 j 02,25 D°,0 renta v srebru.......' 67 90 i 68.— Srečke (loži) 1854. 1............107.70 108.— „ „ 1860. 1.. eeli..........112 75 !l 13.25 „ „ 1860. 1., petinke . . . 121.— 122.25 Premijski listi 1864. 1.,.......134.25 135.75 Zemljiščine odvetnice. Štajarske po 5% ...............96.50 96.75 Kranjske, koroške in primorske po 5°, 95.— 96,— Ogerske po o'/,......... 73.50 74,— Hrvaške iu slavonske po 5 V, . . , . 85.— 87.— Sedinograške po 5°, ...... 71,50 72.— Delnice (akcije). Nacijonalne banke..............230,— 831.— Unionske banke ... . . . . 53.50 54. - Kreditne akcije.........143.— 143,50 Nižoavstr. eskoniptne družbe .... 696,— 705.— Anglo-avstr. banke.......77.15' 78 — Prečke (loži). Kreditne po 100 gld. a. v. . 161.60 161,— Tržaške „ 100 ., k. d. . 118,— ll9,— „ „ 50 „ „ ,, . 56.— 56 50 Budenske ., 40 gld. a. v. . 28.75 I 29,— Palmove „ 40 „ „ „ . ! 40 25 40.75 Palfli-jeve „ 40 „ .....| 28 50 29.25 Clary-jeve „ 40 „ „ „ . i 29 50 30,— St. Oenois „ 40 „ „ „ . 1 34.50 35,— Windiscbgratz-ove „ 20 „ ., „ . ! 27 25 27.75 Waldstein-ove „ 40 „ „ „ . 22 75 23.25 Srebro in zlato. Ces. cekini . . . •............5.82 5.84 Napoleonsd'or.........i 9.82 : 9.83 Srebro . "..................116 50 115.75 „THE GRESHAM" zavarovalno društvo na življenje v Londonu. Sedež podružnice za Avstrijo je na Dunaju, OjicriirinK štev. 8. Aktiva društva znašajo nad 53,000.000 frnk Letni dohodki na premijah in obrestih 30. jun. 1875 11,851.351 „ Za zavarovanja na življenje in odkupljenja je društvo od vstanovitve (1848) izplačalo nad . . . . . 62,000.000 „ V zadnji 12 mesečni dobi se je društvu stavilo za 43,942.475 ,, novih ponudeb, in v zadnjih 21 lotili stavljene ponudbe zdaj skupaj znašajo več ko..... 720,000.000 „ Razglede in vsakotera pojasnila daje zastopništvo za Kranjsko, Koroško in Spodnje Štajarsko v Ljubljani pri gosp. Valentinu Zeseliko-tu, agenti po deželi in podružnica za Avstrijo (66—9) oa Dunaju, Opernring št. 8. Pijančevanje, tudi brez vednosti dotičnega človeka, odpravljam nevtegoma in tako gotovo , da se človeku pristudi. Zahvalnih in pohvalnih pisem imam veliko. Komur je treba, naj se pismeno oberne do Tli. I4onr:4#,ky, Droguen-handlung in Griinberg in Schlešien. (5—2)