Jp& J**9k*s JfouZ&u c /&	*4(ш4т.
tote* Cel® feste K ipet Mb ä®*rt fete K 54)'—. kwn JaeeeUwg*» lete & i№—. lns«ni &li ошшИ* *« *e
po dogovora; pri večkratnem Insedranji* r«« popasi Uprevništvo sprejema naročnino, it* In reklamacije. — — Telefon št 220.
STPA7A
wP i Wmnä
Neodvisen političen list m slotiosko ljudstvo
sJftraia* izhaja v pondefjek, »redo te
Uredništvo in upravnižtvo je v Maribora, cesta št 5. — Z uredništvom se mor*
vsak dan samo od 11. do 12. ure Rokopisi se ne vračalo. — Nezaprte гек!апМфВ »o poštnin® proste.----------Telefon št ЛА
1041 ite^iUKS.
XAatx*lfecuEs «Ixs« 1®. septcinlb]’» 1BB1.
Ib®sfc.BailK. XIIX.
'■ ‘ПтлмилшачмМ*

Pred notranje-političnim preobratom.
V naši državi j® nezadovoljstvo s * sedanjim režimom prikipelo do vrhunca. In po vsej pravici! Nesposobnost Pašičeve vlade je tako silna;, da se že danes celo politični brezbrižniki pov -prašnjejo: Kaj bo? Kakor nam naznanja moreča soparica bližajočo se nevihta, tako nam tudi v notranje-politi-čnem življenju naznanjujejo raznolič -na predznamenja — preobrat.
Ljuta, vsekakor prikrita borba med demokrati in radikali, ki so se grizli med seboj edinole za korita, nas je v sedemmesečnem obstoji Fašiče-ve vlade vrgla v strašne neprilike. — Narašeujoča draginja, konstantno padanje valute, vsiljena ustava, brez -vestne špekulacije vladnih organov na račun naroda, nadalje zunanjepolitični neuspehi in ogromna bremena, ki jih vlada nalaga ljudstvu ravno zdaj, ko вш je strašna suša prizadejala o-gromne skrbi in še več.o škodo, vse to so znamenja, da se v naši kralje -vini mora obrniti na bobe, sicer nas sedanje razmere spravijo ob vso svobodo.
¥ Beogradu se je na obzorju naše notranje politike pokazal mož, ki zdru žuje v svoji osebnosti vse tisto lastnosti, brez katerih je pravičen državnik nemogoč. To je Stojan Protič. Ta neomajni spoštovale c pravega parlamentarizma ni v svojem političnem delo -vanju pač niti enkrat gazil volje svojega naroda. Bil je najboljši prijatelj pokojnega kralja Petra in kadarkoli je bila mala Srbija v zagati, vsikdar je stopil neustrašeni Protič na mejdan , da brani interes svoje domovine. Zdi se da -e širna naša domovina, kate-‘ ro so politični šarlatani v državotvornih haljah ponižali, ogoljufali in vrgli v nesrečo, zopet potrebna močne, energične in poštene roke St. Proti -Ö&, Slovenci in Hrvati se dobro zavedamo, da nas iz sedanje situacije ne bi mogel izpeljati niti dr. Ante Trum-bie, niti dr. Anton Korošec* kajti danes, po spre’etju vidovdanske ustave 3 vsemi njenimi krivicami, še voditelji slovenskega in hrvatskega naroda nikakor ne morejo prevzemati važnih in odgovornih nalog, ker jim v teh kaotičnih razmer ali nedostaje potrebnih moči in podpore. Edinci možnost za čimprejšnjo ureditev dezolatnega stanja v naši državi nam daje popularni
trvoboritelj za ljudska prava in naro-no svobodo: Stojan Protič- Pred par dnevi je izdal manifest, v katerem je oagromadil najhujše obtožbe, naperjeno proti nesrečni politiki vlade gosp. PašiČa. Njegov proglas je obupen klic ob 12. uri, ki izzveneva v glasni zahtevi po reviziji vidovdanske ustave.
Dolgo je čakal Protič, predno se je vrgel v odločilno borbo. Stal je ob strani, gledal vrvenje v ustavotvorni skupščini, premišljal ter se priprav -ljal na. dvoboj s starim Pašičem. Državniška zvezda Nikole Pašiča je ra-ffi nesrečnega prijateljstva! radikalov z demokrati obledela. ,To prijateljstvo pa se nahaja ravno v teh dnevih v razkroju in prepričani smo, da bo radikalna stranka! po težkih notranjih pretresljajih obrnila Pašiču in nede -mokratskim demokratom hrbet. Naši bratje na jugu se bodo morali uveriti, da je vlada naše skupne očetnjave — brez zastopnikov slovenskega in hr -vatskega naroda nemogoča.
Sele takrat, kadar bodo trezni voditelji vseh treh plemen pristopili, reviziji krivične ustave in ko bodo složno in sporazumno reševali vsa velika vprašanja današnje dobe, smemo pričakovati, da se bodo današnje razmere predrugačile.
Upajmo, da so dnevi Pašičeve via de šteti , ч v
Primite tatu! — Ga že imamo!
Dokler nismo imeli ustave, so romale vse naše zunanjepolitične in fi-na učacHgospodarske polomije na račun klica: Dajte nam ustavo, pa bomo o-zdraveii na zunaj in znotraj! No, pa so si prilastili monopol ha ustvaritev ustave radikali in demokrat]©, ki so odstopili nekaj drobcev ustavnega monopola tudi svoji koriitarski žlabti iz samostojnega in turškega tabora.
Ustavo smo dobili ih slavili njen blagor . ... Ustavno slavje so prekinili razni atentati, iz katerih so potegnili največ dobička socijalpatrijot.ie kot dediči komunističnih delavskih domov, tiskarn in raznega druzegaimet ja.
Varnost življenja za razne visoke osebnosti je vzpostavil g. Pribičevič, lotili so se realizacije nove ustave, a prišli so samo do ustoličenja kraljevih namestnikov, ker je tedaj umrl naš kralj Peter * .
Gradnjo naše kupljene ustave, njen prihodnji blagoslov, atentate resnične in izmišljene, pouon za komunisti, Pribičevičeve varnostne odredbe, vse te žegne državotvoroev so prav presodili naši zunanji sosedje, le naši vladmovoi so ostali slepi in gluhi, dokler jih ni streznil spor med radikali in demokrati toliko, da so se ozrli tudi v Zürich, odkoder nam vsaki dan poročajo: Koliko je vredno notranje in zunanje delo sedanjih konsohdatorjev naše države. Srbski radikal^ in demokrati© se še lasajo na vso moč, kdo
bo podlegel v tem boju je lahko uganili iz slovenskih demokratskih listov, ki so začeli naenkrat prebrskovati našo derutno finančno stanje in stikati za krivci naše finančne polomije, G. finančni demokrat Kumanudi preti že sedaj z demisijo, ako ne bodo njegovi kolegi odnehali v proračunu z več milijonsko visoltastoječmh zahtevami.
Demokratske jeremijade o naši finančni krizi so dobrodošle radikalom, ki bodo začeli in že kažejo na demokratsko samostojno vladno kampanjo, da nas je ona pahnila v valutnem o-ziru na skoro enako stopinjo z Avstrijci in Poljaki.
Policajdemokracija in samostojni pa, ki danes iščejo krivce našega obupnega finančnega položaja, si naj zapomnijo, da me vedo samo radikali, kdo je kriv, da gremo v finančno-go-spodarskem oziru rakovo pot, ampak, da dvigata tudi slovenski in hrvatski narod pest v zavesti: Policajdemokracija je s svojo samostojno žlahto vred konsolidirala le davke, izpraznila državno blagajno doma tako, da notira njeno praznoto vsaki dan Zürich na račun vseh državljanov!
Malo še potrpimo, pa bodo obračunal z našo najmodernejšo ustavo in kraljevimi namestniki Pribičevičevo skrbjo za javno varnost in demokrat-sko-samostojniimi koriti Protič v družbi opozicije in ljudske volje ter zahtev vseh SHS plemen.
8ШШ&ВВВШ ,...„Državotvorne" sile.	
S1 Ti se, da romajo iz ministrstev	
— zlasti iz ministrstva policije — pis-	
ini naslovljena na razne demokratske	
„drugove“, s približno tako-le vsebi -	
no: „Dragi Jovo, če kaj rabiš, piši	ша»а
mi. Postal sem velika sila v mimstrst-	o
vu in lahko dosti storim za naše Iju-	as»****»
di . "	
Jovo seveda ni len in večkrat pi-	m
Še, danes za dobro mesto ali poviša-	Q
nje sebi in društvu, jutri po „repr.e -	
zen ta'Tiski novae“ ali po kake dijete,	«S!
danes koga hvali, jutri drugega o v a.-	
di in njegov drug velika „sila“ v	
ministrstvu — danes izposluje „ukaz“	
za kako dobro službo, jutri pa zapor-	CZ
no pov6lje za tega ali onega politične-	«Л
ga nasprotnika.	m
Tako se dela po receptu koritarst-	
va in strankarstva in ne smemo mis-	m
liti, da bi bilo bolje, če bi sam Pašič	
s svojimi zvestimi vodil državno kr-	
milo. Pašiču kakor, Pribičeviču je dar	"C
nes ideal Jovan Ristič, največji ab so-	o
lutisl in kamarilec ia Obrenovičeve	■S3
dob#.	Ш
	m
	m
	mi
	m
	HM»
Širite S ralo	1Л
	
ali bolje rečeno: stranka, ki pride na. krmilo je država.
To naziranje in brezmejno partizanstvo nam je ustvarilo strašnega polipa, ki pi,e in sesa narodno kri in narodno zdravje.
Kdo vodi državno gospodarstvo? Tisti, ki so ustvarili neurejene razmere.
Kdo se boji proračunske razprav
ve?
Oni, ki vodijo proračun. Kdo daj* obljube, uredbe jin kdo se čuti poklicanega. urediti naše razmere?
Oni, ki se hočejo na škodo naroda še naprej vzdržati na površju, o-ni, ki še nišo vseh svojih eksponentov obogatili z ljudskimi žulji.
Po vsaki obljubi zraste ogromnemu polipu nova sesalka — novi poro-dičarji prihajajo do profita.
Za prvo silo, daje „Epoha“ štev. 857 finančnemu ministru sledeče nasvete :
Naj po pisar i ah, mesto dveh u-radnikov, ki ničesar ne delaia3 namesti enega, ki bo delal.
Naj priganja k delu razne načelnike, ki sedaj prav počasi in nerodno žulijo peresa, če treba tu pa tam dat: podpis na — tuje pismene izdelke.
Naj odpravi mnogoštevilne pisarne, v katerih državni uradniki opravljajo privatne posle.
Vojne uredbe naj pridejo pred parlament in ministrski svet naj oficirje — zlasti višje tako razporedi, da bo vsak res neko delo opravljal.
Skratka, državni službi na visoki h in naj višjih mestih naj se odvzame lukrativni karakter in strašni polip bo izgubil svoje najhujše sesalke.
штштжтт
Somišljeniki darujte za sklad KZ.
Naš gospodarski in politični u-gled se pogreza v doslej neznane nižave, prav tako, kakor naša politična morala.
Neurejene razmere v .vodstvu državnega gospodarstva, v pogledu jasnega proračuna in v vprašanju prometa in davčne politike tlačijo kot silna mora konzumenta, kakor tudi producenta.
Sestavljajo se enkete, konference, vsi sloji se zbiralo na zborova jih, stavljajo vprašanja, resolucije, merodajni krogi vs© to pretresajo, govori
Uradnišffipollp.
se o pomoči in ureditvi v tem to v o-nem praven, položaj pa postaja resnejši od dneva do dneva.
Obljube novih uredb, novih metod, no\ih receptov se vsipajo kot ploha z najvišjih mest na narod, ki čaka in trpi, — agitatorji pa hodijo okrog ter točno označujejo vsako tako plo -ho od zgoraj: to je demokratsko, to je radikalno — to je dobro, to je slabo.
Obljube ostanejo obljube iz enostavnega razloga, ker niso drugega, kot agitacija v, strankarske svrhe. Najprej stranka., potem šele država,
Potovanje slov. kmetov
po Srbiji.
Odkar je postal po naselju pri volitvah delegatov na Kranjskem G. Fire, znani oboževale!] pditike dr. Šušteršiča, ko Jo isti moral zapustiti. SLS, predsednik Kmet. družbe, s» smatra Kmetijska družba kot podružnica ali pisarna Samostojno kmetijske stranke. Videli smo to ob priliki di-rindaja na Bledu, še bolj pa ob priliki potovanja slovenskih kmetov v Srbijo, katero se je razglasilo kot noto' vanje slovenskih kmetov, a v Beogradu se je kljub temu, da so se udeležili potovanja tudi kmetje, ki 'niso samo -stoj noži. vse predstavljalo kot potovanje Samostojno kmetijske stranke. Da se strankarstvo pri tej popolnoma gospodarski zadevi jasno pokaže, so dobili samostojneži znake z velikimi črkami SKS. Prvi govor pri obedu v Beogradu je govoril odbornik Samx>-stojne, ne „slavni“ poverjenik Sancin ali dolgočasni tajnik Kmet družbe. V. Beogradu so se priredili veliki obedi in večerje na račun države, v govorili se je proslavljala Samostojna, a blatila naša stranka, g. Pucelj je povabil na te „dragocene“ obede vse ministre, mnogo uradnikov in časnikarjev, češ, sad imamo (država namreč), le dajmo. Ce pa pobije toča celo občino, ne dobijo vsi posestniki toliko podpore, kolikor stane tak obed, ki se je priredil v proslavo samostojnežev. Odgovornost za te strankarske netaktnosti nosijo gg- Pirc, Pucelj,. Lah in Sancin, v Srbiji se celo postopanje bankrota« demokratske podružnice označuje kot otročje smešno, malenkostno. Govorilo sc bo o teh stvareh in sicer tako. da. si- bodo gg. Pirc, Sancin, Lah in Pucelj, ki je svojega prednika radi gospodarstva z državnim imetjem grdil, sam pa dela enako, temeljito zapomnili. Pripomnimo še, da so pri Kmetijski družbi Izmed priglašencev izbrati skoraj same samostojneže, da morejo celo potovanje označiti kot potovanje Samostojne. Le tako naprej! Mera bo kmalu polna . « *
L Slovenci, širite naše liste!
Politični pregled.
KRALJEVINA SHS.
Beograjski politični krogi so prežeti vpliva treh dejstev:: Rrotičev proglas in Protičev zopetni pojav na političnem obzorji, nevzdržne notra>-aje razmere, katere je zakrivil gosp. Pribičevič in od sedanjega režima čisto zavoženi finančni položaj.
U.tis ProtijSeve akcije je »a, da se je sestala radikalna stranka, ki pa pri tej priliki ni lopnila po Pro-tiču, ampak sklenila, demokratom iz -trgati Pribičevičev in Kumanudijev, portfelj, da ohne državo notranje-po-hUčnega poloma. Demokratie so seve pričakovali,, da bo ob priliki sestanka radikalov Pašič obsodil Protica, pa j, ravno naperil svo.e kopje proti glavnima demokratskima glavama.
O,	je m ;o k r a t s k q gospodo je začel naenkrat zanimati naš kritični Ijinančni položaj. G. finančni minister demokrat Kumanudi sklicuje en-kete finančnikov in je pripravljen izdati vse mogoče prepovedi proste trgovine in brezvestne špekulacije z valutami, a to še le sedaj, ko je naša ii-nančna stavba v ognju na vseh kon-«ih in krajih. Pri demokratih pride rsa dobra volja post festum!
Veliko se tudi piše po nahem časopisju o načrtu novega parlamentarnega volilnega reda, po kate -rem bi prišel 1 mandat na 40.000 prebivalcev, kjer bi pa bilo preko teh 40 dsoč ljudi še 25.000, M se dodjal še en mandat. To je seve načrt konsti-iuantnega ministrstva in bo sklepalo tem še parlament, katerega sklicanje zahtevajo vsi freznomisleči politiki — ker je zakonodajni odbor, delanezmo-Ž&GU
MADŽARSKA.
Časopisje oznanja javnosti, da mobilizirajo Madžari tajno moštvo in rezervne častnike letnikov 1£S5 do 1902.
M a džariso dobili, baje od vseh strani ostre grožnje, da izpolnijo vse fočke mirovne pogodbe. Ako se pa ne bi posrečilo Madžare spraviti k redu in miru diplomatskim potom, boste dobili Italija in naša država nalog — sboroženega nastopa napram ogrskim rogoviležem.
POLJSKA
Po odstopu Witošovega kabineta je glasoval varšavski deželni zbor za kandidaturo rektorja varšavske politehnike Ponikowskega na mesto ministrskega predsednika, GRŠKA.
Grška še pred par dnevi laso zmagovito uspela ofenziva je končala po 12dnevni bitki ob r.eki Saka-riji s takim porazom za grške četo, ffa so te nezmožne za vsako nadaljuo vojno operacijo.
Pišejo, da se je sedaj Tu tom kot Grkom izpustilo toliko bojevite krvi, da bi bili oboji pripravljeni stri* • niti a* intervencijo entente mir.
Širite Stražo!
O
m
m
m
Samostojni „uspehi“ in
delo.
G. poslancu Ureku se je vendar enkrat posrečil resničen izrek. Na samostojnem blejskem plesu je govoril slabostojni raji globoški resnicoljub Urek in izrekel pomenljive besede: »Vsi, ki so prišli s pomočjo kmetskih glasov na vlado, pozabili so potem na
kmetske koristi.* Kmet. ist tev. Bravo Urek, tudi ti si prišel v nemu koritu z zapeljanimi kmetskimi glasovi, a danes poznaš le svojo korist
a ne kmetske!
Minister Pucelj je začel svoja z-vajanja na Bledu z besedami: Kot služabnik slovenskega kmeta..............«
(recte srbskega centralizma! Op. ured.)
Minister Pucelj sam priznava v zadnjem »Kmet. listu«, da so dosegli samostojni tekom 6 mescev več, kakor prej drugi v 30 letih. Pred samostojnimi še ni nikdo odri naše države za celih 200 milijonov v 6 mescih, milijonski državni oderuhi so pred samostojnimi rabili za milijonske svote nekaj več kot 6 mesecev. S 6 mesečnimi žepnimi uspehi samostojnih se lahko kosajo edino le še turški uspehi.
Samostojni poslanci se niso upali sami hvaliti na Bledu ustave, pa so si v to svrho poklicali na pomoč srbskega radikala dr. Tomšiča, ki se je v posebnem govoru zahvalil samostojnim poslancem za »patrijotsko« delo, ki so ga izvršili v nakupom ustave. (Brez odobravanja poslušalcev.)
Sami se razkrinkujejo. V zadnji številki »Kmetijskega lista» smo iztaknili sledečo notico: «Na praznik dne 8. sep-temb. seje izgubila na taboru Samostojne kmetijske stranke na Bledu pri blagajni skunks-boa (temno-rujav damski ovratn kožuh). Pošten najditelj naj jo blagovoli izročiti v Kranju . . .« Samostojne »kmetice« z dragoceno kožuhovino! to je nekaj neverjetnega in e vendar res, saj se je družila na samostojnem taboru liberalna mestna gospoda s podeželsko »intelegenco« — z učitelji, krčmarji, živinskimi mešetarji in drugo tako zalego. Gliha vkup štriha!
Kako spoštujejo samostojni grobove svojih očetov. Na Gori pri Sv. Petru niže Maribora se je vršil dne 8. sept. v bližini pokopališča v bukovem gaju pretep, ki so ga izzvali samostojneži. Na tak praznik in v bližini, kjer leži pokopan blagopokojni oče, izzove pre-tepaški mladič razbijanje in pretepa-vanje. O stvari se ne maramo natančneje baviti, konstatujerpo le visoko oliko samostojnežev in njih spoštovanje do rajnih roditeljev, ki počivajo v bližnjem grobu. Kdor odobrava tako početje samostojnih divjakov, za takega človeka nimamo dovolj ostrih besed ...
Ygi, ki vas muči osebno dohodninski davek, pojdite v nedeljo, 25. septembra volit cenilno komisijo. Glasovanje se vrši pri vseh davkarijah od 7. do L ure opoldne. Glasujte samo za kandidate Slov. ljudske stranke!
Volile! za cenilne komisije po vseh okrajih vzamite seboj na volišče (na davkarije) glasovnico, ki vam jo je poslala Slovenska ljudska stranka. V zadnjem trenutku vas v vaš lasten dobrobit prosimo: Vsi na volišče! Ne cepite glasov! Vsi glasujte složno za kandidate SLS, ki so preizkušeni in pošteni možje. Če imate premalo kandidatnih listkov, pa si jih prepišite. Zaupniki, prosimo vas posebne pridnosti ia delavnosti!
Na« kralj Aleksander se vrne v Beograd, kjer se bo udeležil 24. t. m. v Oplencu zadnjim pogrebnim slovesnostim za rajnim kraljem — očetom. Njegov povratek v prestolico menda ne bo dobrodošel Pribičeviču in njegovim demokratskim kompanjonom »osvoboditeljem«.
Naš_ kraljevi namestnik Ivan Hribar slavi danes 701etnico svojega rojstva. »Narod« v posebni obširni izdaji in tudi »Jutro« sta prav do dna popisala vse Hribarjeve zunanje in notrajne vrline tako, da nam ne preostaja drugega kot da pevemo javnosti, da je bil J. Hribar rojen 19. sept. 1851 v Trzinu pri Domžalah. Gimnazije ni dovršil v Novein mestu, ampak se je preselil iz Slovenije v Prago, kjer se je lotil trgovskega študija. Kot trgovsko naobra-žen se je vrnil v Ljubljano, postal zastopnik praške Banke Slavije in bil poznega tudi njen ravnatelj. Politike se je lotil kot Tavčerjev kom panj on v narodno liberalnem tiru in postal deželni poslanec 1889. Od Čehov se je navzel slovanske vzajemnosti, katero je širil med Slovenci v »Slovanu« od 1884—1887. Ljubljani je zažupanoval v usodepolnem letu po potresu 1896 in pripomogel mestu do sedanjega zunanjega lica, katerega je preobrazoval kot župan do 1. 1910. Ob izbruhu vojne je deiil z drugimi slovanoffli usodo internacije. Za njegovo medvojno pre-
ganjanje ga je nagradila Jugoslavija koj po rojstvu s častjo praškega poslanika in sedaj kraljevega namestnika za Slovenijo. Kot 70!etnemu jubilarju želimo tudi mi našemu kr. namestniku več sieče, miru in hvaležnosti za njegov trud v proč vit naše mladostne domovine kot jo je užil pod rajno Av-. strijo.
.... Ponovnih županskih volitev v Ljubljani ni bilo preteklo soboto. Demokratie pravijo, da niso mogli dostaviti vsem odbornikom poklica k volitveni udeležbi, a v resnici se niso upali uprizoriti nepostavnega škandala volitve. Sedaj razglašajo, da bo novoizvoljeni ljubljanski občinski odbor razpuščen in Ljubljana prepuščena paše vanju demokratskega komisarja. Naš novi kraljevi namestnik jubilar je razglašal na potovanju po Sloveniji, da prihaja v imenu pravice, a Peskova afera že širi krog sebe dosti dolgo vzduh najgorostasnejše demokratske krivice, ali po domače —• lopovstva; g. namestnik samega kralja pa noče nič poduhati, da bi pripomogel Ljubljani ter Pesku do pravice! Vodo pri-digovati, a sam vino piti, to je lahko!
Razčiščenja v Peskovi aferi Se dolgo ne bo, V pogled v oni zagonetpi homoseksuelni akt, ki je elaborat dr. Pirkmajerja, so dobili samo demokrat ski pobratimi — socialpatrijotje, potem pa je izginil. Danes ne vedo, ali sedi na njem policijska plat Pribičeviča, ali pa je deležen ta usodepolni papir 70-letnice kraljevega namestnika Hribarja kot prebivalec Hribarjevega žepa pra vice. Peskova zadeva bo ostala še dokaj časa uganka za ono javnost, ki je bo JDS gluha ter slepa, ker slavijo pri nas v Sloveniji na eni strani naši častitljivi prvaki vsemogoče jubileji in 'j si nočejo kvariti apetiia z neukusnostjo kot je Peskova afera; na drugi strani pa se bodoči napredni prvaki med seboj ravnajo in gonijo eden druzega iz koritarskih lukenj kot vrabci.
Modri gospodarji. Naši demokrati spreminjajo računsko leto v naši drž, upravi menda samo radi tega, da bi postalo računovodstvo še bolj zmešano. Računsko teto je Končalo zadnjega maja, novo še začne 1. januarja, imamo nek čuden Interregnum, M bo trajal 7, mescev. Po določbah „izvrstne“ ustave se mora proračun predložiti do 20. nov., kar onemogoča sprejetje proračuna v odseku in zbornici do 1. januarja. Misli se na preložitev rač. leta na 1. maro, kar bo še bolj zmešalo našo računovodstvo in otežkočiio kontrolo-	■'!
Protič — vodja opozicije? »Jutarnji list« poroča iz Beograda sledeče: Iz krogov, ki stoje g. Protiču zelo blizu, se doznava, da bo g. Protič sodeloval v narodni skupščini. Misli se, da bo g. Protič stopil na čelo opozicije, ki bo zahtevala revizijo ustave, V beograjskih političnih krogih so uverjeni, da bosta Narodni klub in Radičeva stranka prisostvovala prvi seji zakonodajne skupščine, ki bo otvorjena 20. listo-pada. V informiranih krogih se govori, da bo že prva številka »Radikala« obelodanila prispevke nekolikih radikalnih poslancev, ki bodo pristopili k gosp. Prctiču.
Naš voditelj dr. Korošec je zboroval včeraj na minoritskem dvoru v Ptuju. Poslušalo je njegova originalno temeljita izvajanja nad 2000 oseb, po večini sami mladi gospodarji. Dr. Korošec je poslušalcem slikal svetovni zunanje političen položaj z ozirom na bodoči konflikt Amerike z Japonsko in naše zavoženo notranje stanje pod sedanjim režimom, ki je podoben vozniku, kateri je konje tako pretepel, da so mu ušli, potem pa upije na vse grlo: Na pomoč! Za dr. Korošcem je zborovalcem obrazložil davčni ter taksni demokratsko-samo stojni žegen prof. Vesenjak. Kot tretji govornik je nastopil bivši poslanec Meško. Povdariti moramo, da je priso stovalo dr. Koroščevemu govoru dokaj nasprotnikov, ki so pa bili mirnodo stojni in menda hvaležni, ker so slišali enkrat resnico, dobili pravo politično orientacijo in zvedeli, kam plivemo. Shodu je sledila ustanovitev županske zveze za ptujski okraj.
Mladeniški tabor pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini včerajšnjo nedeljo je prav dobro uspel. Zbrala se je ogromna množica mladine, ki je pri -iazno in radostno sprejela v precejšnjem številu zlasti iz Ljubljane došle Orle in Orlice. Z istim vlakom je dospela Salezijanska godba, ki je tudi