GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LJUBLJANA, 10. FEBRUARJA 1959 LETO VI., ŠTEV. 11 MESTNI SVET Poročilo o izvršitvi plana gradnje stanovanj v letu 1958 (Gradivo za 8. sejo Mestnega sveta)" I. PREGLED GRADNJE STANOVANJ V LETU 1958 Po podatkih, zbranih od ljubljanskih mestnih občin, smo imeli v letu 1958 v Ljubljani v gradnji 1071 objektov, ki imajo 3561 stanovanj in garsonler ter 621 samskih sob, skupaj torej 4182 stanovanjskih enot. Od tega je bilo dograjeno in vseljeno v letu 1958 318 objektov z 112 samskimi sobami, 78 garsonijerami, 1219 stanovanji, skupaj torej s 1409 stanovanjskimi enotami. Če primerjamo ta števila s podatki iz leta 1957, ko je bilo v gradnji 3383 stanovanjskih enot, ugotovimo, da je letos v gradnji 799 stanovanjskih enot več, da je torej gradnja narasla za 22,1 %. V kakšnih odnosih so v letu 1958 vseljena stanovanja med seboj in v primerjavi z letom 1957 vidimo iz navedenih podatkov: Leta 1957 je bilo dograjeno stanovanjskih enot: v blokih 783, 65 %; V vrsti 140, 11,6%; individ. 282, 23,4%; skupaj 1205, 100 %. Leta 1958 je bilo dograjeno stanovanjskih enot: v blokih 1106, 78,5 %; v vrsti 73, 5,2%; Individ. 230, 16,3%; skupaj 1409, 100 %. Stanovanja so se dograjevala pretežno v stanovanjskih blokih, saj je naraslo število dograjenih stanovanjskih enot v blokih od 65 % v letu 1957 na 78,5 % na škodo stanovanj v vrstnih in enodružinskih hišah, kjer odstotek pada od 11,6 na 5,2 % ozir. Od 23,3 na 16,3%. Pregled dograjenih stanovaj na območju mestnih občin je podan v treh razpredelnicah in sicer posebej za dograjene stanovanjske enote, v blokih, v vrsti in v sistemu prosto-stoječth enodružinskih hiš. Med dograjeno stanovanja smo Steli tudi blok XIII v Savskem naselju in v bloku B-6 v »Rozeti« Slika, ki pa bosta dejansko vseljiva iele v februarju 1959. Oba bloka sta gradili dve naši večji gradbeni podjetji, s katerima Je bil postavljen za rok dovršitve Oktober 1958. Ko smo sestavljali prve Podatke o realizaciji, je bil podjetjema podaljšan rok do konca leta 1958, vsled česar sta bila bloka uvrščena med dokončane gradnje. V stanovanjskih blokih je bilo dograjenih 1106 stanovanjskih enot, Od tega 83,7 % stanovanj, 7,1 % gar-sonijer, 9,2 % samskih sob. Po strukturi stanovanj in po ležiščih odpade ha stanovanja do štirih ležišč (gar-■onljere, enosobna, enoinpolsobna ter dvosobna stanovanja) 52,2%. Na Petležlščna stanovanja 42,9% na šest Ih večležiščna stanovanja pa 6,9%. Kljub temu, da gre struktura zgrajenih stanovaj z ozirom na ležita v korist večjih stanovanj v primerjavi s preteklimi leti. pa se je hovprečna koristna stanovanjska po- vršina pri stanovanjih v blokih zmanjšala od 65 m* v letu 1957 na 57 m* v letu 1958. Vsa v vrsti zgrajena stanovanja so več kot petležlščna, povprečna površina stanovanja pa znaša 87 m* kar je- za 2 m* več kot v letu 1957. Pri individualni gradnji je povprečna velikost stanovanj letos manjša in znaša 77 m*. Tudi struktura stanovanj je pestrejša kot pri vrstni gradnji, saj ima le približno 30 % dograjenih stanovanj več kot pet ležišč. t Posebna razpredelnica prikazuje odnose in strukturo v vseh treh sistemih zazidave. Iz podatkov teh tabel je ugotovljeno, da je bilo zgrajeno na območju mestnih občin 112 samskih sob s povprečno površino 12 m*, 78 garsomijer s povprečno površino 24 m* in 1219 stanovanj s povprečno površino 64,7 m*. Po strukturi stanovanj odpade na samske sobe 7,9 %, na garsonijere 5,5 %, na enosobna stanovanja 1,1 %, na enosobna stanovanja s kabinetom 2%, na dvosobna stanovanja 35 %, na dvosobna stanovanja s kabinetom 18,2%, trosobna stanovanja 16,8%, na trosobna stanovanja s kabinetom 5,7 % in štiri in večsobna 7,8 %. Iz rezultatov realizacije plana v letu 1958 moremo ugotoviti, da so povprečne površine sicer v okviru normativov, ki jih predpisuje standardno stanovanje za posamezne vrste stanovanj z ozirom na število ležišč, vendar pa struktura zgrajenih stanovanj ni vsklajona s strukturo družin. Posledica tega je, da se je na območju ljubljanskih občin dogradilo v letu 1958 več kot 50 % stanovanj s pet in več ležišči čeprav je takih družin le približno 15 %, V nepravilni strukturi zgrajenih stanovanj z ozirom na število ležišč moramo iskati vzrok da Je povprečna površina zgrajenih stanovanj (64,7 m*) večja kot se Je predvidevalo. Ta ugotovitev temelji na dejstvu, da trata gradnla stanovanjskega ob- jekta večinoma dve leti, da pa sega priprava tehnične dokumentacije še eno leto dlje nazaj. Do vselitve so tedaj prišla letos stanovanja, ki smo jih projektirali v letih 1956/57 in ki še ne morejo biti vsklajena s težnjami, katere skušamo uveljaviti v novejših stanovanjskih konceptih. Prav tako v teh stanovanjskih objektih še ne naletimo na napredne rešitve skupnih komunalnih servisov, ker gre tudi pri večjih skupinah novih blokov še za koncepte starejšega datuma. Izjema v tem pogledu so bloki Univerze na Prulah, kjer se servisni objekti še dograjujejo v blokih, katere smo gradili po tipskem projektu »AZA« je bilo v vsakem objektu določeno eno pritlično stanovanje za potrebe hišnih svetov ali za občasno varstvo otrok in druge skupine potrebe stanovalcev. Tl bloki so vseljeni šele v pozni jeseni leta 1958 in zato ti prostori še ne služijo svojim namenom, ker jih bo opremljala in uredila šele stanovanjska skupnost. Za skupne potrebe stanovalcev (otroško varstvo, delo hišnih svetov in stanovanjskih skupnosti, ambulanta) so pripravljeni štirje prostori v bloku Stare pravde na Ciglarjev! cesti in Slapničarjev! ulici in v »Rozeti« v bloku 3; kjer zavzema sektorska ambulanta prostore enega stanovanja. V letu 1958 so bili dograjeni in dani v uporabo tudi trije servisi dnevne preskrbe in sicer v Savski koloniji, Šiški in na Viču. Tl servisi so organizirani tako, da je možen nakup vseh vsakodnevnih potreb v enem prostoru, kar je za gospodinje, zlasti zaposlene, najugodneje. Ce preverjamo izpolnitev plana Izgradnje stanovanj v letu 1958 po lokacijah odnosno objektih, ki so bili po planu prejšnjih let predvideni za dokončanje moramo ugotoviti, da bi moralo biti več objektov že vseljenih, ki so še v gradnji in da te objekte ponovno prikazujemo v planu za leto 1959. Da smo dosegli količin- VABILO Nu osnovi 140. člena Statuta okraja Ljubljana sklicujem na 8. sejo Mestnega sveta ki bo v petek, dne 11. februarja 1959, ob 17. uri v veliki sejni dvorani na Magistratu v Ljubljani. Predlagam naslednji dnevni red: Poročilo o izgradnji stanovanj v letu 1958 in razprava o programu gradnje stanovanj za leto 1959 v območju mesta Ljubljane. Morebitno odsotnost javite Skupščinski pisarni OLO, Kresija, soba št. 11/1. (telefon 21-919). Predsednik Mestnega sveta: dr. Marijan Dcrmastia 1. r. ski obseg postavljenega plana, smo dokončali nekatere druge objekte, ki v planu niso bili predvideni, predvsem več individualnih hiš. Med nedokončane objekte smo morali tedaj uvrstiti sledeče stavbe: blok v Kržičevl ulici 20 stanovanj blok II Prule 27 stanovanj, blok v Vrhovčevl ulici 19 stanovanj, blok v Saranovičevi ulici 32 stanovanj, četverček v Šmartnem 4 stanovanja, blok Poljane v Šentvidu 24 stanci vanj, blok ob Tržaški cesti 15 stanovanj, blok 7 »Rozeta« Šiška 27 stanovanj. Skupaj 148 stanovanj. Ta primanjkljaj v nedokončanih bločnih stanovanjih je pokrit sicer z drugimi stanovanjskimi enotami, tako da je številčno plan dosežen, vendar moramo ugotoviti, da bi bil plan izdatno presežen, če bi uspeli navedene stavbe, ki so delno že v III. in IV. gradbeni fazi tudi dokončati. Vzrok zakasnitve pri gradnji navedenih stanovanj moramo iskati predvsem pri pomanjkanju kapacitet gradbene obrti, ki je bila v letu 1958 izredno zaposlena na najrazličnejših delih za ureditev Ljubljane in za izvršitev predpriprav za gradnjo avtomobilske ceste, ravno tako pa tudi v obremenitvi gradbene operative, katere kapacitete so bile znatno zaposlene na avtomobilski cesti in nekaterih drugih nestanovanjskih objektih. Te objektivne težave so sicer opravičljive, vendar moramo ugotoviti, da je prav gradbena operativa prav s temi objektivnimi težavami skušala prikriti najrazličnejše subjektivne momente, ki so tudi zavirali razvoj .stanovanjske graditve. II. IZVRŠITEV PLANA IN KREDITIRANJA FINANSIRANJA V LETU 1958 Politiko kreditnih skladov za zi-danje stanovanjskih hiš in odobravanje posojil obravnavamo z dveh stališč: a) dotoka sredstev z zakonom ci stanovanjskem prispevku, b) mobilizacije dodatnih sredstev za stanovanjsko izgradnjo iz prispevkov gospodarskih in drugih organizacij, stanovanjskih zadrug in privatnikov. Zakon o stanovanjskem prispevku in avtomatizem zbiranja namenskih sredstev, ki je bil usmerjan s pravili kreditnih skladov, izdelanih v začetku leta 1958, sta n um omogočila, da smo stanovanjsko izgradnjo še bolj razširili kot v letu 1957. To nam dokazuje rezultat izvršitve plana stanovanjske graditve. Iz analiz realizacije plana stanovanjske graditve na območju mosta Ljubljane in primerjave s prilivom sredstev razdelitve in koriščenja teh sredstev po stanju 31. XII. 1958 moremo ugotoviti, da je bil dotok sredstev realno planiran, da so bili instrumenti angažiranja dodatnih sredstev pravilno določeni in je bilo obračanje teh sredstev hitrejše kot v preteklih letih. To nam potrjujejo bilance kreditnih skladov, kjer ugotavljamo, da so nekateri skladi porabili celo več pro- (Nadaljevanje na 52. strani.) Analiza dograjenih stanovanj v blokih v letu 1958 Samske Skupaj št. Struktura stanovanj iS ObLO št. sobe varsonj. aianovary st. + gars. S lev. 1 sobno 1 s. + k. 2 sobno 2 s. 4- k. 3 sobno 3 s. + k. 4 sobno N št. m8 št. m8 št. m8 št. m8 skup. št. m8 št. m8 št. m8 št. m8 št. m* št. m8 št. m1 1 2 3 4 3 6 7 8 9 10 n 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 1 Bežigrad - 10 58 8 418 57 418 57 476 — — 22 34 236 50 44 70 112 68 4 68 — — 2 Center n 14 14 31 21 232 66 263 61 277 8 32 — — 43 46 50 57 72 74 21 78 38 83 3 Črnuče 4 Moste 6 30 18 20 26 95 52 115 48 145 — — — — 78 51 17 60 5 Polje l — — — — 6 60 6 60 6 — — — — 6 60 6 Rudnik 7 Šentvid l — — 2 22 5 68 7 54 7 — — — — 1 62 4 70 8 Šiška 6 — — 19 24 130 65 149 60 149 — — — — — — 120 66 10 61 9 Vič 4 — — 6 32 40 49 46 49 46 — — — — 32 46 2 63 6 74 Skupaj 38 102 78 926 1004 1106 8 22 396 216 215 31 38 Povpr. ma 12 24 60 57 32 34 50 65 69 76 83 7, 9.2 7.1 83,7 100 0,8 2 35,8 19,5 19,4 2,8 3,4 7o 100 0,9 2,4 42,8 23,3 23,2 3,3 4,1 # Analiza vrstnih hiš dograjenih v letu 1958 1 Bežigrad 16 — — — — 16 84 8 72 8 97 2 Center 3 Črnuče 4 Moste 16 — — — — 16 78 — — — — — — — — — — — — — F6 78 5 Polje 6 Rudnik 7 Šentvid 8 Šiška 21 — 21 89 — — — — — — — — — — — 6 72 — —1 15 96 9 Vič 20 — — — — 20 96 20 96 Skupaj 73 73 6 24 43 Povpr. m1 87 - 72 76 96 7. 100 8,2 32,9 58,9 Analiza eno ali dvodružinskih hiš dograjenih v letu 195JT 1 Bežigrad 22 1 18 — — 23 106 23 106 24 — — — — 1 43 r 84 9 87 — — 8 138 2 Center 3 Črnuče 7 — 7 66 7 66 7 — — — 6 61 i 102 — — —* —- — —* 4 Moste 22 5 18 — — 22 89 22 89 27 — — 2 42 14 78 2 81 — — 4 102 —- — 3 Polje 33 4 12 — — 35 48 35 48 39 2 38 — — 33 49 — — — — — — — — 6 Rudnik 28 — 28 58 28 58 28 4 31 2 40 14 42 1 45 4 90 — — 3 143 7 Šentvid 16 — —» 16 68 16 68 16 1 38 — — 10 64 3 57 — — — — 2 123 8 Šiška 12 — — 12 102 12 102 12 — — 1 41 1 49 2 71 4 127 1 84 3 133 9 Vič 67 — — — — 77 88 77 88 77 — — ' — 18 49 29 75 21 87 9 118 Skupaj 207 10 220 220 330 7 5 97 43 17 26 25 Povpr. m* 16 77 77 34 41 54 75 97 89 129 7, 4.3 95,7 3,1 2,2 42,2 18,6 7.4 11.2 11 7» 100 3.2 2,3 44,1 19,5 7,7 11,8 11.4 Rekapitulacija dograjenih stanovanj > letu 1958 S Bločna gradnja 38 102 78 926 1004 1106 8 22 396 N 216 215 31 38 1 povpr. m* 12 24 60 57 32 34 50 65 69 76 83 7, 9.2 7,1 83,7 77,5 100 0,8 2 35,8 19,5 19,4 2,8 3.4 Vrstna gradnja 73 — — — 73 73 6 24 43 2 povpr. m* 87 87 72 76 96 7. 100 5,7 8,2 32,9 58.9 Indiv. gradnja število 207 10 220 220 230 7 5 97 43 17 26 25 3 povpr. m1 16 77 77 34 41 54 75 97 89 129 7« 4.3 16,8 3,1 2,2 42,2 18,6 7,4 11.2 11 Skupaj od 1 do 3 skupaj 318 112 78 1219 1297 1409 15 27 493 259 238 81 106 Povpr. m’ 12 24 64,7 62,1 33 35 51 67 71 80 100 7. 7.9 5.3 86,6 92,1 100 1,1 2 35 18,2 16,8 3,7 7.8 7. 100 100 1,2 2,2 40,5 21,3 19,5 6.6 8.7 Za ilustracijo povojnega razvoja stanovanjske graditve v Ljubljani nam služijo grafikoni, ki nam prikazujejo letni tempo graditve sta- r novauj \ razmerju s številom prebivalstva, število stanoavnj, ki so bila zgrajena v posameznih letih na 1000 prebivalcev, razvoj kreditnih skla-> dov in kreditiranja stanovanjske graditve v letih od 195$ do 1958. *••••• Pri preračunavanju samskih sob v stanovanja smo se posluževali •••••'• taktorja 1,95. • • • • • • e e • • e''e «. LETNI TEMPO GRADNJE STANOVANJ fflR * e * l S ŠTEVILOM PREBIVALSTVA UUUI— 8t.preb.=106500 8t.nov.stan.:162 1947 1949 el •1 -d hi 8t.preb.=109250 8t.nov.stan.:227 gt.preb.= 115550 8t.nov.stan.2 42) 1949 1950 1951 1952 '1953 1954 e e e e • • • • • • e, e • • • • • 6 * • E • • d e • • • H« E e • • e e • e • • • e e • • • • s • • » • •••••• e d i 9 e • • • • e • 9 • • e • 9 e • • # • e s s It.preb.= 117209 ■t.nov.stan.:437 1955 St.preb.= 119169 5t,nov..stan.:478 1956 St.preb.* 122214 St.nov.stan.:7o7 1957 Št.preb.= 129839 št.nov.atan.:434 1958 m m • • • •r •fle • J. •ue • •le e • • •n • ,s •le || «11 e • e • • * • • e • e 'e e št.'preb.= 139630 št.nov.stan.:421 LEGENDA t Q 23,75 stanovanj „ • 2778 ’ prebivalcev It.preb.* 146500 8t.nov.atan.:625 St.preb.* 147771 8t.preb.=151873 fit.preb.=157622 8t.nov.stan.D876 Št.nov.atan.:1148 8t.nov.stan.:1354 X RAZVOJ KREDITNIH SKLADOV IN KREDITIRANJA STANOVANJSKE GRADNJE V LETIH OD 1955 DO 1958 o 2 sS is LEGENDA t zbrano odobreno porabiJeno ŠTEVILO STANOVANJ NA TISOČ PREBIVALCEV, KI SO BILA ZGRAJENA V LETIH 1946—1958 . ^ - 4-4 v I4I j 5 * ^ 3, 7 — 7 W 11*5 T ID ‘—^T 2- —» ZJs T~ 1 ^ 4 S 19 46 1947 . 1948 1949 1950 1951 1952 1953 1954 1955 1956 1957 1958 stih sredstev, kot so jili imeli 'na razpolago. Začasen primanjkljaj pu V letu 1958 so bila za stanovanjsko graditev v kreditnih skladih so krili iz prostih sredstev drugih ljubljanskih občin zbrana sledeča skladov ljubljanskih občin. sredstva: Prenos sredstev iz leta 1957 ............. Prispevek od plač delavcev in uslužbencev Vrnjene anuitete........................... Dohodki od najemnin in prodaje hiš SLP Skupaj sredstva sklada Odvod v republiški sklad .................. 200,4 Obvezna blokacija Provizija banke in režija sklada............ Plačane anuitete, vračila z preteklih let . Razpoložljiva sredstva sklada za leto 1958 Vloge in posojila v kreditne .sklade .... Celokupna razpolož. sred. skladov za 1. 1958 515,2 6,5 48,5 v milij. z 1 dcc. 572,5 din 1.859,0 ,. 561.7 „ 187.8 „ 2.760,8 din - 770,2 1.990.6 din 641,9 „ 2.652,5 din Ce primerjamo dotok sredstev od prispevka plač delavcev in uslužbencev s podatki iz leta 1957, ugotavljamo, da je bil priliv sredstev večji za 17,9%, vsa razpoložljiva sredstva kreditnih skladov pa so v namenska posojila za gradbena podjetja, pošto, direkcijo jugoslovanskih železnic in gradnjo univerzitetnega naselja na Pridali. Iz te analize dopolnilnih sredstev je razvidno, da so upravni odbori povečali svoja razpoložljiva sredstva skladov za 52,9 °/e. Z bilančnimi pokazatelji o zbiranju lastnih sredstev graditeljev ne razpolagamo, ker bančne evidence in statistika ne zajemajo lastnih sredstev individualnih graditeljev in zadružnikov, ki jih le-ti vlagajo neposredno v gradnjo stanovanjskih hiš. Prav tako pa tudi niso zajeta sredstva gospodarskih in drugih organizacij, ki jih vlagajo mimo kreditnih skladov neposredno v sklad za zidanje pri Zavodu za stanovanjsko izgradnjo, oziroma na poseben bančni račun lastnih sredstev. Na podlagi grobg analize o za 24,6% kljub temu, da je bila blokacija v letu 1957 znatno nižja, saj znaša razlika med lanskoletno in letošnjo blokacijo 562,1 milijona dinarjev. Posebej moramo obravnavati dopolnilna sredstva, ki so jih v letošnjem letu zbrali posamezni upravni odbori v višini 641,9 milijona dinarjev iz sledečih virov: 1. vloge gospodarskih organizacij za kreditiranje stanovanjskih zadrug .... 73,2 milij. 2. vloge občinskih ljudskih odborov zn kreditiranje izgradnje trafopostaj in električnega omrežja . . 3. vloge gospodarskih organizacij za gradnjo stanovanj v prihodnjih letih . . . 4. posojila iz republiškega kredit, skladu Skupaj vloge in posojila novanj v prihodnjih letih, so kreditni skladi uporabljali kot začasna lastna kreditna sredstvo, ki jih bo- .... - ... v do vrnila iz sredstev sproščene blo- odobritvi posojil, lastnih sredstev, vloženih na račun pri Zavodu in računu lastnih sredstev pri bunki, smo ta sredstva ocenili na 970 milijonov dinarjev. Strukturo porabe sredstev kreditnih skladov in vlog nam kuže naslednja razpredelnica: kacije v letu 1959. Najeta posojila iz sredstev re- primerjavi z lanskim letom porasla publiškega kreditnega sklada so se — "o*' 1.1:—l i---- .i * ■ odobravala po razdelilniku uprav- nega odbora republiškega kreditnega sklada, ki so ta sredstva vlagala v lokalne kreditne sklade kot v milij. din z I dec. 43,0 milij. 78,4 milij. 194,6 milij. 447,3 milij. 641,9 milij. Posojila gospod, organizacijam zavodom polit, terenskim enotam za gradnjo stanovanj gradnjo šol stanovanjskim zadrugam delavcem in uslužbencem hišnim svetom — angažirana sredstva za leto 1959 anuitet za leto 1959 Odobreno % Porablj. % Neizkor. % 1262,7 45,2 1165,7 92 97,0 8 293,9 10,6 285.0 96 8.9 4 367,5 13,1 327.4 89 40,1 11 182,4 6,5 175,9 96 6,5 4 399,9 14,4 376.0 94 23,9 6 189,5 6,8 155,3 81 34,2 19 97,5 3,4 97.5 81 18,0 19 2793,4 100 2564,8 92 228,6 8 160,9 160,9 2632,5 2564,8 67,7 itnim skladom neobračunanih 30,7 sredstev na dan 31. dcc. 1958 98,4 V letu 1958 je bilo za 162% več zbranil vlog v lanskem letu. Iz vlog gospodarskih organizacij za stanovanjske zadruge so kreditni skladi odobravali posojila stanovanjskim zadrugam pod posebnimi pogoji. Za gradnjo trafopostaj so kreditni skladi odobravali deloma posojila iz svojih sredstev, deloma pa iz vlog občinskih ljudskih odborov. Vloge, ki so bile vezane za gradnjo sta- Ce pogledamo izvore in porabo sredstev za zidanje stanovanjskih hiš za leto 1958, vidimo, da je saldo neizkoriščenih sredstev minimalen in da predstavlja ta znesek komaj višino obveznih depozitov, ki se prenašajo v naslednje leto. Razen tega lahko ugotavljamo, da so bile v celoti porabljene tudi vse zbrane vloge. Te vloge so pokrivale primanjkljaj, ki je nastal zaradi blokacije kreditnih sredstev in omogočile uspešno realizacijo napetega plana stanovanjske graditve. Da so zbrana sredstva zadoščala za izvršitev operativnega plana grad- 160,9 milijona več. kot jo bilo zbrn-njc, pa je tudi v tem, da so se iz nih sredstev v skladu. Ta presežek najrazličnejših vzrokov podaljševali predstavlja tranše, ki jih bodo in- roki dograditve za posamezne objekte in sc je zaradi tega zn leto 1958 zmanjšata potreba po sredstvih. £e upravni odbori kreditnih skladov ne bi uspeli zbrati dopolnilnih sredstev v takem obsegu, bi ob zaključku leta lahko ugotavljali, da je v kreditnih skladih primanjkovalo 574,2 milij. dinarjev, oziroma da je bil plan izvršitve stanovanjske, izgradnje nižji za 22,4%. Upravni odbori kreditnih skladov so odobrili posojila v višini 2793,4 milijona dinarjev, kar je za vestitorji lahko koristili v januarju 1959. Pri odobravanju posojil so upravni odbori upoštevali smernice in principe, utrjene v pravilih kreditnih skladov o zbiranju dodatnih lastnih sredstev. Uspehi pri zbiranju dodatnih lastnih sredstev so bili v letu 1958 večji kot v preteklih letih, suj je bilo zbranih ca. 970 milijonov dinarjev, kar predstavlja 34,7% od vseh • odobrenih posojil. Podatki o višini vloženih lastnih sredstev in zbranih vlog nam kažejo, da smo uspeli zbrati v preteklem letu 1611,5 milij. dinarjev dodatnih sredstev »za stanovanjsko graditev in zn to vsoto povečati in razširiti obseg stanovanjske izgradnji« v Ljubljani. Ce teh sredstev ne bi zbrali, bi morali zmanjšati obseg stanovanjske graditve in realizacijo operativnega planu stanovanjske graditve. Razen za stanovanjsko graditev so se iz kreditnih skladov odobravala tudi posojila zn gradnjo šol in je bilo za šole odobreno skupaj 182,4 milij. dinarjev. Z odobrenimi posojili so se gradile šole v občini Vič. Bežigrad, Šiška, Center In nadzidala šola v Mostah. Po sklepu mestnega sveta je bilo določeno, da se zn gradu Io šol odobri občinskim ljudskim odborom posojilo v višini 85%. občinski ljudski odbori pa sodelujejo pri gradnji s 15% lastnih sredstev. Posamezni ljudski odbori, ki so dobili posojila zn gradnjo Šol, niso v celoti sodelovali s predpisanim odstotkom lastnih sredstev In bodo morali te svoje obveznosti iz-, polniti v letu 1959. Za gradnjo samskih domov in stanovanj gradbenih delavcev jo bilo odobreno posameznim gradbenim podietjem iz občinskih kreditnih skladov 143 milijonov dinarjev. Ta sredstva so bila skupaj z lastnimi sredstvi gradbenih podjetij v celoti porabljena. Za rekonstrukcijo industrije gradbenega materiala In gradbene ope-rative je bilo v letu 1958 investirano 114,5 milij, dinarjev. Sredstva so se porabila predvsem za rekonstrukcijo onekarn zn pripravljalna dela zn izdelavo strnmlt plošč, opremo pod jel in »Udarnike za proizvodnjo motažnih oken in rekonstrukcijo obrata LIP v Borovnici za proizvodnjo montažnih vrat ter za opremo gradbene operatlve. Vsebina Vabilo na R. sejo Mestnega sveta. Poročilo o izvrittvl plana gradnje »tanovanj v letu IV5R (gradivo zu 6. sojo Mcstuef* sveta).