PRIMORSKI dnevnik i« začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-*>ra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni cDoberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-5i. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski p
M____________/ • z.™_dnevnik I|
Cena650lir-LetoXL!l. št. 76 (12.401)   Trst, torek, 1. aprila 198r t ^
Trst, torek, 1. aprila 198£"
r. N-:
Reagan v težavah zaradi dinamičnosti Gorbačova
Kan | i
i/
George Shultz poziva Sovjetsko zvezo naj se odpove »javni diplomaciji«
WASHINGTON, MOSKVA — Ameriški državni tajnik Shultz je po koncu 10-dnevnega potovanja po Evropi v Washingtonu izjavil, »da se ne bodo odnosi mod obema velikima silama premaknili z mrtve točke«, če se ne bosta Amerika in Sovjetska zveza odpovedali »javni diplomaciji«. Po mnenju šefa ameriške diplomacije škodujejo odnosom med državama in zavirajo vsak napredek v reševanju spornih vprašanj nedavne javne izjave Washingto-na in Moskve, vključno z zadnjim pozivom sovjet-
skega voditelja Mihaila Gorbačova, naj se voditelja obeh velesil sestaneta nekje v Evropi (Rim ali London) in poskušata doseči sporazum o prepovedi podzemeljskih jedrskih poskusov. Shultz je ob tem izjavil, da tako prakso uporablja tudi Bela hiša. Za zgled je dal nedavni pogreb švedskega premiera Palmeja, ko je predsedniku sovjetske vlade Rižkovu izročil osebno pismo ameriškega predsednika Reagana, a ga je sovjetska agencija TASS že predhodno zavrnila. Bela hiša je namreč še pred Shultzovim odhodom v Stockholm objavila vsebino tega »zasebnega« pisma.
V njem je ameriški predsednik Reagan povabil skupino sovjetskih znanstvenikov, naj v zadnjem tednu tega meseca prisostvujejo jedrskemu poskusu v Nevadi, hkrati pa naj proučijo tudi nov ameriški sistem imenovan »Corrtrex«, ki ga bodo začeli Američani v kratkem uporabljati za nadzorovanje jedrskih poskusov.
Poglavitni argument ameriškega predsednika Reagana, zakaj se ne morejo odpovedati podzemeljskim jedrskim poskusom, je bil doslej, da ne morejo ZDA brez njih ohraniti zanesljivosti svojega jedrskega potenciala in da popolno nadzorstvo nad izvajanjem jedrskih poskusov brez fizične kontrole ni mogoče. SZ je pred dobrim mesecem dni na splošno presenečenje v Washingtonu pristala tudi na to zahtevo. Sovjetska vlada je namreč vsa ta leta najbolj kategorično zavračala prisotnost ameriških strokovnjakov v sovjetskih jedrskih središčih.
Kljub taki sovjetski razpoložljivosti pa se Reagan noče odpovedati jedrskim poskusom. Prepoved bi namreč pomenila konec razvoja tako imenovanih
vesoljskih jedrskih lazerjev, ki bi jih morali proizvajati prav z »nadzorovanimi« jedrskimi eksplozijami. Brez teh lazerjev pa bi ves megalomanski Reaganov načrt o »vojni zvezd« propadel.
Pretekli teden je skupina 63 članov Kongresa poslala Reaganu pismo, v katerem zahteva, naj se pridruži sovjetskemu moratoriju. Kot sodijo nekateri vplivni člani Kongresa je to edina pot za učinkovito prekinitev oboroževalne tekme.
Reaganova administracija pa noče niti za milimeter spremeniti svojega zadržanja. Zanjo je zadnji predlog Mihaila Gorbačova le »propagandna zvijača«, poskus pogojevanja svetovne javnosti, ki naj v Reaganovi Ameriki spozna edinega krivca za neuspeh dialoga med Vzhodom in Zahodom. Resnici na ljubo se je Washington znašel v precejšnji zagati. Za časa BrežnjeVa so SZ očitali »imobiinost« danes pa ji zamerijo »mobilnost«, prilastek »propagandno« je tu popolnoma odveč, saj je lahko vsakomur jasno, da skušata obe velesili prepričevati svetovno javno mnenje.
V Moskvi so Reaganovo nasprotovanje nadaljnjemu moratoriju sprejeli še kar spravljivo. Sredstva javnega obveščanja so seveda obsodila »ameriško nasprotovanje miroljubnim sovjetskim pobudam«, a dlje od tega niso šla, saj se dobro zavedajo, da se Reaganovo nasprotovanje komentira že samo po sebi. Moskva se dobro zaveda, da je »propagandna« pobuda na njeni strani in da Reagan nima prepričljivih argumentov, da bi jo lahko izpodbival. Vsekakor pa vsi pričakujejo prihod bivšega veleposlanika v ZDA in sedanjega tajnika Dobrinina, ki bi moral v Washingtonu zgladiti pot za prihodnje srečanje Reagan - Gorbačov.
za ii0 funkcije v Sloveniji
LJUBLJANA — Na včerajšnji seji republiške kandidacijske konference so določili kandidate za najvišje vodstvene in delegatske funkcije v Sloveniji. Kandidat za predsednika predsedstva SR Slovenije (s 152 od možnih 176 glasov) je še za en mandat France Popit, za člane pa Alojz Briški, Majda Gaspari, Janez Stanovnik, Andrej Marinc, dr. Ivo Fabinc in dr. Boris Majer. Za kandidata za predsednika skupščine SR Slovenije so izbrali Mirana Potrča, za podpredsednika pa Jožeta Kneza in Marijo Župančič - Vičar. Mandatar za sestavo novega republiškega izvršnega sveta je dosedanji predsednik Dušan Šinigoj. Na prvi seji republiške kandidacijske konference so določili tudi kandidate za zbor republik in pokrajin ter zvezni zbor zvezne skupščine ter za nosilce funkcij v republiških im teresnih skupnostih.
Pogovor z deželnim odbornikom za industrijo G. Francescuttom
.NA 3. STRANI
Papežev poziv ob veliki noči
'RIM — Kot vsako leto, je imel papež Janez H. tudi tokrat velikonočni poziv vernikom, kateremu je ob lepem sončnem vremenu sledilo mnogo domačih vernikov, pa tudi turistov. Glavni argumenti papeževega govora so bili zavračanje terorizma in vsakovrstnih povračilnih akcij, maščevanj, mučenj in sovraštva, torej zavračanje vsega tistega, kar povzroča smrt. »Ljudje povzročajo smrt drugim ljudem,« je dejal papež, »in se torej ne sprijaznijo s tem, da morajo smrt sprejemati, temveč hoe-jo več: s smrtjo razpolagati.«
Papež je nadalje govoril o miru na zemlji, o krivični kumulaciji denarja s strani bogatašev na škodo revežev in o vsestranski socialni pravičnosti. Tradicionalnemu velikonočnemu papeževemu govoru je sledilo kakih 250 tisoč oseb, več milijonov ljudi pa mu je sledilo preko televizijskega ekrana. Med častnimi gosti so bih prisotni ameriški državni tajnik Shultz z ženo, italijanski zunanji minister Andreotti, pisatelj André Frossard, ki je pred kratkim izdal knjigo »Pogovori z Janezom Pavlom H.«, ter mnogi drugi.
Velika noč v znamenju rekordov: sonca, turistov in gostega prometa
RIM — Velika noč in velikonočni ponedeljek sta v Italiji potekala v znamenju rekordov. Prisotno je namreč bilo rekordno število tujcev, ki so tako napolnili prazna mesta, rekordno število meščanov je izpraznilo mesta in se podalo na kratke počitnice, sonce je bilo rekordno, prav gotovo pa so rekorde dosegli ob morju in v gorah. Že mnogo let se ljudje niso ob veliki noči kopali, prav tako že mnogo let niso toliko smučali.
Za velikonočni konec tedna se je na ceste podalo kakih 30 milijorujv avtomobilov, verjetno pa je bilo tudi število smrtnih žrtev rekordno. Ker statistični uradi še nimajo dokončnih podatkov o nesrečah in o smrtnih žrtvah na tem mestu objavljamo lanske podatke, ki jih moramo za letošnjo stvarnost povečati za nekaj odstotkov. Tako je bilo lani nekaj več kot 3500 prometnih nesreč, od katerih 103 smrtnih ter skupno 115 smrtnih žrtev.
Po prvih podatkih se je na tri ali
štiridnevne počitnice podalo kakih 10 milijonov Italijanov, ki so do zadnjega kotička napolnili vse smučarske centre predvsem v Dolomitih, pa tudi vse turistične obmorske kraje. Velika noč je vedno bila zelo zgovoren pokazatelj, kakšna bo nato poletna turistična sezona v Italiji. V tem smislu so obeti najboljši. Italijanska mesta z umetniško izrednostjo, torej predvsem Rim, Firence, Benetke in Bologno so preplavili milijoni tujih turistov, med katerimi je bilo največ Nemcev, Angležev, Američanov, pa tudi Nizozemcev, Avstrijcev in drugih. Kaže, da je Italija spet postala ena najbolj iskanih turističnih ciljev, sicer pa je temu navalu botrovalo lepo vreme, ki se je od vse Evrope usmililo predvsem Italije ...
V včerajšnjih popoldanskih urah se je začelo dolgo vračanje domov. Po cestah in avtocestah so se na ključnih mestih ustvarile večkilometrske kolone, ki so splahnele komaj v poznih večernih urah. Povratek je po-
V Neaplju je velika množica turistov potrpežljivo čakala na trajekt za Capri
(Telefoto AP)
Hudi nemiri v Pandžabu
v indijski državi Pandžab je prišlo včeraj do hudih neredov, ki so se začeli z manifestacijo Sikhov. Policija je aretirala približno 1.300 oseb (Telefoto AP)
Hudi letalski nesreči v Mehiki in v Mozambiku
CIUDAD MEXICO — Mehiško potniško letalo s 159 potniki in osmimi člani posadke je včeraj iz še nepojasnjenih razlogov strmoglavilo v osrednjem delu Mehike. Zaenkrat še ni znano, ah je kdo preživel nesrečo.
Letalo, šlo je za boeing 727, je vzletelo z letališča mehiške prestolnice ob 8.45 po krajevnem času in se usmerilo proti mestu Puerto Vaharta ob obah Tihega oceana. Malo po vzletu pa je pilot sporočil, da so naprave zabeležile tehnično okvaro na letalu. Nekaj minut kasneje je kontrolni stolp izgubil radijski stik z letalom.
Seznama potnikov in članov posadke še niso objavili.
JOHANNESBURG — štiriinštirideset oseb je izgubilo življenje in pet je bilo ranjenih' v letalski nesreči, ki se je pripetila na letališču Pemba v severnem predelu Mozambika. Mozambiško vojaško letalo vrste antonov 26 je strmoglavilo takoj po vzletu.
iz tiskovnega sporočila, ki ga je objavil radio Maputo izhaja, da je med žrtvami tudi žena mozambiškega obrambnega ministra Alberta Chipan-deja. že tri leta namreč v tej državi uporabljajo vojaške antonove sovjetske izdelave tudi za redne potniške polete, kajti potovanje po cestah ah po železnici je zaradi notranje gverile zelo nevarno. Po trditvah vlade v Maputu podpira gverilce Južna Afrika kljub mednarodni obvezi, da ne bo nudila nikakršne podpore »protivladnim gibanjem«. Kar pa zadeva včerajšnjo nesrečo oblasti izključujejo, da bi jo bilo moč pripisati gverilcem.
Zopet spopadi v Severni Irski
LONDON — Na Severnem Irskem je prišlo včeraj do budnih neredov, ki so jih izzvah protestanti s svojo manifestacijo, ki so jo uprizorili kljub prepovedi policije. V mestecu Por-tadown, 21 kilometrov od Belfasta, so se protestantski demonstranti spoprijeli s katoličani. Posegla je vojska, kajti policija sama ni bila kos spopadom. Po dosedanjih podatkih je bilo ranjenih 38 oseb, vendar pa so spopadi trajali pozno v noč in bo število ranjencev verjetno naraslo.
Prvi nemiri so izbuhnih že na veh-konočno nedeljo, ko so katohčani proslavljali vehkonočni upor proti britanskim četam v letu 1916. Po teh nemirih so oblasti prepovedale vsakršne demonstracije, vendar pa se protestantske skupine, ki jih je tokrat osebno vodil evropski poslanec pastor lan Paisley, niso podredile temu ukazu in pripravile protestno manifestacijo v Portdovmu.
Tripolis noče pokazati znamenj popuščanja v zaostrenih odnosih z Zahodom
Zaradi odsotnosti prolibijskega Gukunija Weddeya niso začeli pogovorov o premostitvi čadske krize
NAIROBI — Senegalski predsednik in pred-sednik Organizacije afriškte enotnosti (OAE) Abdou Diouf je obtožil čadskega uporniškega voditelja Gukunija Weddeya, da je odgovoren za propadle čadske pogovore v južnem kongo-škem mestu Lumbi, ki bi morali biti v teh dneh. V kongoški prestolnici Brazzavillu so se zbrali Diouf, čadski predsednik Hišen Habre in kongoški predsednik Denis Nguesso (glavni posredovalec v teh pogajanjih), vendar je Gukuni Weddey zadnji hip »miniral« pogovore.
Voditelj začasne vlade nacionalne enotnosti (Gunt) Weddey je kot razlog navedel, da bi morala OAE pred začetkom pogovorov obsoditi francosko vojaško intervencijo v Čadu, česar pa ni storila (OAE tudi libijske vojaške intervencije ni obsodila). Weddey, ki je prej posredovalcem predsednika OAE obljubil, da se bo s Habrejem sestal »kjerkoli, kadarkoli in brez vsakih pogojev«, je sedaj povzročil propad pogajanj še pred njihovim začetkbm.
Afriški komentatorji so posredovalnemu poskusu kongoškega predsednika Nguessa (za to je imel očitno vso podporo vodstva OAE, ki je pobudo za reševanje čadske krize v sedanji etapi očitno prepustilo nigerijski in kongoški
diplomaciji) pripisovali precejšnje možnosti in optimistične izjave so napovedovale srečanje Habre - Weddey konec marca.
V sklicevanju na francosko intervencijo poznavalci vidijo predvsem libijsko manipulacijo s čadsko krizo in s svojim varovancem Wedde-yem. Očitno je, da so se v Tripolisu odločili, da v obdobju zaostrenih ameriško - libijskih in francosko - libijskih odnosov nočejo pokazati znamenj slabosti in popuščanja skozi čadske pogovore. Nekateri analitiki pravijo, da je Gukuni Weddey na notranjem čadskem prizorišču tako oslabljen, da hoče pridobiti na času z izmikanjem pogovorov s Habrejem in zamašiti frakcijske razpoke v uporniškem gibanju.
Sklicevanje na francosko vojaško intervencijo v čadski krizi bi imelo smisel, če bi bilo pri tem omenjeno tudi posredovanje Libije, ki z vsestransko pomočjo drži pokonci Wed-deyevo začasno vlado nacionalne enotnosti in še bolj zato, ker Libija od leta 1973 nezakonito zaseda severni del Čada, tako imenovani pas Auzu, širok okrog sto kilometrov in dolg okoli tisoč kilometrov. S tem je Čad praktično razdeljen na dva dela, kar sta otie tuji sili (Francija in Libija) dodatno »potrdili« po predzadnji
francoski vojaški intervetnciji (operacija Manta, s katero so Habreja bržkone rešili pred vojaškim porazom), ko so po 16. vzporedniku potegnili »rdečo črto«. Le-ta označuje ločnico med severnim (libijsko - uporniškim) in južnim (Ha-brejevim) delom čada, ki je hkrati tudi ločnica med libijskimi in francoskimi interesi v tej srednjeafriški državi.
Čeprav je jasno, da bi predsedniku Hisenu Habreju med zadnjo libijsko — uporniško ofenzivo (tako jo imenujejo v N’Djameni) trda predla brez francoske vojaške pomoči, da je jasno tudi n cika j drugega. Habre je namreč v zadnjih letih s sistematičnimi poskusi sprave z uporniškimi skupinami in frakcijami na jugu Čada uspel okrepiti svoje pozicije in pritegniti na svojo stran večji del uporniškega gibanja juga dežele. Poleg tega je s pogajanji v Li-brevillu in še prej v Brazavillu uspel pritegniti v dialog nacionalne sprave del gverilskih sil, ki so jih še do nedavnega označevali kot pro-libijske in proweddeyevske. Med temi naj omenimo frakcijo Bisega šefa Weddeyevega gene-ralštab^ generala Djibrila Djoga, odbor za akcijo in koordinacijo Senusija Hatirja, frakcijo Tiama Tidjanija in tako naprej. Dokaj verjetno
je, da bi Weddeyev Gunt, ki ima sedež na severu dežele v mestu Bardai, preprosto presahnil, če ne bi dobil libijske podpore.
To pa sodi v libijsko taktično - strateško igro, v afriškem prostoru pogosto označeno kot libijski ekspanzionizem. Po drugi strani je tudi francosko reševanje Hisena Habreja (izračunali so, da francoske čete v dobrih dvajsetih letih čadske državljanske vojne samo polčetrto leto niso bile v Čadu, takrat pa so ostali vojaški »svetovalci«) del francoske in zahodne strategije, katere glavni cilj je ohraniti vojaške, politične in ekonomske pozicije zahodnega sveta v tem delu Afrike in preprečiti libijski prodor proti jugu Afrike. V tem se francoski in ameriški interesi v Afriki in v čadu prekrivajo, pri čemer ne gre pozabljati, da je Francija edina zahodna sila, ki je vojaško stalno navzoča v Afriki (od Dakarja, Abidjana, Librevilla, Ban-guija, Džibutija, Bouarja in Reuniona) in torej igra vlogo branilke svojih in zahodnih strateških interesov. V tem trenutku se zdi to morda manj pomembno, vendar se v ta scenarij zarisuje širše ozadje, ki vsaj posredno daje odgovor na propadli čadski dialog.
AVGUST PUDGAR
Hampton Court v plamenih
LONDON — Ena oseba je izgubila življenje, dve pa pogrešajo v požaru, ki je včeraj poškodoval dvorec iz 16. stoletja Hampton Court, 23 kilometrov od središča Londona. Vzroki požara niso še znani, prav tako niso še podrobno ocenili vse škode, a že sedaj je jasno, da so plameni uničili eno četrtino poslopja izredne zgodovinske vrednosti. Gmotna škoda bo lahko znašala tudi več milijonov funtov (na desetine milijard lir). Po prvih vesteh je življenje izgubila vdova generala Richarda Galeja, ki je poveljeval 6. britanski diviziji med izkrcanjem v Normandiji.
Dvorec Hampton Court je dal zgraditi kardinal Wolsey za časa vladanja Henrika Vili. V kasnejših stoletjih je bil rezidenca številnim angleškim vladarjem. Kraljica Elizabeta si je včeraj ogledala prizorišče požara, saj je bil dvorec last britanske krone.
Na sliki (telefoto AP): Hampton Court v plamenih.
Kdaj bo lahko Antonov zapustU Italijo?
RIM — Po sobotni razsodbi na procesu za atentat na papeža, na katerem so tri obsojence oprostili zaradi pomanjkanja dokazov, dva pa sta dobila nizke kazni, se stanje še ni umirilo. Ni še znano, kdaj bo lahko zapustil Italijo glavni obsojenec tega procesa, vodilni funkcionar bolgarske letalske družbe Balcan Sergej Ivan Antonov.
Vse je namreč odvisno od interpretacije birokratskih italijanskih sodnih načel, saj kaže, da je postalo dovoljenje Antonova za odhod iz Italije pravi politični problem dneva. Tako rimsko sodišče, kot tudi drugi organi pravice se odgovornosti izstavljanja tega dovoljenja otepajo, tako da se bo vsa zadeva verjetno končala v višjem rimskem kasacijskem dvoru. Dejstvo pa je, da ko enkrat Antonov zapusti Italijo, se lahko vanjo ne vrne več, če si tega ne želi, ter se tako ogne prizivnemu procesu, saj med Italijo in Bolgarijo ne obstaja pogodba o ekstradiciji. Sicer pa se bo morda problem razrešil že danes.
Medtem se vrstijo prve reakcije na razsodbo. Med drugimi se je oglasil preiskovalni sodnik Bario Martella, ki je poudaril svoje prepričanje, da mednarodni komplot o umoru papeža res obstaja in da oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov pomeni le, da »dokazi obstajajo, vendar da pa so nezadostni za obsodbo nekega človeka«.
Radovan Vlajković končal pogovore v DIR Koreji
PJONG JANG — Včeraj so se končali pogovori med predsednikom predsedstva SFRJ Radovanom Vlajkovi-čem in predsednikom DLR Koreje Kim II Sungom. Slednji je govoril o domačih vprašanjih, o gibanju neuvrščenosti in razmerah v Aziji, pri čemer je bilo opaziti nove poudarke, ki zelo okrepljeno poudarjajo vrednost osnovnih načel, na katerih je bilo tudi ustanovljeno gibanje neuvrščenosti pred 25 leti.
Predsednik' Kim II Sung je poudaril, da obstoječa vojaškopolitična bloka na razne načine težita pritegniti k sebi in svojim interesom članice gibanja neuvrščenosti. Dodal je, da se mora gibanje držati listine, na kateri je bilo zgrajeno, to pa pomeni, da mora ohraniti svojo izvenblokov-sko usmeritev. Po zagotovilih Kim B
Sunga je njegova država pripravljena v tej smeri dati poln prispevek v pripravah na osmi vrh neuvrščenih v Harareju.
Kim II Sung je tudi ponovil, da je Pjong Jang zainteresiran za dialog z Južno Korejo in da se zavzema za ustanovitev konfederalne države Koreje, s tem da bi v njej obstajala dva različna ekonomska družbena sistema.
Predsednik predsedstva Radovan Vlajković je ob koncu pogovora seznanil Kim II Sunga o odnosih Jugoslavije s sosedami, s posameznimi vidiki mednarodne dejavnosti Jugoslavije ter njenimi stališči zlasti do korejskega vprašanja.
Ponovil je jugoslovansko podporo pobudam Kim II Sunga in severnokorejske vlade za mimo združitev obeh Korej. (dd)
Jugoslovansko-kanadski pogovori
BEOGRAD — V uradnih pogovorih med delegacijama skupščine Jugoslavije in kanadskega parlamenta, ki jo vodita predsednika Iliaz Kurteši in John Bosley, so ugodno ocenili odnose med državama, hkrati pa opozorili, da na gospodarskem in nekaterih drugih področjih še niso izkoristili vseh možnosti za poglobitev sodelovanja. Iliaz Kurteši je poudaril, da Jugoslavija pripisuje velik pomen odnosom s Kanado. Pomemben dejavnik v medsebojnih odnosih so jugoslovanski izseljenci v tej državi, ki jih je blizu 300 tisoč. Ob tem je Kurteši opozoril, da v Kanadi obstajajo tudi teroristične skupine sovražne imigracije. Po njegovih besedah so kanadske oblasti storile določene korake za preprečevanje njihove teroristične dejavnosti, hkrati pa je izrazil upanje, da bodo v prihodnje oblasti v tej državi glede tega še učinkovitejše. (dd)
Mednarodna kandidatura Splita
SPLIT — Split bi v kratkem lahko postal sedež mednarodnega sodišča za morsko pravo. Za to čast se potegujeta še Hamburg in Lizbona. Hamburg ima malo možnosti, ker ZR Nemčija še ni podpisala konvencije OZN o morskem pravu, zato tudi ne more konkurirati za sedež sodišča, Lizbona pa je odpadla že na prvem glasovanju avgusta lani v Ženevi.
Mednarodno sodišče1 za pomorsko pravo sodi po pomenu takoj za mednarodnim sodiščem v Haagu, zato Splićane zelo zanima podpis konvencije — doslej jo je podpisalo 35 držav — kajti ob koncu podpisovanja se bo vedelo, ali bo Split postal sedež tega sodišča, kar bi zanj in za vso Jugoslavijo politično in gospodarsko bilo precej pomembno, (dd)
Sredi aprila proces proti Artukovicu
ZAGREB — Kazenski senat okrožnega sodišča v Zagrebu je zavrnil u-govor Artukovičevih odvetnikov zoper obtožnico okrožnega javnega tožilca, s katero je vojni zločinec in »Balkanski Himmler« dr. Andrija Artukovič obtožen kaznivega dejanja vojnega zločina proti vojnim ujetnikomi
Sklep sodnega senata pravi, da u-govori obrambe, ki se nanašajo tako na formalno stran obtožnice, kakor tudi na bistvo inkriminacij iz obtožnice okrožnega javnega tožilstva, niso utemeljeni.
S sklepom kazenskega senata zagrebškega okrožnega sodišča o zavrnitvi ugovora kot neutemeljenega je obtožnica pravnomočna. V skladu z zakonskimi predpisi bo predsednik velikega kazenskega senata, ki bo sodil nekdanjemu notranjemu ministru NDH, drugemu človeku v ustaški vladi in danes najhujšemu živemu vojnemu zločincu Andriju Artukovicu,^ v prihodnjih dneh določil datum začetka glavne razprave.
Iz gibanja neuvrščenih
Afrika: grozljiv primer svetovne zaostalosti
Vse bolj kaže, da bodo na letošnjem vrhunskem sestanku neuvrščenih, ki bo. prve dni septembra v Harareju, glavnem mestu Zimbabveja, prav posebej razpravljali o afriški celini in njenih težavah, ki niso samo razvojne, marveč naravnost življenjske. Deloma bo to zato, ker bo pač sestanek v Afriki, še bolj pa zategadelj, ker je ta celina najbolj zaostala na svetovni obli in, kar je najhuje, objektivne zaviralne sile so takšne, da jih bodo sami Afričani težko premagali.
Govoriti o Afriki pomeni izpostaviti zlasti problem hrane, se pravi preživljanja. O tem bo govor tudi na eni prihodnjih sej koordinacijskega odbora neuvrščenih v New Delhiju, zatem pa še na posebnem ministrskem sestanku. Razprave o Afriki bodo imele kot vodilno misel potrebo, da se ves svet, zlasti pa seveda njegov bogatejši del, nesebično angažira zato, da celino potegnemo iz brezna zaostalosti, kamor ga je pahnila zlasti stoletna kolonizatorska politika.
Mimogrede: med navedenim koordinacijskim odborom in članicami neuvrščenega gibanja v Varnostnem svetu je zadnje čase stalen stik, ki seveda omogoča hitro izmenjavo mnenj o vprašanjih, ki se pojavljajo na prizorišču Združenih narodov. Gre za kakovosten korak na-
prej v dejavnosti neuvrščenih.
Problem hrane: na afriški celini je nenehoma več kot 100 milijonov prebivalcev dobesedno v življenjski nevarnosti zavoljo pomanjkanja temeljnih živil. Prvi vzrok tega stanja je v tem, da je v Afriki že določen čas žal porušeno tako rekoč ravnotežje med človekom in naravo. Nadaljuje se proces, kot pravijo, »de-zertifikacije«, ki je samo v zadnjih 5 letih pobral nad 8 milijonov hektarov sicer obdelo-.valne zemlje. Širjenje puščavskega prostora je v zadnjih desetih letih ogrozilo nad 300 milijonov ljudi.
In kaj je svet med tem časom prispeval za Afriko? Borih 80 milijard dolarjev od leta 1973 do lani. Vrh vsega pa je šlo za kratkoročne
rešitve tako glede panog na katere so se nanašale, kot glede ozemlja, ki so ga zajele. Še kako opravičeno je stališče, da gre za krizo afriške celine, toda še bolj za »krizo razvoja in zavesti vsega sveta«, kot je bilo slišati na zadnjem zasedanju mednarodne organizacije za kmetijstvo in prehrano FAO.
Na ministrskem sestanku neuvrščenih, na katerem bo govor o Afriki, bo uvodna tema pod naslovom »Afrika je svetovno vprašanje«. Gotovo ni tvegana trditev, da so afriški problemi v dobršni meri tudi posledica zanikrnega izvajanja dogovorov o razvoju te celine, ki so jih sprejeli v Združenih narodih.
Rešitev je v stvarno svetovnem dogovoru o zapolnjevanju te vrzeli. Organizacija Afriške
enotnosti je konec lanskega leta sicer opozorila na veljavnost listin, sprejetih v Združenih narodih, vendar jo je akutnost tega vprašanja pripeljala do zamisli, da bi že v prvi polovici letošnjega leta organizirali »Svetovni posvet o Afriki in njenih problemih«. V Združenih narodih je med tem že sprejet dogovor, »da se tako rekoč Dan hrane vključi v letošnje Mednarodno leto miru«. OZN bo natisnila posebno revijo »Ceres«, v kateri bo poudarek na povezanosti med hrano in mirom.
Letos bodo tudi mnoge druge prireditve, neposredno in posredno v zvezi z življenjskimi problemi, ki tarejo afriško celino. 23. marca, se pravi te dni, je Svetovni meteorološki dan, ki ga tokrat namenjajo »spremembam v klimi, suši in v nastajanju puščave«. Širjenje puščavskega prostora ima v Afriki že take razsežnosti, da bo leta 2000 lakota neposredno ogrozila življenje 550 milijonov prebivalcev.
Puščava, stalno svarijo y Organizaciji Afriške enotnosti, ni pojav, ki je nastal in nastaja sam od sebe. To je zlasti posledica stoletnega monokulturnega pridelovanja (kave, bombaža, kakava itd.), ki so ga svojčas kolonialne države zavoljo hitrih gospodarskih in finančnih koristi vsiljevale do skrajnosti.
MIRO KOCJAN
Pogovor z deželnim odbornikom za industrijo Gioacchinom Francescuttom
Zastaviti danes industrijsko politiko za jutrišnji postindustrijski scenarij
Prihaja iz krajevne upravne izkušnje v Pordenonu, kjer je bil tri leta predsednik pokrajinske uprave, še prej pa pet let župan v občini, ki nosi vabljivo ime Casarsa della De; lizia. Sedaj je že tri leta na čelu deželnega odborništva za indastrijo: GIOACCHINO FRANCESCUTTO, por-denonski socialist in človek, ki si prizadeva deželno industrijsko politiko postaviti na nove, sodobnejše temelje.
Kaj pravzaprav pomeni voditi industrijsko politiko v deželi?
Pomeni usklajevati inštrumente, ki so na voljo na tem področju, po drugi strani pa ugotoviti strateške smernice, po katerih uravnavati industrijsko politiko. To praktično pomeni, da moramo že danes uspeti predvideti scenarij tako imenovanega postindustrijskega obdobja, ki pa je zame že jutri, leto 2000 namreč.
Tačas imamo v obdelavi okvirni zakon za deželno industrijo, pred kratkim pa je bil na to temo tudi seminar, ki je imel namen predstaviti retrospektivni zgodovinski pregled učinkovitosti zakonov za industrijo, ki so bili izdani v dveh desetletjih življena deželne inštitucije. Na ta način je bilo namreč najlažje razumeti, kako nujno potrebno je boljše programiranje v deželi, ali bolje, kako je potrebno gospodarski sistem — in še posebno industrijskega — u-pravljati na nov, sodoben način.
Na Tržaškem in Goriškem se bo morala ta nova industrijska politika spopasti z zapletenimi razmerami na javnem industrijskem področju.
Res je. Temeljno načelo ostaja o-hraniti in okrepiti obstoječo industrijo. To pa še ne pomeni vsega in za vsako ceno. Ohraniti moramo vse, kar je ekonomsko upravičenega, torej tisto, kar ob morebitnih korekcijah nosi v sebi potencialne možnosti proizvodnosti in donosnosti ter s tem potrebne rezerve za inovacijo in za zagotovljeno prihodnost. H konsolidaciji obstoječega gre pridružiti tudi istočasno odločno spodbudo za tiste, Id so se pripravljeni pomeriti z novim in se projicirati v novo industrijsko prihodnost.
Prav zaradi velikega pomena, ki ga ima sektor državnih udeležb v Julijski krajini, se je deželna uprava odločila za posebni zakon, ki se sklicuje na to prisotnost in je hkrati njena posledica. Prinaša za 45 milijard finančnih impulzov in je sedaj na voljo za razpravo s socialnimi silami in z indu-strijskimi krogi, nakar ga bomo predložili pozornosti deželnega odbora.
Kako naj bi zakon učinkoval?
Zastavlja se kot spodbujevalni moment v odnosu do tiste projektivne sposobnosti, ki lahko znotraj .ali zunaj sektorja državnih udeležb znova vzpostavi zaposlitveno raven, kakršno smo v Julijski krajini poznali pred nastopom krize v javni industriji. Z zakonom smo tudi želeli podpreti morebitne velike industrijske projekte, ki bi lahko bili zasebni ali pa mešani (zasebni in javni).
Po drugi strani pa gre za načrtovanje novih proizvodnih pobud in za spodbujanje projektov, namenjenih ponovni oživitvi praktično opuščenih manufakturnih dejavnosti. Temu naj bi po možnosti dodali še dve ugodnosti: podaljšali naj bi veljavnost časovnih rokov iz deželnega zakona za delo (št. 32 iz leta 1985); ustanovili naj bi
neko vrsto sklada, ki naj bi ščitil in olajševal pobudo tudi na področju jamstev, katera morajo zagotoviti pogodbene strani v trenutku sklenitve bančnega posojila.
Taka usmerjenost je rezultat notranjega dela, tako mojega osebnega, kot vsega odborništva, in na njeni osnovi se bomo morali sedaj uradno soočiti s socialnimi in političnimi silami. Ob tem bi želel dodati, da se mi zdi temeljnega pomena tako upravljanje tega zakonskega inštrumenta, ki naj bo izraz idealne in konkretne koordinacije in ki bo našlo svoje naravno mesto pri deželnem odborništvu za industrijo.
Kakšno je vaše stabšče do zakonskih predlogov o razvoju obmejnih območij?
S predloženim enotnim zakonskim besedilom (na temelju predlogov PSI in KPI) se povsem strinjam, vendar pod pogojem, da predvidene olajšave razširimo na vse deželne proizvodne sred ne. Obmejno problematiko je namreč moč reševati le s potencialno usmerjenostjo k sosednjim prostorom, česar pa ni mogoče zahtevati od območij s šibkim gospodarstvom. Nujno je vplesti najboljše deželne sile, tudi zato, da bomo lahko kompetitivni z drugimi gospodarskimi silami, kakršne so Avstrija, ZR Nemčija in sama EGS. V tem smislu pa bi lahko prav deželi poverili nalogo, da opredeli teritorialne okvire za izvajanje predlaganih zakonskih določil.
Omejiva se na Trst: veliko je slišati o nujnosti takoimenovanega novega podjetništva. Vlada in dežela sta zagotovili sredstva, toda znakov o kakih pomembnejših premikih še ni. Kje vidite glavne razloge?
Predvsem moram tudi sam poudariti, da Trst in Julijska krajina nista še nikdar imela toliko neverjetnih možnosti, kot prav v tem trenutku. Država in dežela sta opravili svoje, toda pričakovati, da bodo ta velika sredstva sama od sebe mehansko sprožila oblikovanje povsem novega podjetniškega ustroja ter rešila probleme krajevnega podjetništva in industrije, se mi zdi pretirano. Ti problemi namreč izhajajo iz določene filozofije, iz zgodovine in iz tradicije, ki se je — glej slučaj — v Trstu razvila v negativnih terminih. Torej je treba imeti dovolj potrpežljivosti, da to podjetnost nanovo ustvarimo. Osebno z izrednim zanimanjem spremljam drobne pobude, ki se rojevajo in ki jih moramo gojiti, še zlasti na področju obrtništva. Obrtniki se morajo usmeriti tako, da bodo lahko uresničili svojo potencialno sposobnost majhnih inr dustrijskih podjetnikov, tako s poklicnim usposabljanjem, kot z določeno kulturno rastjo.
Toda, če se želimo problema industrijske prisotnosti v Trstu lotiti v globalnih, neposrednih in takojšnjih terminih, lahko na temelju svojih izkušenj rečem, da moramo nedvomno biti tudi pripravljeni uvoziti ta podjetniški moment. Tudi zato, ker je podjetništvo, ki v Trstu obstaja, ini ki je nedvomno zelo pomembno, vse preveč zaposleno z lastnimi proizvodnimi problemi v tem težavnem času in je zato kaj malo pripravljeno misliti na nove pobude. Prav zato sem prepričan, da se bo za prihodnost podjetništva v Trstu potrebno ozreti po meddeželnem oziroma vsedržavnem prostoru.
Ali bi kot deželni odbornik za industrijo radi kaj posebnega položili Tržačanom na srce?
Z veseljem. Ne da bi ponavljal same po sebi umevne in nič kolikokrat poudarjene nujnosti novega impulza za tržaško pristanišče, bi rad zastavil vprašanje vsem, ki jih ta problem zadeva ali zanima: če so kdaj razmišljali o tem, da bi izkoristili veliko potencialno možnost, ki jo predstavlja sorazmerno nova prisotnost multinacionalne družbe Elektrolux v naši deželi, ki kot je znano, upravlja tovarno Zanussi. Vse od prvih stikov, ki sem jih imel s tem velikanom sem se prepričal, da se njegova pozornost ne omejuje le na Zanussi, temveč da je zelo dovzeten tudi za vse ostale probleme Furlanije - Julijske krajine, tako v njenem svojstvu obmejne dežele, kot tudi zaradi priložnosti, ki jih lahko ponudi taki multinacionalni družbi s svojim pristaniškim sistemom.
Pogovor zapisala:
VLASTA BERNARD
Zvonik v soncu
Pogled skozi ložo na zvonik, ki kraljuje nad Titovim trgom v Kopru, se zdi vabilo v slovensko obalno mesto. Kmalu se bo obraz Kopra spremenil in staro mesto se bo, kot vsa obalna mesta, spremenilo v čudovito in toplo sprehajališče	(Foto Mario Magajna)
V'
Se o polemiki med Vjesnikom in Unità
Za jasna načela narodnostne politike
Zares je lahko polemika mučna, kot so to zapisale Primorske novice o pisanju Vjesnik-Unità, če ni načelna in se izogiba argumentom. Zato tudi nima smisla polemizirati o taki polemiki, pač pa je potrebno opozoriti na nekatera načela, ki so konstanta naše narodnostne politike in jih je potrebno zlasti v predkongresnih razpravah poglobiti in jim zagotoviti doslednejše uresničevanje. Le po tej poti je moč tudi preprečiti kakršne koli nesporazume in omogočiti v skupnem interesu enotnejše delovanje na celotnem narodnostnem območju, kjer živi in deluje italijanska narodnostna skupnost.
Eden izmed vzrokov za nekatere nejasnosti je spremljanje in obravnavanje vprašanja narodnosti v sredstvih obveščanja večinskega naroda. Sklicevati se na to, da ima narodnost lastna sredstva obveščanja, ni dovolj. V procesu podružbljanja narodnostne politike mora celota in celovita injormacija spodbujati odgovornost večinskega naroda za vsestransko enakopravnost pripadnikov narodnosti in popolnejše medsebojno sožitje. Doseženi rezultati nas zavezujejo, da spremljamo tudi slabosti in napake, odstopanja od sprejetih načel. Hkrati pa nam omogočajo, da že uveljavljena načela narodnostne politike dosledneje vtkemo v sistem samoupravnih odnosov kgt njihov sestavni del in pogoj za nadaljnjo demokratizacijo naše družbe. Gre torej za proces podružbljanja, ki je lahko samo z večjim deležem naprednih družbenopolitičnih sil v vsakem okolju posebej in ob angažirani, objektivni in kritični informaciji.
Odprtost socialističnega samoupravnega sistema, katerega sestavni del je tudi narodnostna skupnost, odprta meja, razvito komuniciranje in stiki manjšine z matičnim narodom seveda omogočajo, da »naša« vprašanja niso več* samo »naša«, marveč postajajo vse bolj sestavni del širšega zaledja in medsebojnih odnosov. Zlasti stiki med pripadniki narodnosti in matičnim narodom se vse bolj uveljavljajo ne samo kot življenjska potreba narodnosti.
temveč tudi kot dejavnik naše odprtosti in pretokov različnih kultur. Gre za pomembna prepletanja in vplive, ki pomenijo medsebojne bogatitve tako manjšin kot večinskih in matičnih narodov. V tem smislu sta tudi značaj in vloga skupnih kulturnih prostorov, bodisi slovenskega ali italijanskega, mnogo širšega pomena kot samo dejavnik kulture matice in njenih delov v zamejstvu. Skupni kulturni prostori, v katerih ustvarjalno nastopajo pripadniki obmejnih manjšin v svoji avtohtoni funkciji, se tudi medsebojno prepletajo in odpirajo v širša zaledja ter predstavljajo sodobno obliko odnosov med sosedi in evropskega kulturnega sodelovanja. Za nas pa so tudi dokaz skladnosti naše notranje in mednarodne politike v skupnem jugoslovanskem interesu.
Razumljivo je, da taka politika terja intenziven pretok informacij prek meja, kakor tudi spremljajoč demokratičen dialog, ki upošteva tudi različnost stališč in opredelitev.
Naše izkušnje in rezultati, ki smo jih dosegli s politiko odprtosti in uveljavljanjem narodnosti tudi v širših merilih, nas še bolj zavezujejo, da dosledno krepimo njen položaj in vlogo predvsem z uresničevanjem njenih posebnih pravic kot poroštva za njen nemoten obstoj in razvoj ter obrambo pred kakršnokoli asimilacijo in njenim strahom. Ocene o tem, kako potekajo ta prizadevanja, kakšni so resnični rezultati, ovire in slabosti, naj seveda poda predvsem sama narodnostna skupnost, v tvornem dialogu z večinskim narodom in kot objekt v vseh družbenopolitičnih dejavnikih.
Metode brez argumentov ali celo diskvalifikacije med sogovorniki niso dopustne nikomur. Zlasti novinar, kot smo to videli na primeru Vjesnikovega glavnega urednika, ne sme kršiti tega občega pravila, brez katerega ni niti polemike, kaj šele demokratičnega dialoga.
DUŠAN FORTIČ
Marija Vojskovič
Ufi smo od tam...
16.
Leta osemnajstega smo šli nazaj v Trst, se je oglasil oče. »Ma, ne!« se je zgrozila botra. Pod Italijane!« »Med naše ljudi,« je rekla mati. »Pa nismc tam ostali,« se je jezno vmešal oče. Novi italijanski šef postaje je povedal, da pri njih delavci nimajo pokojnin. Allora, imejte se dobro, šinjori, sem rekel In adijo za zmeraj!« To je povedal s togotno naglico da so mu košati brki podrhtevali.
»Ja, Trst...« je zamišljeno kimala naša mati. »Kak šno življenje je bilo včasih tam... Ladje z vsega sveta, dela in zaslužka za vsakogar!« »O, saj zdaj ne bo več tako!« je zlovešče oznanil naš oče. Trst nima več nekdanjega pomena. Adijo mondo! Vse bo šlo remengo! V portonovu bo rasla trava. Dobro, da nisem ostal tam, ker bj me prijela jeza, pa bi kakšnega Taljanaca mahnil...« »Ja, kakšnega, ki ni nič kriv, se je posmehnila mati. Res je dobro, da nismo
ostali tam, ker bi ti prej ali slej prišel v pržon. In kdo bi te še kdaj izvlekel od tam?«
Trst je bil zmeraj prisoten v naši družini. Jeseni, ko je ležala zunaj gosta ljubljanska megla, je oče nestrpno pogledoval skozi okno in rentačil: »Ti prekleta megla! A ne bo nikoli več posijalo sonce?« In je zatarnal: »Oh, kam smo prišli.. . Zakaj nismo ostali v Trstu...?« Včasih mati na to ni rekla nobene, saj sam ve, kako je bilo. Včasih pa je vzdihnila: »Ni nam bilo usojeno.« In je dalje trebila radič.
Tudi radič je bil delček Trsta. Oče ga je sejal na majhni krpi zemlje, ki jo je vzel v najem od železnice. Ko je radič zrasel do prvega reza, ga je prinesel domov. »Poglej, Francka! A? Kaj praviš?« Zgrabil ga je šop in ga z višine počasi spuščal. Kakor Žida! Vsakogar, ki ga je hotel poslušati, je poučeval, da je treba radič zalivati v opoldanski vročini, da izgubi grenkobo.
Na tisti krpi zemlje je vsako leto sadil tudi nekaj koruze. »Pa zakaj koruzo?« se je upirala mati. »Rajši bi malo več vrzot.« »Zakaj, zakaj ... se je togotno odzival. »Če bo dobro obrodila, jo bomo zmleli za polento.« »Kako naj na tisti fliki zemlje...« je spet začela mati. In utihnila. Potem je oče hodil gledat, kako raste tista koruza. »Bo, bo,« je mrmral, in se oziral, ali je v bližini kdo, da bi mu to povedal. In nekega dne je prinesel domov prvi storž. Držal ga je pred se-
boj in mu rahlo odgrinjal liste. »Poglej, Francka! Lep, ne? Jaaa, ma sem spomladi gnojil!« Tisti storž je potem pekel nad ognjem v štedilniku, in če je kdo prišel v vas, ga je moral pokusiti, toliko časa je silil vanj.
Očeta ni togotila samo megla, marveč tudi dolge ljubljanske zime, in ljudje, ki so čemerni in zaprti vase. »Kakšni pa naj bodo, ko žive večji del leta v megli?« ga je mirila mati. »Misliš, da ti odgovore, če jih pozdraviš?« se je togotil. »Pa zakaj jih pozdravljaš, če jih ne poznaš?« »Poznam, poznam ...« je brundal. »A nismo vsi Slovenci?« se je srdito zagledal vanjo in začel žolčno obujati spomine na prvo vojno. Nikoli se ni pozabil spomniti na možaka, ki je zjutraj stopil iz a-provizacije s hlebom kruha v rokah. Vso noč so bili čakali v vrsti za kruh. Možak je visoko dvignil hleb in zaklical: »Ga vidite, ljudje? Za nas, ne za begunce!« »Saj mi nismo bili begunci,« se je vmešala mati. »Spadali smo skupaj,« je pribil oče, »saj smo bili vsi iz naših krajev.« »Pa niso bili vsi taki, kakor tisti možak, je začela gladiti mati. Koliko je bilo dobrih! Se spomniš Tončke, ki nam je tam od Tomačevega prinašala mleko?« »Jaaa, Tončka,« je poprijel, »kako so ji pozimi ozeble roke, ko je rinila tisti voziček pred seboj ...« »Pri nas se je pogrela,« je rekla mati. »Reva, je vzela tistega Čeha od vojaške muzike,« je očeta spet popadla ihta. »Gde domov muj,« je prepeval, »in jo popihal domov, njo pa pustil samo s tremi otroki!
Lepo vreme je v nedeljo in včeraj zvabilo Tržačane iz mesta
Z veliko nočjo se je na Tržaško spet vrnila lepa sončna pomlad
Letošnja velika noč je minila v znamenju pomladi. Lepo sončno vreme je v brk vsem napovedim o nestanovitni vremenski sliki privabilo tako v nedeljo kot včeraj Tržačane iz mesta na Kras, v Breg in v bližnje kraje v Istri in Furlaniji. Mestne ulice so bile tako predvsem v popoldanskih urah napol prazne: mesto je zaživelo šele v večernih in nočnih urah, ob prav tako množičnem povratku s tega prvega letošnjega prazničnega »e-ksodusa«.
V nedeljo zjutraj in še dopoldne je vse kazalo, da bodo napovedi o spremenljivem vremenu z možnimi padavinami obveljale: tržaška pokrajina se je prebudila pod sivino pretečih oblakov. Vreme jo je še najbolj zagodlo jutranjim verskim obredom (po številnih vaseh so imeli zarana velikonočne procesije), pred poldnem pa se je še bolj skazilo. Nad tržaško pokrajino se je ulila ploha, ki pa je bila na srečo kratkotrajna.
Po dežju se je začelo vreme postopoma a vztrajno boljšati, že takoj po poldnevu je sonce predrlo oblake in začelo prijetno vabiti meščane iz mesta na podeželje in v druge bližnje turistične kraje. Tržačani so se kmalu odzvali temu pomladnemu vabilu. Na cestah, ki peljejo iz mesta proti Istri, v Breg, na tržaški Kras in preko meje, proti Goriški in Furlaniji so se v kratkem času zgostile kolone avtomobilov. Tega množičnega preseljevanja so se še najbolj veselili kraški in breški gostilničarji in osmičarji. V gostilnah na podeželju v nedeljo in tudi včeraj skoraj ni bilo mogoče dobiti prostega mesta. Podoben naval so dočakale tudi osmice. Le-teh sicer ni bilo toliko, kot v prejšnjih letih, kljub temu pa so s svojo kapljico in prigrizkom, ki so ga ponekod popestrila tipična velikonočna jedila (pečen pršut in žolca), prestale preizkušnjo.
V prvih popoldanskih urah je s številnimi sprehajalci zaživela barkov-Ijanska obala. Prenekateri so izkoristili lepo vreme za prvo letošnje sončenje, drugi pa so si privoščili pik nik v tamkajšnjem gozdičku. Prav tako množičen je bil obisk v Sesljan-skem zalivu. Tisti, ki so se odločili, da bodo preživeli popoldne v mestu, so si privoščili sprehod po Nabrežju in po Trgu Unità.
Na mejnih prehodih z Jugoslavijo so se spet pojavile daljše vrste vozil. Večina jih je bila seveda iz Trsta, mnogo pa je bilo tudi turistov iz drugih krajev Severne Italije.
Potem ko so se v dopoldanskih lirah meščani naužili svežega zraka in se okrepčali z domačimi specialitetami, jih je v večernih urah čakala neprijetna preizkušnja povratka v mesto. Na obalni cesti se je reka avtomobilov polžje pomikala proti Trstu. Kolona vozil je bila raztegnjena vse do pod Križa. Za »vožnjo« od pod Križa do Barkovelj so vozniki potrebovali kar tri četrt ure! Podobno gost promet je bil tudi na drugih najbolj prometnih žilah tržaške pokrajine (na trbiški cesti, na pokra-
jinski cesti Sesljan - Opčine). Ob tolikšnem prometu gre omeniti, da v nedeljo in včeraj vsaj do večernih ur ni bilo hujših prometnih nesreč. Kljub temu so imeli agenti prometno policije, karabinjerji in mestni redarji polne roke dela z »upravljanjem« prometa.
Včerajšnji dan, velikonočni ponedeljek, je bil v mnogočem podoben nedelji. Sonce je včeraj »vztrajalo« od jutra vse do mraka. Gostilne in osmice so bile drugi dan zapored prepolne. Na mejnih prehodih so imeli policijski agenti in finančni stražniki spet polne roke dela, in to predvsem v večernih in nočnih urah, ko so se, poleg včerajšnjih izletnikov, začeli vračati domov tudi tisti, ki so si privoščili nekajdnevni oddih v Jugoslaviji.
Po dolgem zimskem premoru sta pomenila letošnja velika noč in velikonočni ponedeljek na Tržaškem pravcat povratek pomladi. Tržačani so priložnost, ki jim jo je ponudilo sončno vreme v teh dveh dneh, pridno izkoristili za osvežitev. Le-ta jim bo prišla še kako prav že ob današnjem povratku k vsakdanjemu delu in o-pravilom.
Izpopolnjevalni tečaj za profesorje
Na slovenskih šolah poteka v tem času več tečajev za slovenske profesorje. Poleg začetnega tečaja o računalništvu na poklicnem zavodu Stefan, o katerem smo že poročali, poteka na liceju Prešeren izpopolnjevalni tečaj IRRSAE za profesorje srednjih šol. V okviru tega tečaja, ki ga vodi ravnateljica Laura Abrami, je pretekli mesec pedagoški svetovalec za slovenske šole v Italiji prof. Silvo Fatur predaval o slovenščini kot učnem jeziku.
Drugo predavanje v okviru tega izpopolnjevalnega tečaja bo v torek, 8. aprila. Prof. Marija Pirjevec bo predavala na temo: »Lik Slovenca v delih italijanskih tržaških pripovednikov«. Predavanje je namenjeno vsem profesorjem srednjih šol iz Trsta.
Tretji sklop predavanj je namenjen profesorjem prirodopisa iz Trsta in Gorice. 17., 22. in 29. aprila bo prof. Borut Kodrič predaval o eksperimentiranju in novih prijemih pri pouku prirodopisa.
Osmice so včeraj in v nedeljo privabile veliko obiskovalcev
Na barkovljanski obali so se številni izpostavili sončnim žarkom
Na nabrežju so se med sprehajalce pomešali tudi ameriški mornarji
Stališče strankine gospodarske komisije
SSk potrdila nasprotovanje gradnji elektrarne na premog
pismo uredništvu
Slovenska skupnost je potrdila svoje nasprotovanje izgradnji termocentrale na premog pri Orehu. To stališče je SSk zavzela že pred dvema letoma, sedaj pa ga je njena gospodarska komisija podkrepila še z novimi argumenti na osnovi študije, ki jo opravil posebni posvetovalni odbor pri deželni vladi.
Ta odbor se sicer ni izrekel proti termocentrali, saj to niti ni bila njegova naloga, pač pa je opozoril na nekatere nevarne aspekte načrtovane centrale, poleg tega pa je postavil dva bistvena pogoja, ki bi jih morala centrala upoštevati. Predvsem bi morali toplo vodo iz centrale odvajati na odprto morje, ne pa v Miljski zaliv, da ne bi povzročili zvišanje temperature morja s kvarnimi posledicami na okolje. Drugi pogoj pa zadeva skladiščenje in manipuliranje premoga, ki mora potekati v zaprtih prostorih, da bi preprečili širjenje premogovega prahu v zraku.
Gospodarska komisija SSk pa je v poročilu za tisk navedla še devet razlogov, zaradi katerih je namestitev premogovne centrale v tržaški pokrajini nesprejemljiva.
1.	V ozkem pasu 8 do 10 kilometrov od načrtovane centrale živi — samo na italijanski strani meje — več kot 250 tisoč ljudi, ki bi nosili vse posredne in neposredne učinke novega objekta. Med temi je res tudi nekaj pozitivnih, predvsem na gospodarskem področju, veliko več pa jih je negativnih, tako da bi prebivalci morali plačati previsok davek za proizvodnjo energije, ki je Trst ne potrebuje in bi v glavnem šla v druge dežele.
2.	Nova centrala bi zasedla še zadnje proste površine v industrijski coni, Id bi jih lahko smotrneje uporabili za »čiste« tehnološko sodobne industrije.
3.	Za daljnovode bi morali zasesti še nadaljnje pasove ozemlja, vsaj do Padrič če ne celo do Tržiča.
4.	Premogovna centrala nasprotuje zamisli bodočega razvoja Trsta kot središča za znanstvene raziskave, prav tako ni v skladu s pobudami za turistični razvoj Trsta in Milj.
5.	Spoštovanje vseh varnostnih predpisov bi terjalo povečanje investicijskih in obratovalnih stroškov, tako da bi investicija ne bila več ekonomsko zanimiva.
6.	Prav zaradi stroškov ENEL ne
namešča več vseh najsodobnejših naprav za preprečevanje škodljivih posledic tovrstnih elektrarn.
7.	V Italiji danes ni nobenega ustreznega organa, ki bi bil pristojen za nadzorovanje predpisov proti onesnaževanju.
8.	Prav tako je odprto vprašanje odlaganja odpadkov (pepela in blata). Namige na možnost odlaganja v kraške jame je treba odločno zavrniti.
9.	In končno je treba še proučiti problem onesnaženja na večjo razda Ijo, ki bi lahko prizadelo bližnje turistične kraje ob obali tako na italijanski kot na jugoslovanski strani meje.
Iz vseh teh razlogov je torej SSk potrdila nasprotovanje gradnji centrale na premog, istočasno pa je tudi na slovila na druge politične sile in dejavnike poziv k večjemu in smotrnejšemu osveščanju javnosti o tej problematiki.
Svjatoslav Richter v gledališču Verdi
Ljubitelji klasične glasbe bodo v ponedeljek, 7. aprila prišli na svoj račun. V gledališču Verdi bo namreč gostoval sloviti sovjetski pianist Svjatoslav Richter. V Italiji bo Richter nastopil še na festivalu v Bergamu in Brescii.
V glasbeni recital, s katerim se bo sovjetski pianist predstavil tržaški publiki je Richter vključil skladbe Beethovna, Schumana in Brahmsa. Ker je zanimanje za koncert precejšnje, je vodstvo gledališča Verdi sklenilo, da bo določen odstotek sedežev rezerviran za stanovalce izven Trsta. Interesenti morajo s priporočenim pismom rezervirati sedeže najkasneje do petka. Cene vstopnic se gibljejo med 3 tisoč in 160 tisoč Urami.
•	Tržaška občina obvešča, da je treba oddati prošnje za sprejem otrok v poletne kolonije najkasneje do 20. aprila. Vse informacije nudijo v uradu za poletne kolonije na telefonski številki 6751 int. 4226.
•	Tržaško združenje esperantistov prireja tečaj esperanta. Prva lekcija bo v četrtek, 3. aprila ob 18.30 na društvu Grande fraternità universale v Ul. S. Lazzaro 5.
Enotni predlog F-JK za obmejno sodelovanje in pisanje PD
Spoštovani tov. Samsa! '
Z vsebino članka Enotni predlog F-JK za obmejno sodelovanje, ki je bdi objavljen 19. marca na prvi in v nadaljevanju nà peti strani, nikakor ne soglašam. Da bom točnejši, naj objasnim, da se moje pripombe ne nanašajo na prvi del članka, ki v bistvu obnavlja skupno tiskovno poročilo, pač pa na enostranost in akritič-nost, s katerima člankar pojasnjuje, zakaj je prišlo do polemik, ki so privedle do pogajanj med strankami deželne večine. V tem delu svojega članka pisec osvaja najbolj nazadnjaške argumente tržaških političnih in gospodarskih krogov, ki so si z odobrit--vijo p>aketa zagotovili možnost še nadaljnje ohranitve družbenogospodarskih in političnih ravnovesij ob meji, ki ne sme — po njihovem mnenju — preseči sedanjega nivoja odprtosti, kar drugače povedano pomeni, da so še kar naprej proti vsem načrtom, ki težijo k večji mednarodni odprtosti in prepustnosti meje, kot so že bili (u-spešno) nasprotni izvajanju gospodarskega dela osimskih sporazumov. To poudarjam, ker menim, da ne smemo iskati vzrokov za polemike o obravnavanih osnutkih, med furlanskimi, še posebno ne gospodarskimi krogi, kot površno ocenjuje članek. Ti krogi se namreč odkrito in z veliko miselno širino, ne pa prvenstveno zaradi olajšav, kot meni člankar, zavzemajo za gospodarsko sodelovanje z Jugoslavijo, kar dobro ve, kdor sledi furlanskemu dnevnemu tisku, ki v mnogo večji meri in pjredvsem neizkrivljeno, z razliko od tržaškega, prinaša njihova stališča.
Kakšen smisel ima torej govoriti o zakonskih osnutkih za obmejna območja in mednarodno sodelovanje, kot o pirotipaketu, ki naj bi težil k izničenju ugodnosti vladnega paketa za Trst in na ukrepja razlikujeta predvsem po Gorico. Moje mnenje je, da se omenjena ukrepa razlikujeta predvsem pio razvojni strategiji, ki jo vsak od njiju razglaša, dn v tem smislu je tudi treba razumeti jadikovanja tržaških desničarskih krogov o protipaketu.
Končno bi rad opiozoril na to, da je prvi pxidpisnik zakonskega osnutka KPI za obmejna območja, ki je bil kot prvi te vrste predložen 16. aprila 1984, pjoslanec Cuffaro, zaradi česar je že samo s formalnega stališča nepravilno osvajati tezo o zahtevah izključno furlanskih krogov.
Predvsem pa to: tako omenjeni o-
snutek kot poznejši PSI, predložen 27. marca 1985, pirvi pwdpisnik pwslanec De Carli, omejujeta veljavnost pxiseb-nih ukrepov v prid mednarodnemu sodelovanju celotnima tržaški in goriški pokrajini ter obmejnemu" pasu videmske pokrajine. Na tem teritoriju živimo Slovenci, in sicer tako v Trstu in Gorici kot tudi v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini; znane so neugodne demografske ter družbenogospiodar-ske razmere posebno Benečije (depopulacija) , na območju katere ne bo v veljavi noben paket, ki bi prispeval k dvigu te skupnosti, če ne bodo izglasovani zakoni v taki obliki, kot si jo zamišljajo poslanci KPI in PSI (to se pravi, ne tako kot predlaga deželna večina, ki bi učinek ukrepa razvodenela, s tem da bi njegovo veljavnost razširila na območje celotne dežele), zaradi česar je povsem nerazumljivo tako pisanje našega dnevnika.
BRANKO JAZBEC
Pismo objavljamo z nekoliko zamude izključno zaradi že kronične prostorske stiske. Seveda se z vsemi vsebinskimi ugotovitvami o pxiketu in mednarodnem sodelovanju, ki izhaja iz načel osimskega sporazuma, povsem strinjamo. O tem smo mnogo pisali, objavljali stališča, intervjuje in podobno. Samo treba je razlikovati med kroniko in komentarjem, kdo je nekaj rekel. Naša dolžnost je tudi obveščati o različnih stališčih in za to v omenjenem poročilu v bistvu gre. Morda je bila ta ločitev preveč ohlapna in zato je lahko prišlo do nejasnosti, vendar je kritično razburjanje prehudo, predvsem pa vsebinsko zgrešeno. Morda bi bilo najbolje — prav gotovo pa učinkovitejše — če se boste odzvali tudi temu vabilu, da z argumenti in tehtno, s strokovnega vidika, prispevate k razpravi o tako pomembnih vprašanjih, kot so nekatere debate o tržaškem gospodarskem razvoju. S spoštovanjem, odgovorni urednik.
Premalo pozornosti za mladinske dramske skupine
V dogovoru s kulturnim društvom Vesna iz Križa smo želeli nastopiti z mladinsko veseloigro »Figole Fagole« v dvorani Alberta Sirka v Križu v soboto, 22. t.m., ob 18. uri. Kako razočarani smo bili, ko se je v dvorani nabralo, kljub dolgemu čakanju, približno dvajset gledalcev. Besede mladih igralcev so kar odmevale v skoraj prazni dvorani, čeprav so le ti prišli z dobro voljo in namenom, da bi
posredovali svoje navdušenje o igralstvu tudi drugim, tistim, ki živijo pravzaprav zelo blizu Opčinam. Nazadnje pa tako brezbrižen odziv na ves trud, zamujeni čas in končno tudi izgubljeno delo. Najbrž vsi gledalci ne vedo, koliko dela je za odrom preden lahko predstava zaživi z lučmi in glasbeno spremljavo, koliko organizacijskega in tehničnega dela je potrebno, da odrsko postavitev preneseš iz enega kraja drugam. Kljub tako maloštevilnemu občinstvu smo predstavo odigrali vsaj za tiste, ki so s svojo navzočnostjo pokazali dovolj spoštovanja in prijateljskega odnosa do igralske skupine. Vendar smo odhajali z grenkim občutkom, da ponekod tudi med sosednjimi vasmi, ni dovolj tiste človeške topline in posluha za sočloveka, ki bi nas ob takih priložnostih utrjevala v prepričanju, da živimo in delamo v skupnem zamejskem kotičku.
Nasploh se nam zdi, da tudi Primorski dnevnik posveča premalo pozornosti delovanju mladinskih in mlajših igralskih skupin, pa naj delujejo v šolskem ali društvenem obsegu. Nasi odrski predstavitvi »Figole Fagole« ste posvetili dva krajša zapisa z dvema fotografijama. Ne zahtevamo poglobljene analize o- predstavi, nekaj več dobronamernega kritičnega posluha za naše večmesečno trdo delo pa mislimo, da lahko pričakujemo. Nas kulturni obstoj v zamejstvu vendar temelji v glavnem na društvenih aktivnostih, obstoj društev pa na vzgoji mlajših kadrov, če le-teh ne bo, bodo v bodoče tudi naše dvorane prazne vključno z gledališčem, naši upi o kulturi pa izničeni.
Mladinska dramska skupina SKD Tabor Opčine
Popolnoma se strinjamo z Mladinsko dramsko skupino SKD Tabor - Opčine, da izpolnjujejo mladinske in mlajše igralske skupine neprecenljivo vlogo na našem kulturnem prizorišču in da bi zato zaslužile večjo pozornost za ves svoj trud. Zdi pa se nam nekoliko poceni trditev, da je prav s strani Primorskega dnevnika premalo te pozornosti. O odrski predstavitvi »Figole Fagole« smo objavili 26. februarja trikolonski naslov s 46 vrsticami teksta in dvokolonsko fotografijo; 1. marca smo objavili dvokolonski naslov z 38 vrsticami teksta in dvokolonsko fotografijo; 2. marca spet trikolonski naslov s 74 vrsticami teksta. Poleg tega smo ob več priložnostih omenili igro »Figole Fagole«, ko je šlo za gostovanja. Očitno je pojem kratkosti ali dolžine, kakor tudi kakovosti zapisa zelo relativen.
Razhajanja, ki ogrožajo še eno veliko priložnost
Fašistični mazači pomazali tudi vhod Kulturnega doma
Kljub temu, da bi po tržaškem političnem ozračju utegnili soditi, da z lepo zamislijo o mednarodnem gospodarskem sodelovanju ob meji — kakor ga zastavljata zakonska predloga KP1 in PSI — tudi tokrat ne bo nič, so vesti iz Rima bistveno bolj optimistične. Žal se politične igre in igrice ne prenehajo niti takrat, ko gre za vendar resno, če že ne življenjsko 'vprašanje gospodarske prihodnosti.
Politični razpleti okoli Liste za Trst in huda otrplost v krajevnih upravnih telesih so nekaterim silam svetovali previdnost pri odločanju o usodi obeh zakonskih osnutkov, kljub temu, da so se te iste sile pred sprejetjem paketa za Trst in Gorico že jasno opredelile zanju. Mednarodnemu sodelovanju tradicionalno nenaklonjeni del Trsta je že na začetku lanskega poletja odločno nastopil proti zamisli o mednarodni kooperaciji v vsem obmejnem pasu, skrajneži pa so kampanjo nadaljevali s trditvami, da gre za maskirano akcijo, s katero bi znova uveljavili in uresničili idejo o mešani industrijski coni, tokrat ne samo na Krasu, temveč vzdolž vse meje. Tarča njihovih napadov so bili v največji meri demokristjani in zunanji minister Andreotti, ki se je osebno zelo navdušil za predlagano mednarodno rešitev.
Navdušili so se tudi drugi politični in gospodarski krogi v Furlaniji - Julijski krajini, predvsem tisti, ki trezno gledajo na gospodarsko in politično prihodnost dežele na skrajnem robu prostora EGS. Industrijci in njihovo deželno, pa tudi pokrajinska združenja, so se za mednarodno gospodarsko kooperacijo izrekli že pred časom in jo načelno branili na vseh ravneh. Komunisti in socialisti so pristali na oblikovanje skupnega zakonskega besedila z vsemi potrebnimi spremembami in dopolnitvami, niso pa bili pripravljeni sprejeti razlogov za odlašanje v postopku sprejemanja tega besedila.
Ob vseh stališčih, ki smo jih do tega vprašanja slišali v zadnjem času, ostaja vendarle na dlani, da si zamisel o ovrednotenju mednarodne vloge Furlanije - Julijske krajine in o kakovostnem razvoju deželnega proizvodnega sistema ter mednarodne gospodarske kooperacije vztrajno u-tira pot in da se vse bolj konkretno uveljavlja. V poslanski zbornici sedaj preučujejo vsebino predlaganih ukrepov, razpravi med strankami pa se morajo v čimvečji meri pridružiti tudi sindikalne in podjetniške sile. Dokončno enotno besedilo bo izdelano 23. aprila, od takrat dalje pa naj bi bilo sprejetje zakona zgolj še formalnost.
Toda,' v deželi, in še posebej v Trstu, je slišati dokaj razglašena stališča. Obmolknili so zlasti nekateri, ki so takoj po sprejetju paketa javno izjavljali, da je napočil trenutek posebnih zakonskih ukrepov za obmejna območja. Z nastopom predsednika deželne uprave Biasuttija pa je prišel na svetlo predlog, da bi te u-krepe razširili na vso deželo in jih sploh vključili v okvir priznanja statusa obmejne dežele EGS za vso Furlanijo-Julijsko krajino.
Toda — opozarjajo v teh dneh komunisti preko svojega poslanca Cuf-
fara — naš predlog nima namena in-diskriminirano raztegniti spodbud in olajšave na vse ozemlje dežele, saj bi to pomenilo škodo za vse. Zakonski predlog KPI teži k drugačnemu in višjemu cilju, ki so ga — kot kaže — dobro razumeli nekateri podjetniki. Gre namreč za nove priložnosti, ki so glede na paket za Trst in Gorico dodatne narave in ki imajo namen privabiti tuje kapitale v našo deželo ter stimulirati nove kooperacijske pobude. Ne gre torej za finančna sredstva in za davčne olajšave po posplošenih kriterijih in niti ne za uvajanje nekaterih inovacij na škodo delovnih mest ali celih proizvodnih sistemov. Pač pa gre za to, da s pomočjo občutnih sredstev in olajšav, namenjeni deželi, uvedemo previdno in natančno omejeno uporabo posebnih carinskih režimov v korist proizvodnje mešanih podjetij, olajšano uvedbo novih naprav in tehnologij, prenos raziskovalnih rezultatov v proizvodnjo ter da industrijo in terciarni sektor usmerimo k višji socialni proizvodnosti.
Na teh temeljnih postavkah je torej v tem trenutku nujno najti politični sporazum tako o naravi posegov kot o njihovi teritorialni porazdelitvi. Nesprejemljivo bi namreč bilo, da bi nesporazumi in razdvajanja politične narave zamrznili parlamentarni iter že dobro zastavljenega zakona in tako vsej deželi ter še posebej Trstu odvzeli še eno priložnost za razvoj VLASTA BERNARD
Mazači ne mirujejo. Potem ko so v prejšnjih tednih pomazali vhodna vrata Dijaškega doma Srečko Kosovel, cestne table pri Domju in oskrunili spomenik padlim v Gropadi, so se te dni spravili nad Kulturni dom v Ulici Petronio. S črnim sprayem so pod oznako Kulturni dom pripisali svoje oslarije in znano geslo proti dvojezičnosti. Da za svoje »podvige« ostajajo nekaznovani, pa vedo že vrabci na strehi. Ta ugotovitev jim prav gotovo daje nadaljnjega poguma, da se oviti v noč, tako
»kulturno« izražajo proti someščanom slovenskega jezika.
Mladenič napadel in okradel žensko
Priletna ženska je bila v soboto zvečer žrtev tatinskega napada. 71-letno Bianco Gentili vd. Ancona, ki stanuje v Ul. Ginnastica 57/1, je ob 22. uri v Ul. Rossetti v bližini hišne številke 47 napadel mlad, visok blondinec. Žensko je sunil na tla in ji odnesel torbico, v kateri je imela poleg dokumentov še 85 tisoč lir.
Ženski je nudila pomoč policijska izvidnica. S svojim avtom so jo policisti prepeljali v bolnišnico, kjer so ji zdravniki obvezali rane na rokah in nogah.
Trčenje med avtobusom in fiatom 126
Včeraj nekaj pred 14. uro je na nevarnem križišču med ulicama Mazzini in S. Spiridione prišlo do trčenja med avtobusom št. 10. in osebnim fiatom 126, ki ga je upravljal Francesco Lionetti iz Ul. Fabio Severo, ob katerem je sedel njegov 23-letni nečak Giuseppe Lanotte, doma iz Barlette. Trčenje na srečo ni bilo silovito, tako da se je lažje ranil le Lanotte. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč in ga odslovili s prognozo okrevanja v desetih dneh.
Karabinjerji prekinili počitnice goljufa
Med množico, ki je na velikonočno soboto prestopila mejo, da bi uživala počitnice nekje ob jugoslovanski o-bali ali pa v notranjosti, je bila tudi družina 30-letnega Giuliana Bindi-ja iz republike San Marino. Toda njihove počitnice so nepričakovano prekinili karabinjerji na mejnem prehodu pri Lazaretu. Pogledali so namreč v posebni seznam, ki obsega i-mena vseh tistih, ki nimajo poravnanih računov s pravico, in ugotovili, da je sodišče izdalo za Giuliana Bin-dija zaporni nalog, ker je operiral z nepokritimi čeki.
• na kratko • na kratko •
•	Danes ob 18.30 bodo v Ljudski knjižnici v Ul. Teatro Romano odprli razstavo dokumentov, fotografij in risb, Id jih je Fulvio Anzellotti uporabil v svoji knjigi »Svevova skrivnost«. Anzellotti, ki je Svevov potomec, je del dokumentarnega gradiva črpal iz družinskega gradiva, del pa iz državnih arhivov v Trstu, na Dunaju in v Londonu. Razstavo bo predstavil prof. Arduino Agnelli.
* * *
•	Gledališče La Contrada zaključuje IV. mladinsko gledališko sezono s priredbo Andersenove pravljice o svinčenem vojaku, ki sta jo pripravila Orazio Bobbio in Giorgio Amodeo. Razstava je namenjena predvsem mlajšim otrokom in ni vezana na gledališke strukture, zato pa je še posebno primerna za šolske prostore, v katerih jo bodo uprizarjali od četrtka, 3. aprila dalje.
* * *
•	»Černigojev konstruktivistični trenutek« bo naslov večera, ki ga prireja Skupina 85 v petek, 4. aprila, ob 18. uri, v dvorani Baroncini (Ul. Trento 8). Ob predvajanju diapozitivov bosta večer vodila umetnostni zgodovinar Peter Krečič iz Ljubljane in Nicoletta Zar, tržaška raziskovalka sodobne u-metnosti.
* * *
•	Svetovni sklad za zaščito narave WWF bo v aprilu priredil zanimivo serijo predavanj z naslovom »Ekologija: odnos z drugimi vedami in njen pomen za človeka.« Srečanj se sicer lahko udeležijo vsi, posebej pa so namenjena šolnikom. Ob koncu predavanj bodo namreč izdali zbornik obravnavanih tem in potrdilo o obiskovanju seminarjev. Zaradi omejenega števila mest se morajo zainteresirani čimprej prijaviti na sedežu Svetovnega sklada za zaščito narave v Ul. Venezian 27; uradi so odprti vsak delavnik od 10. do 12. ure in od 17. do 20. ure, ob sobotah pa od 10. do 12. ure. Prvo predavanje bo na sporedu v torek, 8. aprila, prof. Guido Bressan pa bo govoril o bioloških aspektih onesnaževanja morja. Vsa predavanja bodo v veliki dvorani klasičnega liceja F. Petrarca.
* * *
•	Deželni študijski in raziskovalni inštitut CGIL prireja v dvorani Di Vittorio v Ulici Pondares v Trstu razstavo o dvatisočletnici nabrežinskih kamnolomov. Razstava prikazuje življenje in delo kamnosekov ter njihove več kot 90 let stare sindikalne organizacije. Razstavo bodo otvorili v soboto, 4. aprila, ob 17.30, odprta pa bo od 7. do 12. aprila z naslednjih urnikom: od 8. do 12. ure in od 16. do 19. ure.
Vlomili v omarice bolniškega osebja
.Policijski agenti so v nedeljo zarana posegli v glavni bolnišnici. Na kraj jih je poklicala ena od bolničark potem ko je ugotovila, da so neznanci s silo odprli kakih deset omaric, v katere spravlja bolničarsko osebje svoje obleke. Doslej ni še znano, kaj so zmikavti odnesli iz omaric. Policisti so uvedli preiskavo.
Braniti se bo moral pred sodniki
V petek zvečer, okrog 22.30 je bilo v nekem baru v Ulici Giulia zelo vroče. »Temperaturo« je dvignil 44-letni Silvano Tinta, bivši pacient psihiatrične bolnišnice, ki še vedno stanuje v komprenzoriju nad Ulico S. Cilino. Tinta se je sporekel z lastnikom Lara, tako da je začel razbijati kozarce, zlomil je tudi pipo za točenje piva, skratka povzročil je tak kaos, da so gostje poklicali policijo. Razburjeni Tinta se ni ustrašil niti policijskih a-gentov, saj jih je opsoval, udaril in jim povzročil tudi telesne poškodbe, ozdravljive v osmih dneh.
Jasno, da je ni poceni skupil: policija ga je prijavila sodišču pod dolgo vrsto obtožb, kot so nasilno obnašanje, povzročitev telesnih poškodb, upiranje in žalitev javnega funkcionarja.
• Tržaška občinska uprava obvešča, da bosta zaradi čišenja 2. aprila prepovedani vožnja in parkiranje avtomobilov v Ul. Ponzianino (med ulicama dellTndustria in del Vento), Ul. del Vento, Ul. del Pozzo, Ul. san Zenone, Ul. dei Giuliani in Ul. della Guardia. Prepoved bo veljavna od 13. do 17. ure.
■J*	Po kratki bolezni nas je za
* vedno zapustil naš dragi
Luciano Barazutti
Pogreb bo jutri, 2. aprila, ob 9.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo žena Stana, sin Pavel in hčerka Nadja z družinama ter drugo sorodstvo.
Trst, 1. aprila 1986
T	Nenadoma nas je zapustil
1 naš dragi mož in oče
Benedikt Cerkvenič
Pogreb bo jutri, 2. aprila 1986, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na Katinaro.
Žalostno vest sporočajo žena Ljudmila, sin Sergij, bratje in drugo sorodstvo.
V Barkovljah je umrl stoletnik Edvard Scheimer
Zaskrbljujoče naraščanje mladostniškega prestopništva
Strma pot v barkovljanski breg me je upehala, a ko sem skozi vrzel v pušpanovi živi meji uzrl srebrnolas obris, sem vedel, da sem prišel prav. Stopil sem bliže, mu segel v roko in si ga ogledal. Edvard Scheimer, stoletnik, Barkovljan, kar ga je bilo. se me je radovedno ogledoval, s tistim mirnim pogledom, ki ga premorejo ie ljudje, ki so v življenju veliko izkusili. Njegov rod izhaja iz
Brunecka v Gornjem Poadižju: tega mora biti že dolgo, kajti Edvardov oče je v Barkovljah odprl gostilno pred več kot sto leti in je mali Edvard moral v njej poprijeti za delo še preden se je izteklo minulo stoletje. Obiskoval je šolo v Trstu in na Proseku, prva vojna vihra pa ga je skupaj s premnogimi rojaki zanesla v Galicijo, Bukovino, Besarabijo, Ukrajino, Odeso... Spomin na vojna leta je stoletnega pripovednika na mah pomladih, a že je tu bridko četrtstoletje mračne diktature, ko zanj razen priložnostnih zaposlitev ni bilo dela. Umaknil se je na svoj dom in tu gospodaril in se posvetil delu v vinogradu. O žilavi moči, ki je v njem piala vse do zadnjega, povejmo le, da je Edvard še pred štirimi leti trgal in nosil grozdje z bližnjih paštnov v domačo klet.
Edvard Scheimer je v soboto u-čakal stoti rojstni dan. Ni se ga dolgo veselil: še istega dne se mu je zdravje poslabšalo in v noči na nedeljo je dotrpel, mimo in dostojanstveno, kot. umirajo pokončni ljudje.
Tale zapis je bil zamišljen povsem drugače, a življenje se ne meni za jubileje človeških dni. Naj bodo te misli pokojnemu Edvardu v slovo, svojcem pa v tolažbo. (J. B.)
Kaže, da se pojav mladostniškega prestopništva v našem mestu naglo širi in zadobiva zaskrbljujoče razsežnosti. črna kronika se zadnje čase vse pogosteje srečuje s primeri tatvin in podobnih bolj ali manj hudih prestopkov, s katerimi so si u-mazali roke mladostniki pod osemnajstim letom starosti.
Na ta pojav se nam zdi potrebno opozoriti javnost še zlasti po vesteh, s katerimi nam je včeraj postreglo karabinjersko poveljstvo v Trstu, ki se je v teh velikonočnih dneh, če odštejemo nekaj prometnih nesreč, ilegalnih prehodov meje in nekaterih drugih manj pomembnih zadev, u-kvarjalo predvsem z mladoletnimi prestopniki. Skupno so v par dneh prijeli in prijavili sodišču za mladoletne kar štirinajst fantov med dvanajstim in osemnajstim letom starosti. Karabinjerji z openske p>ostaje so v četrtek prijeli sedem mladoletnikov z Opčin, ki so oktobra lani kradli v električni centrali ENEL na Opčinah (naselje Campo Romano). Iz centrale so izginile protipožarne naprave, razne svetilke in drugi material. Po dolgotrajnih preiskavah so karabinjerji prišli na sled sedmerici, pri kateri so odkrili tudi del ukradenih predmetov. Sodišču za mladoletne so prijavili 15-letnega Andrea C., 17-let-
nega Claudia A., 17-lfatnega Riccarda Z., 16-letnega Nicoloja P., 16-letnega Emanuela A., 17-letnega Andrea T. in celo 9-letnega Paola D. Prvega od navedenih so prijavili tudi zaradi povzročitve dveh požarov v gozdu Seliv-ca. Skupaj z njim se bo moral zaradi tega prekrška zagovarjati tudi 15-1(4ni David D. Karabinjerji s Štorklje so prav tako tik pred veliko nočjo prijeli pet mladoletnikov, ki so kradli, kar jim je pač prišlo pod roke, od torbic do motornih koles. Skupno so nakradli za kakih šest milijonov lir vrednosti. Tudi njihova starost se giblje med trinajstim in sedemnajstim letom. Predsinočnjim pa so mOjski karabinjerji prijeli 17-let-nega Andrea G., ki se je peljal z ukradenim dostavnim ape jem. Ugotovili so, da ga je ukradel malo prej v Ul. Rossetti. Tudi on se bo moral zagovarjati pred sodnikom za mladoletne.
To je le nekaj primerov teh zadnjih dni. Pojav p»a je nedvomno veliko širši in se velja ob njem zamisliti, kajti večkrat je za takšne pojave bolj kriva naša brezbrižnost in neobčutljivost tistih, ki morajo delati račune o tem, kaj je družba storila, da bi bili mladoletnikom zagotovljeni boljši pogoji za preživljanje prostega časa.
Trst, 1. aprila 1986
ZAHVALA
Ob izgubi naše zlate mame
Karoline Slavec vd. Smotlak
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo množično spremili na njeni zadnji zemeljski poti. Posebna zahvala g. župniku Žarku Škrlju za pogrebne obrede in čudoviti govor, šolskim sestram za molitve, vsem trem zborom (cerkvenemu iz Mačkolj, dekliškemu Slov. šopek in moškemu V. Vodnik), darovalcem cvetja in v dobrodelne namene ter vsem, ki ste kakorkoli pripomogli za veličasten pogreb skromne, a plemenite slovenske žene. Hvala tudi za številne izraze sožalja.
Žalujoči svojci Mačkolje, 1. aprila 1986
1. 4. 1981	1. 4. 1986
Ob 5. obletnici smrti nepozabne
Cvetke Komar por. Benčič
se je z nespremenjeno ljubeznijo spominjajo vsi, ki so jo imeli radi.
Trst, 1. aprila 1986
F soboto po ljubljanskem TV sporedu
Stu ledi in trio harmonik gostje Košnikove gostilne
Na sporedu ljubljanske televizije je bila v soboto zvečer oddaja i obetavnim naslovom Gostilna Košnik. Ker sta nastopali dve tržaški skupini, smo na oddajo tudi opozorili bralce in si jo seveda ogledali.
Ko smo prebirali seznam nastopaj o-ih (igralcev in skupin), smo si seveda ustvarili svojo sliko o oddaji, ki naj bi bila pretežno »folkloristična«. In taka je tudi bila, čeprav jo je prleško narečje precej obtežilo, ali se je tako zdelo našim primorskim ušesom. Posneti odlomki, v katerih so s škeči nastopali Mito Trefalt, Dare Ulaga, France Trefalt in Ferdo Medved, so sicer želeli biti duhoviti, vendar jim to ni vedno uspelo. Nekoliko boljši so bili odseki v naposrednem prenosu. Alpski kvintet je bil v odlični formi, še posebej zanimiv pa je bil trio Plut iz Semiča, v katerem so nastopali trije godci — oče, sin in vnuk s harmoniko, trobento in listom.
Izredno posrečene so bile ženske iz Luč, ki so prav lepo zapele. Zanimivi so bili izdelovalci pirhov iz Belekraji-
ne in Prekmurja. Pa naj v tej skupini omenimo še mladega harmonikarja, komaj dvanajstletnega Marjana Lipovška iz Ljubečne. Do tu je bilo vse ubrano na folkloro in nekako usmerjeno v vzhodno Slovenijo. V to sredo se je še nekako vključeval ljubljanski zbor Lipa zelenela je s pesmimi, ki jih je zapisal Zdravko Švikaršič, zelo pa je izstopala Tržaška folklorna skupina Stu ledi, ki je sicer lepo prikazala Kraško ohcet, le da ples ni prišel do izraza (morda zaradi televizijskega prenosa) kljub nadvse prepričljivi izvedbi in ubrano prijetni spremljavi kriških godcev. Podobno pripombo imamo za harmonikarski trio Klavdija Furlana. Fantje so zaigrali na svoji običajni izvajalski ravni - to pomeni zelo dobro - vendar nikakor niso sodili v tak spored.
Tolaži nas dejstvo, da oddajo gleda kar precejšnje število Slovencev, ki so tako imeli priložnost spoznati še en delček Primorske, tako folklorne, kot umetniško sodobne.
(nak)
Danes pri Domju družabnost ob žolci
^mlm mam
Pri KD Fran Venturini so res neumorni. Družbena dejavnost ne pozna počitnic. Celo velikonočni prazniki so priložnost za skupno praznovanje. Tako so se nekateri člani društva lotili v prajšnjih dneh zahtevne naloge: priprave velikonočnih jedi za skupni velikonočni obed. Sprva je pobuda zajemala omejeno število čanov, ker pa je zelo dobro uspela.
so nekateri predlagali, da bi krog praznovanja razširili. Tako so pripravili več sto krožnikov odlične žolce, ki jo bodo danes delili v prostorih Kulturnega doma Antona Ukmarja. Družabnost je napovedana za 16. uro. Pri Domju bo torej ob žolci, dobri kapljici in veselem petju še enkrat nadvse prijetno.
Razstava del tržaških jetnikov
V razstavni dvorani tržaške pokrajine je bila te dni odprta razstava del skupine tržaških zapornikov. Razstavo so pripravili operaterji v tržaškem zaporu z namenom, da bi tržaški javnosti približali stvaritve, ki jih je dvajset jetnikov izdelalo v zaporu. Poleg številnih slik in risb so bile razstavljene še jadrnice, živobarvne maske, škatlice in robci.
izleti
Sekcije VZPI—ANPI, KPI ter Zveza upokojencev CGIL iz Križa prirejajo 10. in 11. 5. avtobusni izlet v Bologno, z ogledom rojstne hiše bratov Cervi in Val Camonico, kjer bo shod garibaldinskih enot. Cena 90.000 lir. Vpisuje Gigi Bogateč v Domu A. Sirka v Križu (tel. 220-505).
Dolinska sekcija KPI prireja 20. aprila avtobusni izlet v Bistro pri Vrhniki, Idrijo in bolnico Franjo. Vpisovanje od 2. do 12. aprila, od 18. do 20. ure na sedežu sekcije v Dolini.
Zveza vojnih invalidov - Odbor in Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na tržaškem ozemlju prirejata 23., 24. in 25. maja 1986 izlet na Koroško in Štajersko. Vpisovanje in informacije na sedežu Zveze, Ul. Montecchi 6 (4. nadstropje), telefon (040) 771952, vsak dan razen sobot med 9. in 12. uro.
Združenje tinion priredi dva enodnevna izleta: 6. aprila v Sappado in 13. aprila v Sesto - Moso - San Candido. Vpisovanje vsak dan od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30 (razen ob sobotah) tel. (040) 61011.
razne prireditve
V	Narodni in študijski knjižnici bo
do 10. aprila (od 9. do 18. ure) odprta razstava del Miroslava Košute.
SKD Tabor - Jutri, 2. aprila, ob 10. uri gostuje mladinska dramska skupina z veseloigro Figole Fagole v osnovni šoli D. Berdon v Kopru, ob 17. uri pa v gledališču v Izoli.
KD Valentin Vodnik vabi vaščane in vse ostale na predvajanje diapozitivov iz slovenskih gora. Srečanje bo v petek, 4. aprila, ob 20.30 v društvenih prostorih. Predaval bo Marjo Kocjančič - Lišo.
V	nedeljo, 6. aprila, bo v občinskem gledališču F. Prešeren prireditev mladinske skupine KD Valentin Vodnik, ki se bo predstavila v izraznem plesu. Vabljeni!
čestitke
Dragi IVO! Naj ti dnevi, tedni in meseci pri vojakih hitro minejo. Naj se leto hitro zavrti, in ti boš zopet med nami. Vsi domači.
Tabor mladih	KD Vesna Križ
SKD Tabor Opčine
JANEZ TRDINA, MARKO SOSIČ
Kresna noč
Pri oblikovanju predstave so sodelovali: Giuliana Gerdol, Magda Tavčar, Ani Tretjak, Miloš Jugovič, Anastazija Purič, Pauletto Sosič, Giuliana Sosič. Režija: Marko Sosič.
Ponovitev v Domu A. Sirk v Križu danes, 1. in jutri, 2. aprila, ob 20.30. Zaradi omejenega števila prostorov bo predprodaja vstopnic na sedežu ZSKD in v Domu A. Sirk v Križu.
koncerti
__________gledališča________________
SSG
SSG gostuje s Cankarjevo dramo "Pohujšanje v dolini šentflorjanski" v Novem mestu danes, 1. aprila, ob 12. uri in 19.30.
VERDI
Danes, 1. aprila, ob 20.00 premiera (reda A/F) opere "Un ballo in maschera" G. Verdija. Dirigent R. Giovaninetti, režija C. Maestrini.
ROSSETTI
V	četrtek, 3. aprila, ob 20.30 (edina predstava) bo Hrvatsko narodno kazalište iz Zagreba predstavilo Sofoklejevo delo "Antigona". Režija Ivica Kunčevič. Predstava je izven abonmaja, 50-odstotni popust za abonente Stalnega gledališča FJK in SSG. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Od 4. do 20. aprila bo Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine predstavilo delo B. Brechta "Baal". Režija Roberto Guicciardini. V abonmaju odrezek št. 10. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
TEATRO CRISTALLO
Jutri, 2. aprila, ob 20.30 bo gledališka skupina "Gruppo della Rocca" predstavila Brechtovo delo "Švejk". Predstavo bodo ponovili do nedelje, 6. aprila.
CANKARJEV DOM
Velika dvorana
Jutri, 2. aprila, ob 20.00: Sofoklej "Antigona" - Hrvatsko narodno kazalište, Zagreb.
V	četrtek, 3. aprila, ob 20. uri: Koncert simfonikov RTV Ljubljana.
V	petek, 4.. aprila, ob 20. uri: Simfonični orkester Slovenske filharmonije.
Mala dvorana
V	četrtek, 3. aprila, ob 20. uri in v petek, 4. aprila, ob 10. in 12. uri: Malo za šalo, malo zares — A. Valdes z J. Kovač predstavlja nov program pantomime.
V	petek, 4. aprila, ob 22. uri: Studio za tolkala. Koncert v okviru "Slovenskih glasbenih dnevov".
Srednja dvorana
_ Jutri, 2. aprila, ob 19.30 Naši dosežki, revija mladinskih zborov Ljubljanskega pevskega združenja.
Jutri, 2. aprila, ob 18. in 20. uri: Prihodnost je ženska (Il futuro è donna), 1984. Italijanski film Marca Ferrerija.
kino
ARISTON - 16.00, 21.30 Ran, dram., Fr.-Jap. 1985, 163'; r. Akira Kurosawa; i.
• Tatsuya Nakadai, Satoshi Terao.
EXCELSIOR I - 16.30, 22.00 La mia Africa, dram., ZDA 1985, 150'; r. Sydney Pollack; i. Meryl Streep, Robert Red-ford.
EXCELSIOR II - 17.00, 22.00 Anctartica,
dram., Jap. 1984, 120'; r. Koreyoshi Ku-rahara; i. Ken Kakakura, Eiyi Okada.
FENICE - 17.00, 22.15 Yuppies - i giovani di successo, kom., It. 1985, 105'; r. Carlo Vanzina; ì. Massimo Boldi, Jerry Cala.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Spie come noi, kom., ZDA 1985, 102'; r. John Lan-dis; i. Chevy Chase, Dan Aykroyd.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Una spina nel cuore, dram., It. 1986, 105'; r. Alberto Lattuada; i. Sophie Duez, Anthony Delon.
MIGNON - 16.00, 22.00 Taron e la pentola magica, ris., ZDA 1985, 80'; r. Ted Berman, Richard Rich; prod. Walt Disney.
EDEN - 15.20, 22.00 Superperverse in amore in Morbosamente tua, porn.
□ □
CAPITOL - 16.30, 22.00 II tenente dei carabinieri, kom., It. 1985, 95'; r. Maurizio Ponzi; i. Enrico Montesano, Nino Manfredi.
ALCIONE - 16.00, 22.00 Ritorno al futuro, fant., ZDA 1985, 115’; r. Robert Ze-meckis; i. Michael J. Fox, Cristopher Lloyd.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Tutta colpa del paradiso, dram., It 1985, 95'; r. Fancesco Nuli; i. Ornella Muti, Francesco Nuli.
NAZIONALE II — 16.00, 22.00 9 Settimane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 120'; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kim Basinger. □
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.00 I Go-onies, pust., ZDA 1985, 111'; r. Richard Donnen; i. Corey Feldman, Ke Huy-Quan.
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Sesso allo specchio, porn. □ □
RADIO - 15.30, 21.30 UHa, Brigitte e Bel Ami, porn. □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
Glasbena matica - Trst v sodelovanju z Deželnim sedežem RAI v Trstu, ciklus koncertov Mladi mladim: v četrtek, 3. aprila, ob 18. uri v Avditoriju RAI v Ul. F. Severo 7 "Kvintet simfoničnih pihal Notturno". Aneš Cacjan - flavta, Veronika Škerjanc - oboa, Jure Jenkorog, Peter Stadler - fagot. Vabljeni!
Società dei concerti — Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 14. aprila, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil ansambel "I SOLISTI DI MONACO".
razstave
V umetnostni galeriji CISEAT je odprta razstava slikarke Laure Rocco in Emilia Pampanina. Razstava bo odprta do 5. aprila.
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom:
v soboto, 5. aprila, ob 20. uri odprtje razstave Maria Sosiča. Uvodna beseda Milko Bambič. Sodelujeta: zbor in folklorna skupina KUD DR. LOJZ KRAIGHER Univerzitetnega klasičnega centra Ljubljana. Vabljeni!
razna obvestila
V	petek, 4. aprila, ob 20.30 v šempo-lajski osnovni šoli: Erika Košuta in njena potovanja po Južni Ameriki (Andi) in Afriki (Kilimandžaro). Predavanje z diapozitivi o pokrajini, življenju in običajih tamkajšnjega prebivalstva. Vabljeni!
Mladinska skupina P. Tomažič obvešča, da bodo zadnje vaje pred nastopom na Primorski poje danes, 1., jutri, 2., in v četrtek, 3. aprila, ob 20.30 tako za ženske kot za moške glasove.
Ženski pevski zbor Rdeča zvezda -Salež sporoča, da bo pevska vaja danes, 1. aprila, ob 20.30 v osnovni šoli v Zgoniku.
Sekcija SSk občina Dolina vabi člane in prijatelje na redni kongres, ki bo v soboto, 5. aprila, ob 20. uri v mali dvorani gledališča »F. Prešeren« v Boljuncu. — Na dnevnem redu je poročilo o delovanju, pozdrav gostov, volitve delegatov na pokrajinski kongres stranke in novega odbora sekcije.
Kongres sekcije SSk Sv. Ivan - Lonjer - Katinara je sklican za petek, 4. aprila, ob 20. uri v Marijinem domu - Ul. Bran-desia 27/2. — Dnevni red obsega poročilo sekcijskega tajnika in zadevno razpravo, izvolitev delegatov na bližnji pokrajinski kongres stranke in volitev novega sekijskega odbora sekcije. — Vabljeni člani, simpatizerji in volivci Slovenske skupnosti.
Sekcija SSk Sv. Jakob sklicuje zbor volivcev za določitev delegatov na strankin kongres 1. aprila ob 20. uri v Domu v Ulici Concordia.
___________prispevki_________________
Namesto cvetja na grob Mira Prešla darujeta Marija in Cvetko Žagar 20.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič.
Za TPPZ Pinko Tomažič darujejo podporni člani : Angel Gerlanc (Kontovel 441) 10.000 lir, Silvester Grgič (Bazovica 89) 20.000 lir in Stanko Sosič (Opčine)
15.000	lir.
Ob 10. obletnici smrti drage mame Amalije Fonda ter v spomin na pokojno sestro Malči darujeta Zmaga in Vesna
100.000	lir za KD Krasno polje iz Groča-ne.
Namesto cvetja na grob Marije Obad darujejo Silva in Pepi 10.000 lir ter Marija Blažina 5.000 lir za vzdrževanje kapelice v Gabrovcu.
Ob smrti Anakleta Grudna izrekata sekciji KPI in VZPI—ANPI Devin - Nabrežina iskreno sožalje svojcem in darujeta 50.000 lir za Sklad Dela.
Ob smrti tov. Bruna Škerka izreka sekcija KPI Devin - Nabrežina globoko sožalje svojcem in daruje 50.000 lir za sklad Dela.
V	spomin na sosedo Angiolino darujejo Gina, Alba, Marija, Lado in Karla
110.000	lir za sklad M. Cuk.
V	spomin na svoje drage daruje Lojzka Cijak 15.000 lir za spomenik na Kontove-lu in ne kot je bilo pomotoma objavljeno za spomenik v Križu.
Ob obletnici smrti dragih staršev Ivana in Alojzije Zobec daruje hči Olga z družino 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Renza Carrara daruje družina Sardoč 10.000 lir za zbora Vesela pomlad.
Ob 1. obletnici smrti moža Danila daruje Anica Ferluga 10.000 Ur za zbora Vesela pomlad.
včeraj-danes
Danes, TOREK, 1. aprila
HUGO
Sonce vzide ob 5.46 in zatone ob 18.32 — Dolžina dneva 12.46 — Luna vzide ob 1.45 in zatone ob 9.38.
Jutri, SREDA, 2. aprila
FRANC
VREME VČERAJ:Temperatura zraka 15,5 stopinje, zračni tlak 1013,2 mb ustaljen, veter 15 kilometrov na uro zahod-nik, vlaga 47-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10 stopinj.
PLIMOVANJE DANES: Ob 1.10 najvišja 28 cm, ob 9.18 najnižja —30 cm.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA
LEKARN
Od torka, 1. aprila, do sobote, 5. aprila 1986
(Od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30) (tudi od 13.00 do 16.00)
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje) Ul. Combi 19. PROSEK (tel. 225141/225340), ŽAV-LJE (274630) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
(Od 19.30 do 20.30)
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Trg Ospedale 8, Ul. dell'Istria 35. PROSEK (tel. 225141/225340), ŽAVLJE (tel. 274630) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
(od 20.30 do 8.30 — nočna služba)
Ul. dell'Istria 35, Trg Ospedale 8. PROSEK (tel. 225141/225340), ŽAVLJE (tel. 274630) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
• Notranje ministrstvo razpisuje 800 šptipendij za otroke občinskih ali pokrajinskih tajnikov (tudi če so le-ti že v pokoju) in 100 štipendij za sirote bivših občinskih ali pokrajinskih tajnikov. Prošnje morajo višješolski dijaki oddati do 10. junija, univerzitetni študentje pa do 10. avgusta.
Ul. sv. Frančiška 20
Vam nudi izbiro likovnih del domačih in tujih umetnikov:
Černigoj, Kravos, Koren, Palčič, Spacal, Vecchiet, Žuljan, Žerjal, Apollonio, Bernik, Debenjak, Ciuha, Križišnik, Jemec, Hozo, Maraž, Matelič, Priča, Tršar, Veličkovič, Zelenko.
Italijanski mojstri.
Mali formati in minigrafike.
_________mali oglasi_________________
GRADBENI ODPUST. Sprejmem naročila za izvedbo prošenj za gradbeni odpust. tel. na št. 231-854 od 20. do 21. ure.
PRODAM dobro ohranjeno prikolico roller, letnik '71, 4 ležišča. Tel na št. 211-997 ob urah kosila.
DAJEM V NAJEM majhno stanovanje v dolinski občini. Tel. na št. 741-670.
PO UGODNI CENI PRODAM črno-beli televizor znamke phonola z dvema ojačevalcema, tudi z mizico iz orehovega lesa. Tel. na št. (040) 575-436.
PRODAM 20 stotov sena, nebaliranega. Tel. na št. (040) 227-411.
IŠČEM nezazidljiv teren na Padričah, v Trebčah ali v bližnjih vaseh. Tel. (040) 818-012.
PRODAM prostor za stojnico in dovoljenje za prodajo sadja in zelenjave na tržnici na Ponterošu. Tel. na št. 51670 ob urah obedov.
HIŠICO z vrtom, tudi staro kupim v Trstu ali bližnji okolici. Tel. (040) 414-542.
PRODAM štedilnik na drva in metan za
50.000	lir. Tel. na št. (040) 911-014.
OSMICO ima odprto v Nabrežini Dušan Radovič. Vabi na prigrizek in domačo kapljico.
PRODAM vespo ET 3, letnik 1982 v odličnem stanju. Tel. na št. (040) 229-484.
ZIDARSKO podjetje iz Benečije opravlja vsakovrstna popravila, brezplačni predračuni. Tel. na št. (0432) 400-016.
UPOKOJENEC, vešč opravljanja del v vinogradništvu in vrtnarstvu, išče priložnostno delo. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Pomlad ".
PRODAM mladiče pasme ROTWEIL-LER, odličnega legla. Cena po dogovoru. Informacije v slovenščini po tel. (003861) 271-142, pismene tudi v italijanščini - Janoš Bertoncelj, Vrhovci, CXXX/10, 61000 Ljubljana.
OSMICO ima odprto pri Piščancih Sergio Ferfolja.
LINEA
Ponuja vse spomladanske novosti, kjer moda vedno pomeni tudi dober okus. Oblačiti se v trgovini LINEA pomeni biti vedno »prvi«.
Kje? V trgovini LINEA — Trst — Ul. Carducci 4
ti in morje
vojko colja
Za prve korake v radiofoniji najprimernejši CB oddajniki
Zadnjič smo se pobliže seznanili z VHF oddajniki in poudarili njihovo razširjenost v navtiki, danes pa bomo spregovorili o tako imenovanih CB (Citizen Band - mestni valjoddajnikih. Kot prvo naj omenimo, da so se ti oddajniki razbohotili v ZDA v petdesetih in šestdesetih letih. V začetku so italijanske oblasti nasprotovale temu "mestnemu valu", ki ima dolžino na 27 MHz, kasneje pa so se prilagodile in vso zadevo zakonsko uredile, saj jim ni uspelo preprečiti modnega hita.
V	Italiji računajo, da je več kot en milijon registriranih CB aparatov, kar je ogromna številka, če upoštevamo, da so v glavnem registrirani v severni Italiji. Kdor je imel priložnost, da je pri znancu ali prijatelju prisluškoval tem radijskim oddajam, se je bržkone zgrozil ob nasičenosti raznih valovnih dolžin. Marsikomu je namreč CB postal neke vrste nadomestilo za pomanjkanje socializacije, sredstvo za sklepanje poznanstev po zračnih valovih.
V	navtiki so oddajniki CB prisotni le nekaj let. Potem ko so jih njihovi lastniki pričeli uporabljati v avtomobilih, so seveda poskusili namestiti CB tudi na gliserjih, motornih čolnih in jadrnicah. Rezultati so bili kar spodbudni, da se iz leta v leto širi krog ljudi, ki se za priobalno plovbo raje odločajo za CB kot za VHF. Za prekaljene morske volkove je morda taka odločitev bogokletna, a le navidezno. Že res, da so razni kanali vala 27 MHz prenasičeni, a prav ta prenasičenost je poroštvo, da nas bo v primeru potrebe kdo slišal. Seveda se ne bomo s CB neposredno povezali s pristaniškimi poveljstvi, a tudi to bodo v kratkem nadomestili. Že sedaj imajo razne luške izpostave prav CB sprejemnike in oddajnike. Vsekakor pa jih ima večina navtičnih klubov.
CB aparati so namreč skrajno poceni. S približno 250.000 lir imamo aparat, s katerim bomo lahko navezali
stik tudi do 30 milj daleč, seveda le na morju, saj se tudi valovi CB oddajnikov širijo "optično". Če k temu dodamo, da so pred dvema letoma ministrsko okrožnico določili, da služi 9. kanal (27,065 MHz) za pozive na pomoč, nam je lahko razumljivo, kako smotrn in cenen varnostni pripomoček je lahko CB oddajnik.
Med drugim je treba omeniti, da se
bomo s CB še najlažje vpeljali v radiofonijo, saj se ne bo nihče zgražal, če bomo v začetku nerodni in se bomo le s težavo prebijali skozi radijski žargon. Kot zadnje naj še omenimo, da so kar trije kanali namenjeni navtiki (26, 27, 28), ki se jih ne smejo posluževati suhozemci. V prošnji za koncesijo bomo namreč navedli navtične razloge, a o tem obširneje drugič.
na tv zaslonu
PAT GARRET E BILLY KID - Pat Garret and Billy The Kid - Pat Gar-ret in Billy Kid, ZDA 1973.
Režija: Sam Peckinpah. Igrajo: Kris Kristofferson, James Coburn, Bob Dylan. Italia 1, ob 22.40.
Mitični spopad med šerifom Patom Garretom in mladim razbojnikom Bil-lyjem je marsikdo že poskusil spraviti na platno oz. na ekran, zato ni čudno, da je zgodba zamikala tudi Peckinpa-ha. Njegove značilnosti pridejo od časa do časa do izraza posebno v lepi fotografiji in sugestivnih lokacijah. Če je film morda premehak, neizostren in občasno skoraj osladen, moramo pa opozoriti na očarljivo glasbo Boba Dy-lana, ki v filmu tudi dovolj prepričljivo nastopa. Njegove romantične balade nam uspejo pričarati vzdušje starih Fordovih in Hawksovih vesternov.
Ivan Mrak: BLAGOR PREMAGANCEV, RTV LJ ob 20.05.
Ob življenjskem jubileju, 80-letnici slovenskega dramatika Ivana Mraka, je ljubljanska televizija realizirala njegovo dramo Blagor premagancev, filmski portret jubilanta pa je oblikoval režiser Talal Hadi.
Ivan Mrak je avtor obsežnega dramskega opusa, ki je bolj znan po knjižnih izdajah kot po uprizoritvah. V drami Blagor premagancev obravnava avtor usodne zgodovinske preizkušnje sredi druge svetovne vojne, torej v času narodnoosvobodilnega boja. Mrakov razkrojeni, nenehno o smislu življenja sprašujoči človek se dvigne v etično potrditev življenja v trenutku, ko se odloči kljubovati vseuničujoči moči nacizma.
Pripravlja: Iztok Jelačin
nedelja ob 11.
Vročih 10
Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic
uri
Po vseh napovedih se je marec končal, veliki finale vročih 10 z lestvico meseca in žrebanjem, z lepim vremenom in vsem, kar spada zraven, tudi. Danes imate pred seboj deset najbolj vročih v nevročem marcu, ki ste ga preživeli včasih celo z nami. Bolj ko se viša zunanja temperatura, raste pritisk z vsemi spremljajočimi rečmi tudi pri nas. Poglejmo najprej lestvico tega tedna...
prejšnji
1
2
3
7
10
4
ta teden 5	1.
5	2.
3	3.
4	4.
4	5.
3	6.
7.
2	8.
3	9.
—	10.
Randez vous - Debela dekl'ca
Elton John - Nikita
Eros Ramazzotti - Adesso tu
Dire Straits - Walk Of Lile
A-ha - The Sun Always Shines On TV
Deseti brat - Madona dejmi danes
W.A.S.P. -1 Wanna Be Somebody
Lionel Richie - Say You Say Me
Falco - Jeanny
Deseti brat - Zadnja večerja
Glasovali ste za kar 42 različnih komadov, kar je dobro, saj kaže na raznolikost, ki je logična in pestra... Vrh se ne spreminja, zato pa poglejte številke v prvem solpcu, in videli boste, da imamo štiri nove goste. W.A.S.P., ki pravijo, da bi radi bili nekaj, Sonce je spet posijalo s skupino A-ha, Lionel Richie se pogovarja z dušo ali Dušo, Deseti brat pa ima na lestvici kar dva komada, Zadnjo večerjo in Madono Toliko o lestvici tega tedna, poglejmo še "najvročejših" deset v marcu... 1. Randez vous - Debela dekl'ca, 2. Elton John - Nikita, 3. Eros Ramazzotti - Adesso tu, 4. A-ha - Take On Me, 5. A-ha - The Sun Always Shines On TV, 6. Dire Straits - Walk Of Life, 7. Wham - Fm Your Man, 8. Sting -Russians, 9. Falco - Jeanny. 10. Deseti brat - Madona dejmi danes.
To je torej lestvica meseca, kar pomeni, da smo tudi... žrebali! In kaj je prineslo žrebanje? Devet srečnežev. Majice Primorskih novic bodo prejele Justina Markočič (ki naj pošlje popoln naslov), Tanja Baša in Katarina Grižon. Knjigo in kaseto ŽTT bo dobil Mitja Brumai iz Šempetra, plošče Radia Koper dobijo Pavla Štolfa iz Devina, Nataša Budihna iz Vrtojbe in "dekleta iz sredstev" v DO Jadran iz Sežane, komplet kozarcev steklarne Hrpelje bo dobila Barbara Saksida iz Trsta, knjigo založbe Lipa pa Andrej Bavcon iz Nove Gorice.
Vsem ostalim, ki tokrat niso imeli sreče, pa več upahnja v prihodnje, vaše glasovnice pa ostajajo v zaboju za finalno žrebanje, ki bo konec decembra. Lep pomladni pozdrav in pošljite glasovnice...
X-
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:
Naslov: ......
Glasujem za: Moj predlog:
današnji radijski in televizijski sporedi
( ___RAI 1
10.30 11.35
11.55 12.00 12.05
13.30
13.55
14.00 14.15
15.00
15.30
16.00
17.00 17.05 17.55 18.10
18.30
19.40
20.00
20.30
21.50
22.00
23.10
24.00
0.10
Nadaljevanka: La casa rossa Nanizanka: Taxi - Amici Vreme
Dnevnik — Kratke vesti Halo... kdo igra? opoldanski spored z Enrico Bonaccorti Dnevnik
Dnevnik -Tri minute aktualnosti Hallo... kdo igra? Zadnji poziv Znanstvena oddaja: Il mondo di Quark Kronika
Informativna oddaja: Telematica per lo stato del 2000 Film: Il ladro di Venezia (pust., It. 1951, r. John Brahm, i. M. Montez, M. Serato, P. Christian) Dnevnik — Kratke vesti Magic - Braccio di ferro Informativna oddaja: Pravopis Programi pristopanja Informativna oddaja: Italia sera — vodi Piero Badaloni Jutrišnji almanah in Vreme Dnevnik
Informativna oddaja: Spot —
vodi Enzo Biagi
Dnevnik
Nadaljevanka: Quei 36 gradini Dokumentarci: La bestia, Parsifal, Superman Dnevnik - nočne vesti Medicinska rubrika
^ RAI 2	j
11.55	Cordialmente, vodi Enza Sampò
13.00	Dnevnik
13.25	Dnevnik — Come noi
13.30	Nadaljevanka: Capitol
14.30	Dnevnik — Kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
15.15	Sigillo rosso - igra
16.00	Monografije
16.30	Otroška oddaja: Pane e marmellata, vmes ris. Scooby Doo e i quattro amici più
17.30	Dnevnik — Kratke vesti
17.35	Danes in jutri
18.30	Športna poročila
18.40	Nanizanka: Le strade di San Francisco
19.45	Dnevnik
20.20	Dnevnik - Šport
20.30	Film: Scorpio (pust., ZDA 1972, r. Michael Winner, i. B. Lancaster, Alain Delon, Gayle Hunnicutt)
22.25	Dnevnik - večerne vesti
22.35	Filmske novosti
22.45	Nanizanka: Quella vecchia casa nel Maryland - iz serije "Cuore e batticuore"
23.45	Film: Cento uomini e una ragazza (r. Henry Koster)
0.10 Nočni dnevnik
[ ^ RAI 3__________________________
12.30	Avtokros
13.00	Nanizanka: Il matrimonio di Caterina
14.00	Tečaj ruskega jezika
14.30	Tečaj francoskega jezika
15.00	Alfred Brendel izvaja Schubertova dela
16.00	Informativna oddaja: Pediatrija
16.35	Giovani fattori - Dokumenti
17.00	Variete: Dadaumpa
18.10	Glasbena oddaja: L orecchioc-chio
19.00	Dnevnik in deželne vesti
20.05	Laboratorio infanzia
20.30	Spot - Tednik
21.30	Dokumentarec: Geo
22.20	Dnevnik
22.55	Film: Sepolto vivo (srh., ZDA 1961, r. R. Corman, i. Ray Mil-land)
Iz nanizanke Falcon Cresi Canale 5 ob 22.00
RTV Ljubljana
9.00	TV mozaik.
Pred izbiro poklica
9.30	Človekovo telo:
Hormoni
10.00	Slikarstvo 2o.stoletja: Umetnost v revoluciji
15.55	TV mozaik - ponovitev dopoldanskih oddaj
17.25	Poročila
17.30	Spored za otroke: Ringaraja, glasbena oddaja
17.45	Ta čudoviti notni svet
18.45	Risanka
18.55	Propagandna oddaja
19.00	Danes: Pomurski obzornik
19.30	Dnevnik
19.55	Vreme
19.58 Propagandna oddaja
20.05	Ivan Mrak: Blagor premagancev (r. Talah Hadi, i. Duša Počkaj, Igor Samobor, Anica Kumer, Boris Cavazza, Radko Polič, Boris Juh in drugi, posneto 1. 1981, realizacija RTV-LJ)
21.30	Propagandna oddaja
21.35	Mednarodna obzorja
22.20	Dnevnik
^ TV Koper	__
14.15	TV novice
14.25	Nanizanka: Uboga Klara
15.10	Film: Trije nepridipravi in policaj (r. G. Lautner, i. Mirielle Dare, Nanni Loy)
16.45	Otroški program. Risanke, nanizanka Narednik Preston, nanizanka Samotni jezdec
18.30	Nanizanka: Z ljubeznijo
18.55	TV novice
19.00	Odprta meja
V današnji oddaji bodo med drugim naslednji prispevki:
TRST — Zapadel rok za prošnje o gradbenem odpustu TRŽIČ — Težave v tovarni Ansaldo NABREŽINA — Zaključek prireditev ' ob 2000-letnici kamnolomov
19.30	TVD Stičišče
19.50	Rokomet
20.30	Nadaljevanka: Marco Polo (i. Ken Marshall, Burt Lancaster, Anne Bancroft)
21.50	TVD Vsedanes
22.10	Dokumentarec: Oblast in družba
23.00	Jugoslovansko košarkarsko prvenstvo - play off
Lij CANALE 5
8.35	Nanizanke: Alice, Fio, Una famiglia americana
10.15	Nadaljevanka: General Hospital
11.00	Kviz: Facciamo un affare, vodi Iva Zanicchi
11.30	Kviz: Tuttinfamiglia, vodi Claudio Lippi
12.00	Kviz: Bis, vodi Mike Bongiorno
12.40	Kviz: Il pranzo è servito, vodi Corrado
13.30	Nadaljevanka: Sentieri
14.25	Nadaljevanka: La valle dei pini
15.20	Nadaljevanka: Così gira il mondo
16.15	Nanizanka: Alice
16.45	Nanizanka: Hazzard
17.30	Mladinski kviz: Doppio slalom
18.00	Nanizanka: Il mio amico Ricky
18.30	Kviz: Cest la vie
19.00	Nanizanka: I Jefferson
19.30	Kviz: Zig Zag
20.30	Nadaljevanka: Dallas
22.00	Nadaljevanka: Falcon Cresi
23.00	Modna rubrika: Non-solomoda
24.00	Športna oddaja - Golf
1.00	Nanizanka: Sceriffo a
New York
f TELEQUATTRO
8.30	Nanizanka: Strega per amore
9.00 Nadaljevanka: Destini 9.40 Nanizanka:	Luc^
Show
10.00	Film: La voce nella tempesta — Cime tempestose (dram. 1939, r. W. Wyler, i. L. Olivier, M. Oberon
11.45	Magazine
12.15	Nanizanka: Amanda
12.45	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke
14.15	Nadaljevanka: Destini
15.00	Nadalevanka: Agua viva
15.50	Film: Gli ultimi giorni d'uno scapolo (kom., ZDA 1949, r. R. Montgomery, i. A. Blyth
17.50	Nanizanka:	Lucy
Show
18.20 Nadaljevanka: Ai confini della notte
18.50	Nanizanka: I Ryan
19.30	Nadaljevanka: Febbre d'amore
20.30	Film:	Sessomatto
(kom., It. 1974, r. D. Risi, i. G. Giannini, L. Antonelli)
22.40 Nanizanke: I Ropers, Mash, Arabesque, Ironside, Mod Squad
ITALIA 1_________
8.30 Nanizanke: Gli eroi di Hogan, Sanford and Son, La casa nella prateria
10.10 Nanizanke: Galactica, La donna bionica, Qu-incy, Agenzia Rock-ford
13.20	Kviz: Tutto per denaro - Help
14.15	Glasbena oddaja: Deejay Television
15.00	Nanizanka: Ralph Su-permaxieroe
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Barn, vmes risanke Lovely Sara, Hello Spank, Mila e Shiro
18.10	Antologia di Jonathan
19.00	Kviz: Gioco delle coppie, vodi Marco Predo-lin
19.30	Nanizanka: La famiglia Addams
20.00	Buona Pasqua
20.30	Film: Star Trek IL (fant., ZDA 1982, r. R. Wise, i. W. Shatner, L. Nimoy)
22.40	Film: Pat Carrette Billy Kid (vestern, ZDA 1973, r. S. Peckinpah, i. K. Kristofferson, J. Coburn)
00.30 Nanizanka: Cannon
1.20	Nanizanka: Strike force
TELEPADOVA ~
14.30	Nadaljevanka: Innamorarsi
15.00	Nadaljevanka: Andrea Celeste
15.45	Risanke: Golion, Calvin, Super Book, Lamu, Peline story, Devilman, Gigi la trottola
19.00	Nanizanka: Mork e Mindy
20.00	Risanka: Candy Can-dy
20.30	Film: L'ispettore Martin ha teso la trappola (krim., ZDA 1973, r. S. Rosenberg, i. W. Mat-thau, B. Dern)
22.30	Nanizanka: Settima strada
23.30	Košarkarska tekma: Segafredo Gorizia - Livorno
TELEFRIULI
12.30	Nanizanka: La grande barriera
13.00	Risanka: Lamù
13.30	Nadaljevanka: Sonorità Andrea
14.30	Košarka: Filanto Desio - Fantoni Udine
15.30	Glasbena oddaja
18.30	Dokumentarni film
19.00	Večerne vesti
19.30	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
20.30	Rubrika: Il sindaco e la sua gente
21.45	Nogomet: Cremonese — Triestina
22.45	Športna rubrika
23.40 Nočne vesti
24.00	Svetovne vesti
___RETEQUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
13.30	Nedeljska košarkarska tekma (ponov.)
19.30	Fatti e commenti
22.30	Nedeljska nogometna tekma (ponov.)
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila;
7.20	— 8.00 Dobro jutro po naše: Koledarček — Pravljica — Narodnozabavna glasba; 8.10 Almanah: Nediški zvon; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 — 13.00 Pisani listi: Poljudno čtivo Sestanek ob 12. uri Lahka glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Cas in prostor: Povejmo v živo!; 15.00 Mladinski pas: Mladi mladim; 15.45 Postni govor;
16.00	Zbornik: Med Brdi in Jadranom. Nato: Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba: Komorni orkester RTV Ljubljana; 18.00 Izvirna radijska igra: Učiteljica Marta (C.Grbec); 19.20 Jutrišnji spored.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 4.30
8.00	Jutranji spored; 8.05 Radijska šola; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...;
11.05	Ali poznate...; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače;
13.30	Od melodije do melodije; 13.45 Mehurčki; 14.05 V korak z mladimi;
14.35	Iz mladih grl; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.10 — 15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi;
15.55	Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansamblom Jožeta Kampiča; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Odskočna deska Baročni kvartet SGBŠ;
21.05	Radijska igra; 21.40 Glasbeni in-
termezzo; 22.25 Iz naših sporedov;
22.30	Slovenski pevci zabavne glasbe;
22.50	Literarni nokturno Rolf Ja-cobsen: Pesmi; 23.05 Vodomet lahke glasbe; 0.05 - 4.30 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev — glasba za dobro jutro; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik;
6.45	Cestne informacije; 7.00 II. jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 13.00 Otvoritev — danes na valu Radia Koper; 13.40 Glasba jugoslovanskih narodov; 14.40 Zanimivost - Pesem tedna;
15.00	Za varnejši jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
16.30	Primorski dnevnik; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.40 Primorska poje '86;
18.00	Sotočje; 19.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Radijski dnevnik; 6.00 Otvoritev programov Glasba; 6.30 Koledarček;
7.00	Dobro jutro v glasbi; 8.00	12.00
Prisrčno vaši; 8.15 Val na valu; 9.15 Glasba; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Šola, otroštvo in vzgoja; 10.35 Vstop prost; 10.55 Val na valu; 11.00 Petkov kviz; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 13.45 Val na valu; 15.45 — 18.30 Glasbeno popoldne; 16.33 D.Y. tour advénture;
17.15	Val na valu; 17.45 Avtomobilizem; 18.10 Evergreen; 18.32 Slavni dirigenti; 20.00	6.00 Nočni program
Radia Koper.
Množična prisotnost turistov v Gradežu Ponedeljek namenjen izletom v naravo
Prireditev bo v nedeljo
V Doberdobu praznovanje 30-letnice krvodajalcev
Pravijo, da prva lastovka ne prinese pomladi. Kaj pa če prileti kar cela jata? Prav to se je ob koncu tedna, zlasti pa v nedeljo in včeraj zgodilo v vseh obmorskih turističnih središčih naše dežele, posebej pa v Gradezu in Lignanu. Sprehajališča in ulice je preplavila množica domačih in tujih turistov. Veliko je bilo takih, ki so prišli le na krajši izlet, iz bližnjih krajev, precej pa tudi takih, ki so velikonočne praznike izkoristili za krajši dopust ob morju in istočasno uredili rezervacijo in vse potrebno za letovanje. V Gradežu je te dni, kakor smo izvedeli na sedežu avtonomne letoviščarske ustanove, odprtih kakih petnajst hotelov in penzionov, restavracije so bile v nedeljo in včeraj zasedene do zadnjega. Torej ugoden znak za nastopajočo turistično sezono, čeprav so bile napovedi še do nedavna nekoliko bolj pesimistične. Mimogrede: zgleda da bodo domači in tuji gosti kot nekaj povsem naravnega sprejeli podražitev uslug za kakih 8 odstotkov, v primerjavi z lanskim letom.
Če ni razlogov za negodovanje v centrih ob morju, pa so z obiskom nadvse zadovoljni tudi turistični delavci v zimskošportnih središčih, kjer bodo sezono, kot kaže, podaljšali še za kakšen teden, saj je snega še dovolj. Prav zimskošportna
središča so bila glavni cilj Goričanov ob koncu tedna, čeprav so nekateri izkoristili praznike tudi za krajši ali daljši skok v toplejše kraje. Menda pa je bilo tudi nekaj takih, ki so se za majhen denar odločili za nekakšen »tour de force« na Azumo obalo.
Večina Goričanov je kajpak, tako kakor se sicer dogaja tudi ob drugih praznikih, ostala lepo doma, ali pa se kvečjemu odločila za krajši izlet v okolico, za kosilo v domači gostilni, za obisk sorodnikov in znancev.
V nedeljo je sicer precej nagajalo muhasto vreme. Ponekod na Goriškem je bila dopoldne prava pomladanska ploha z grmenjem, nekaj ur je potem sijalo sonce, zvečer pa se je že spet skazilo. Bolj naklonjeno je bjlo vreme včeraj, čeprav nekoliko hladnejše. Včeraj so bile v raznih krajih na Goriškem številne množične športne, rekreativne in tudi zabavne prireditve. Dopoldne je bil na Krminski gori tradicionalni pohod v priredbi združenja alpincev, med Gorico in Gradiščem se je, prav tako dopoldne, odvijal mali maratonski tek v organizaciji društva Gruppo marciatori Gorizia, o čemet poročamo na drugem mestu, tradicionalni Praznik pomladi pa so popoldne pripravili v Doberdobu člani društva »Hrast«.
Kljub zelo gostemu prometu v nedeljo in tudi včeraj, je nezgodna kronika bolj skromna, saj ni poročil o težjih prometnih nesrečah in drugih dogodkih.
V goriški splošni bolnišnici so v nedeljo zvečer spre(jeli na zdravljenje le 58-letno Regino Jansig, ki se je ranila v Ulici Lungo Isonzo. Tudi s sosednjega jugoslovanskega območja ni poročil o težjih prometnih nesrečah. V sosednji republiki je bil sicer včeraj običajen delovni dan.
Podgorski svet pisal županu
Zaključke s seje rajonskega sveta v Podgori, na kateri so razpravljali o problemih v zvezi z delovanjem dirkališča za avtomobilske modele Park Model pri športni palači, je predsednik Maligoj strnil v pismu, ki ga je poslal županu Scaranu. V njem izraža svet mnenje, da bi problem hrupa, ki moti bližnje stanovalce, lahko rešili z določitvijo urnika delovanja proge in z že predvideno namestitvijo glušnikov na hrupne avtomobilčke. Rajonski svet vabi župana, naj posreduje za prijateljsko rešitev nastalih sporov.
Krvodajalci v Doberdobu se v teh dneh vneto pripravljajo na veliko proslavo, ki jo bodo imeli v nedeljo. Praznovali bodo 30-letnico krvodajalskega delovanja na tržiškem območju, istočasno pa tudi 15. obletnico ustanovitve krvodajalske sekcije v Doberdobu. Čast in odgovorno nalogo, da priredijo osrednjo slovesnost, na kateri so bodo zbrali krvodajalci vseh občin na Tržiškem, so si Doberdobci zaslužili z uspešnostjo delovanja sekcije, ki je v petnajstih letih delovanja dosegla res zavidljive uspehe.
V začetku, leta 1971, jih je bilo 12, komaj dovolj za sestavo odbora, letos pa je število aktivnih krvodajalcev v Doberdobu naraslo že na 156. Doberdobska sekcija ima pomemben delež v darovanju krvi, saj vsako leto zagotavlja vsaj 54 litrov dragocene tekočine. Ob pomembnem humanitarnem delovanju, ki ostaja seveda osnovni namen njihovega združevanja, so krvodajalci razvili bogato in razvejano dejavnost, ki jih je povezala s sorodnimi združenji tako v bližnji okolici, kot v matični domovini. Predolgo bi bilo, ko bi naštevali vse o-biske, družabnosti in srečanja, ki so jih v prejšnjih letih imeli z družinami Rdečega križa od Nove Goric.) do Ljubljane, od Reke do Beograda. Povejmo naj samo, da so na nedeljsko proslavo razposlali kar 38 vabil
sorodnim organizacijam v matični domovini.
Pričakovati je torej, da bo nedeljska krvodajalska prireditev res množična. Praznovanje se bo pričelo že dopoldne s sprevodom, ki bo šel izpred občine do cerkve, kjer bo maša, nato k spomeniku padlim v NOB, h kateremu bodo krvodajalci položili vence, nato pa do župnijske dvorane, kjer bo slovesnost. Ob pozdravih in priložnostnih govorih bo nagrajevanje krvodajalcev, ki so dosegli že pomembna števila darovanj, sledil pa bo kulturni program z nastopi pevskih zborov in godbe na pihala.
Vsedržavno zborovanje v Ravenni
V Ravonni bo 27. aprila vsedržavno zborovanje krvodajalcev. Ob tej priložnosti bo goriška sekcija Združenja prostovoljnih krvodajalcev organizirala avtobusni izlet v Ravenne. Za člane združenja bo poskrbela brezplačni prevoz in kosilo; izleta se lahko udeležijo tudi družinski člani, ki ob vpisu plačajo 20.000 lir. Prijave na sedežu sekcije v Ul. Vittorio Veneto 153 vsak delavnik od 10. do 11.30, ob ponedeljkih in sredah pa tudi od 15.30 do 16.30. Vpisovanje se zaključi 10. aprila.
V aprilu podaljšan urnik na maloobmejnih prehodih
Zadružna stanovanja v Pevmi bodo vseljiva prihodnjo pomlad
Z današnjim dnem je prišlo na številnih mejnih prehodih na Goriškem do podaljšanja umika delovanja. Sprememba urnika ni neposredno vezana na prehod k legalni uri, pač pa odvisi od sporazumnega letnega koledarja, ki so ga sestavili italijanski in jugoslovanski mejni organi. Na večini prehodov za maloobmejni promet bodo zato podaljšali umik že z aprilom, na drugih pa zaenkrat ne bo sprememb in bo do podaljšanja prišlo čez m«sec dni.
Posamezni prehodi za maloobmejni promet (s prepustnicami) bodo v mesecu aprilu odprti po sledečem urniku: MIRNIK od 7. do 19. ure (ob nedeljah in praznikih od 8. do 18. u-re), JENKOVO od 6.30 do 20. ure, PLEŠIVO od 6.30 do 20. ure (ob nedeljah in praznikih odpirajo prehod zjutraj tho uro kasneje, ob 7.30), VI-POLŽE od 6. do 19. ure, ŠTEVER-JAN od 7. ure do 18.30 (ob nedeljah in praznikih od 8. ure do 18.30), SOLKAN I. od 6.30 do 20.30, ŠKABRIJE-LOVA UL. - ERJAVČEVA od 7. do 20. ure (ob nedeljah in praznikih od 8. ure dalje), RAFUT od 7.30 do 19. ure (prehod je ob, nedeljah zaprt), MIREN od 6.30 do 19. ure (ob nedeljah od 7.30 dalje), DEVETAKI od 7. do 19. ure (ob sobotah je prehod odprt od 6. ure, ob nedeljah in praz-
MED DOLOM IN GABRJAMI
Trčil v medveda
Državna cesta skozi Dol je v zimskem času nevarna zaradi poledice, v drugih letnih časih p>a so dokaj pogoste nesreče zaradi divjadi. Na območju so se namreč zelo razmnožile sme. Zdaj pa bo, kot kaže, treba računati še z drugačno nevarnostjo.
Avtomobilist, ki želi ohraniti anonimnost, je v nedeljo ponoči, na odseku med Gab.rjami in Dolom, kjer je cesta speljana skozi precej gozdnato področje, povozil kakih 50 kilogramov težkega medveda, ki je precej omotično hlačal preko ceste. Avtomobilist se je živali skušal o-gniti, vendar mu to ni uspjelo. Za žival je bil udarec usoden, zelo vidne pa so posledice trčenja na prednji strani ford escoria.
Kosmatinca si je danes mogoče o-gledati na sedežu društva slovenskih lovcev v Jamljah, od 9. do 10.30. Potem bodo žival od prijali v Gorico.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
San Giusto, Korzo Italia 244, tel. 835-39.
nikih pa od 8. ure dalje), JAMLJE od 7. do 20. ure. Mejni prehod pri Šempjetru je kot znano zaprt zaradi del za posodobitev objektov na jugoslovanski strani.
Med dvolastniškimi prehodi so v mesecu aprilu odprti (večinoma vsak delavnik, nekateri pa samo nekaj dni v tednu) prehodi Podsabotin, Ceglo, Solkan 2., Uklanci, Palkišče - Mikoli.
Lestvica za suplence
Šolsko skrbništvo obvešča, da bodo 2. aprila objavili začasno lestvico za dodelitev suplenc (učno osebje) v državnih osnovnih šolah v šolskih letih 1986/87 in 1987/88. Lestvica bo izpostavljena na oglasni deski skrbništva in na sedežih šolskih okrožij. Prizive je mogoče vložiti v roku petih dni od objavo lestvice.
razstave
V večnamenskem socialnem centru v Ulici Baiamonti bodo v petek, 4. t.m., ob 18. uri odprli fotografsko razstavo na temo »Arhitektonske ovire«. Razstavo pripjravlja skupina EBA.
Lepo sončno vreme je bilo kot nalašč naročeno za včerajšnjo športno prireditev, maratonski tek, ki je postala že tradicionalna ob velikonočnih praznikih. Nad 120 tekmovalcev z obeh strani meje se je odzvalo po-
Ć opra v se pjrebivalstvo Goriške iz leta v leto manjša, je vprašanje stanovanj še kako aktualno in perece. V zadnjih letih se je skušal ta problem delno omiliti z ustanovitvijo stanovanjskih zadrug, ki so s pomočjo deželnega prispevka uredile več vrstnih hiš in stanovanjskih kompleksov v raznih krajih Goriške, tam, kjer to predvidevajo regulacijski načrti.
V ta okvir sodi tudi doslej edina
budi, tokrat deveti pio vrsti, društva Grupjpx) marciatori, ki je tak pripravilo ob sodelovanju Goriške hranilnice.
Proga, ki je bila speljana ob bregovih Soče, je merila 25 kilometrov, kar je zahtevalo od tekmovalcev pr.e-
slovenska stanovanjska zadruga Ivan Cankar iz Gorice, ki uresničuje svoj prvi načrt v Pevmi. Gre za kompleks dvanajstih vrstnih hiš, osem dvosobnih in štiri enosobnih stanovanj, ki so v tem času v zidavi. Žerjavi podjetja Banedil, tako nam je povedala predsednica zadruge, arh. Savina Gravner, so z delom začeli ob novem letu in prvi rezultati so že vidni. Nasproti kmetijskega pose-
cejšnjo kondicijsko pripravljenost. Na cilj pa je po približno devetdesetih minutah teka prvi prispel Gianni Hrovatin, član društva Tram de Općina, ki je na ciljni črti prehitel vrsto tekačev iz bližnje Slovenije, ki so si, razen prvega, zagotovili vsa najboljša mesta.
Start prireditve (na sliki) je bil z atletskega stadiona na Rojcah.
razna obvestila
Slovensko planinsko društvo Gorica priredi v nedeljo, 13. aprila, zaključni smučarski izlet na Nevejsko sedlo z družabnostjo in večerjo v bajti »Pri Tarcisiu«. Prijave v trgovini Bavcon do 5. aprila. Društvo posebej opozarja, da je število mest omejeno in da bo vstop v omenjeni lokal samo s posebnimi kartončki.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
San Nicolò, Ul. 1. Maggio 94, tel.
stva bivše ustanove za Tri Benečije je moč videti, kako dela potekajo Trenutno so delavci beneškega podjetja že uredili grobo zidavo vrstnih hiš in postavili temelje za stanovanja, ki bodo stala nekoliko više. člani zadruge, ki si bodo na tem panoramskem predelu Pevme uredili novo stanovanje, so v glavnem Slovenci z Goriškega, ki bodo že prihodnjo spomlad lahko stopili v lastne domove. Tak» namreč načrtujejo pri zadrugi, ki bp podrobnosti gradnje o-brazložila članom na srečanju, ki bo po velikonočnih praznikih.
Na sliki pogled na gradbišče v Pevmi.
včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
Iz goriškega matičnega urada v tednu od 23. do 29. marca;
RODILI SO SE: Bruno Otgianu, Siro Braidot, Isabella Barbangelo, Eli-za Breščič, Claudio Serraro.
UMRLI SO: 86-letni upokojenec Edmondo Candutti, 73-letna upokojenka Vera Jakin vd. Orzan, 85-letna gospodinja Marija Prinčič vd. Arman, 89-letna gospodinja Amelia Tosolini vd. Fattoretto, 87-lelna upokojenka Maria Pupin vd. Caleaterra, 85-letna upokojenka Bianca Pasqualis vd. Bonetti, 72-letna gospodinja Giovanna Di-lorenzo vd. Firrincieli, 48-letni Salvatore Favara, 55-letna trgovka Liliana Rodaro vd. Ballaben, 61-letna gospodinja Luciana Montechiesa por. Gomišček, 65-letnia upokojenka Ida Stanta por. Colussi, 95-letna gospodinja Maria Lizzul por. Miletta.
OKLICI: profesor Carlo Peresson in profesorica Anna Ivanov, uslužbenec Gianfranco Ferri in gospodinja Amalia Lorenzoni, zidar Gilbert Tron-kar in gospodinja Graziella Zorzon, obrtnik Roberto Crisci in obrtnica Chiara Marchesan, inštalater Fabrizio Zucco in brezposelna Paola Barbieri, univerzitetni raziskovalec Alessandro Del Zotto in zavarovalka Paola Oliva, delavec Davide Urizio in slaščičarka Michela Cravos.
POROKE: orožnik Vincenzo Petru-ziello in pletilka Lilla Plantamura.
kino
Gorica
VERDI 18.00—22.00 »Spie come noi«.
CORSO 18.00—22.00 »Yuppies« (I giovani di successo). M. Soldi, J. Calà.
VITTORIA 17.30—22.00 »La signora della notte«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 17.30-22.00 »Rocky IV.«.
COMUNALE 20.30 Bal, gledališka predstava.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00—20.00 »Roparji Atlantide«.
DESKLE 19.30 »Cremlini«.
733-28.
16. MEDNARODNI SEJEM
GORICA, 24. april - 4. maj
GORIŠKA ZBORNICA ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO, OBRT IN KMETIJSTVO
Prosti čas Prevozi Gradbeništvo Uradi
•	Obrtništvo
•	Tipična prehrana
•	Zunanji razstavljavci
TAJNIŠTVO - INFORMACIJE Telefon: 0481/22177 - 222333 - 87466
Nad sto tekmovalcev na maratonu
V zbirki Kondor
Razkriti svetovi Ivana Preglja
Sedmero Pregljevih novel, zbranih v drobno knjižico zbirke '»Kondor« pod naslovom »Thabiti kumi« (Spregleduj in vstani), so ponovna priložnost osvetljevanja vseh zgodb in dogodkov, ki so bili vezani na ime in snovanje tega svojskega, sebi zvestega in v nekem smislu neizprosnega avtorja. In tako imenovanih neprijetnih zgodb, ki jih je posredno in neposredno doživljal Ivan Pregelj — kot je znano, je umrl leta 1960 — je bilo razmeroma dosti, kar pa je še bolj zanimivo, je podatek, da so ugovori ali zamolčanja deževali iz povsem različnih ideoloških vzgibov, različnih in celo nasprotnih. Najizrazitejše novele pričujoče zbirke, dovolj je omeniti »Matkovo Tino« in pa seveda »Thabiti kumi«, so več kot osupnile že Pregljeve sodobnike in takratne institucije, ki bi po vsej priliki naravnost morale pozdraviti tega nenavadno prodornega pisatelja, vsaj na zunaj zajemajočega etiko predvsem pa fabulistiko iz krščanske tradicije misli in odnosa do sveta. Dolga leta po vojni pa je spet prihajalo do podobnega sindroma, le da z nasprotne strani, ki ji je bila ostra eksistencialna intima — vrh vsega opredeljena z neustreznimi junaki in prizorišči — v času preprostega socrealističnega umetniškega nazora z eno besedo odveč, zastarela in neprimerna, pa čeprav ni bilo težko najti vzporednic z določenimi Cankarjevimi črticami ali kvalitetnejšimi primerki medvojnega ekspresionizma.
V čem je torej »tujstvo« Pregljevega umetniškega opusa, ki iz odrinjenih polpreteklih obdobij nezadržno in mestoma kar sunkovito vstopa v tisto »priznano« obeležje slovenske literature, ki se ponaša z najučinkovitejšimi in ponosa vrednimi snovalci? Na kratko bi lahko odvrnili, da v enkratni moči in kvaliteti, v tistih dimenzijah umetniškega oblikovanja, s tem tudi pisateljevanja, ki po povsem izpričanih zakonih na eni strani potrjujejo umetnost kot posebno zvrst človekovega duha, po. drugi strani pa končno vendar enkrat razkrinkajo nesporazume, ki so videti v čarni odklanjanja povsem nepojasnljivi in v neprijaznem odnosu do določenega ustvarjalca celo upravičeni.
Pregelj je prav gotovo velik umetnik, o tem ne more biti nobenega dvoma. Svet, ki ga prikazuje za svojimi zgodbami — in predvsem za to nemara gre — ni idiličen, ni čudovito harmoničen, ni takšen »kot bi rožice sadil«, ampak razklan, krut, neizprosen; v tem svetu, pa najsi gre za obupno pot Matkove Tine, ki želi še enkrat videti razčetverjenega ženina, čeprav jo »plod telesa« tišči k tlom in nazadnje uniči, ali pa za razdvojenega vikarja Janeza v »Thabiti kumi«, v katerem zagori prepovedan ogenj telesa, ki ne more preprečiti smrti obolelega dekleta, — že po nekaj stavkih nas Pregelj vrže v tisto nedoumljivo grozovitost sveta in življenja, ki ne pozna usmiljenja. Tukaj, v tem svetu in življenju, vlada razpon med željo po svetlobi in sreči na eni strani ter ničnostjo, praznino, gluhostjo stvarstva na drugi strani.
Junaki Pregljevih zgodb nimajo nobene izbire: do svetlobe za vsako ceno, pa četudi preko prepadov neznanega, grozečega, neprijaznega. Očitno je, da avtorja in njegovih junakov prav nobena varnost in zagotovilo ne moreta odrešiti vnaprej, po naukih, po že izkušenih spoznanjih in pravilih — avtor in njegove osebe se brez odlašanja soočijo z nevarnostmi, strašnimi silami življenja, ki valovi ljudi ter njihove usode in ne obratno; avtor in njegovi junaki končno nimajo nikakršne priložnosti zateči se v pozabo, naivnost ali izmišljeno idilo, kot po nenapisanem ukazu sledijo povelju, ki zahteva od človeka, da se spopada s temnim delom sveta in sebe, da se spopada z ničem in ničevostjo ter da korak za korakom osvaja neosvojena področja, tako kot iz puščave izkrči polja, korak za korakom, ped za pedjo.
Marsikdo bo pripomnil, da je Pregljevo doživljanje sveta pretirano, da je takšna pozicija v nekem smislu prekletstvo in zatorej takšna umetnost mračna in »nelepa«, toda pri tem moramo obrniti zorni kot s trditvijo, da so v zgodovini klavrno propadle vsakršne idealistične umetniške postavke, ki so bile v svojem času bolj slepilo kot pa resnično umetniško in človeško dejanje. Zatorej ni sumljiva tista umetnost, ki se neustrašno sooča z neosvojenimi področji človeka na zunaj in na znotraj, pač pa seveda tista, ki ponavlja ali že utečena spoznanja, ali pa celo spreminja samo sebe v lep privid, trenutek lepe pozabe in »splošno koristno« učinkovanje. Poštena, osamosvojena umetnost pa hrabro odkriva nova in nova spoznanja, brez strahu in brez lažne varnosti, podaja se na področja, kamor se je težko ali za mnoge kar nemogoče odpraviti, ter v na videz brezizhodnih zgodbah in situacijah odkriva še nepojasnjene zakonitosti življenja, ki se v pravi umetnini skoncentrirano pojavljajo v otipljivi in pravzaprav obvladani obliki. — Takšne so tudi Pregljeve novele: ostre in pretresljive, neizprosne, vendar čiste, njihove globoke notranje resnice in vrednosti trenutnost neugodnih razmer seveda ni premagala; le spustila jih je iz rok, da bi jih prestregel čas in jih po dolgih letih nezmotljivo spet položil v naše roke, ki Preglja že lahko dojemamo in sprejemamo odprto, takšnega, kot je pač s svojimi mislimi samoten sedal k pisanju.
JANEZ POVŠE
iz umetnostnih galerij
Avtomati G. Tallerija v galeriji Cartesius
Ni je hujše samote od občutka o-samljenosti v družbi, celo v gneči. To je že dolgo časa ugotovljeno dejstvo, kot drži tudi, da ni bil posameznik še nikoli tako osamljen, kot je danes v tako imetiovani bogati tehnološko naglo razvijajoči se družbi. In prav to — po našem mnenju — izraža v svojih delih tržaški likovni mojster Giovanni Talleri, ki se je po daljšem premoni pred dnevi ponovno predstavil tržaški publiki v galeriji Cartesius.
Sicer pa je mojster sam dal celotni razstavi skupen, rdkli bi vsebinski naslov — »Avtomati«. Pa ne gre za morebitne avtomatske naprave, za nekakšne robote, pač pa za množice ljudi, za pravo gnečo »posameznikov«, ki hitijo po mestnih ulicah, v eno ali v nasprotno smer, gre za gnečo »posameznikov«, ki se med seboj srečujejo a se ne vidijo, točneje povedano se ne opazijo, kajti vsak hiti v svojem pravcu, za svojimi opravki morda za svojimi skrbmi ali v svojem hlastanju po bogastvu.
Giovanni Talleri v svojih akrilnih temperah posredno prikazuje ali vsaj skuša prikazati prav to dramo današnjega časa in današnjega človeka v razvitem, bogatem svetu. Ko se o-biskovalec razstave zazre v razstavljena dela, ki se na prvi pogled motivno in rekli bi tudi strukturalno {»navijajo ima vtis, da je mojster vložil vanje veliko človeškega, kajti ta gneča ljudi — »avtomatov«, kljub svoji statičnosti, vendarle diha živ-
ljenje. In to navidezno protislovje — avtomati, ki dihajo življenje — zmore tržaški mojster uspešno prikazati, ker razpolaga z odlično tehniko, hkrati pa se v njegovih delih vidi mojstrska neposrednost, sporočilnost in prepričljivost.
Pri vsem tem mu veliko pripomore tudi sama tehnika slikanja, namreč tempera v akrilu, to se pravi v barvi, ki v svoji živosti odraža današnjo ulico ali z drugo besedo današnjo modo. Skratka, Giovanni Talleri, ki se ima sicer za samouka, pa čeprav je vsaj za krajšo dobo obiskoval slikarsko šolo, kot resen mojster izkoristi ne le svoje velike likovne sposobnosti, pač pa tudi razpoložljiva tehnična sredstva. In tako je napolnil galerijo Cartesius z dvema ducatoma svojih del, med katerimi je poldrugi ducat temper v akrilu, ostalo pa so črno-bele risbe, ki prav tako kot prve prikazujejo množico, rekli bi raje gnečo posameznikov — avtomatov.
Razstava, ki je ob otvoritvi, v soboto privabila obilno občinstvo, bo trajala do 10. aprila. (Fre)
Berite
JVavi
Matajur
DOMA
jjlP' IN V SVETU
SLOVENIJALES DOBRO POZNAN
Med prosvetnimi organizacijami, ki so v začetku stoletja pustile do-kajšen pečat v kulturnem življenju Nabrežine, velja v prvi vrsti omeniti »Javno ljudsko knjižnico«, katere 80. obletnico ustanovitve praznujemo ra v no letos. Vloga in pomen omenjene organizacije sta bili precejšnji, kajti njeno delovanje ni bilo osredotočeno zgolj na tradicionalno izobraževalno področje, marveč je bilo večstransko. Čeprav je njen nastanek razmeroma pozen, je to le obstranskega pomena, saj so pred njo delovala še nekatera podobna društva (n.pr. čitalnica in Bralno društvo). Vzrok, ki je privedel do njene ustanovitve je bila bržkone določena praznina v tedanjem vaškem kulturnem življenju,, ali če hočemo, nezadovoljivo delovanje o-stalih prosvetnih organizacij. In če le bežno pregledamo njeno zgodovino opazimo še neko drugo značUnost; »Javna ljudska knjižnica« je poleg godbenega društva »Nabrežina« bilo edino kulturno društvo v vasi, ki je po prvi svetovni vojni nadaljevalo s prosvetnim delovanjem.
Nastanek »Javne ljudske knjižnice« sega v leto 1906. Njeni ustanovitelji so bili nekateri vaški prosvetarji, ki so januarja istega leta (točneje 10. 1- 1906) sklicali v prostorih »Klesarske zveze« javno zborovanje na katerem se je zbralo 43 domačinov. Zamisel o ustanovitvi knjižnice je sprejela velika večina zborovalcev in 36 izmed njih je že ob isti priliki javilo svoj pristop. V originalnem društvenem zapisniku, ki se nahaja na Odseku za zgodovino pri NŠK v Trstu, zasledimo prvo sejo pripravljalnega odbora šest dni po zborovanju, na istem mestu pa najdemo tudi imena odbornikov. Iz zapisnika izhaja, da je bil na predsedniško mesto izvoljen Hinko Koller, na podpredsedniško Jože Frančeškin, tajniško funkcijo pa je prevzel Ivan Kosmina. Za kroniko lahko omenimo še druge člane začasnega odbora, ki so ga sestavljali Feliks Gruden, Franc Pertot, Franc Makarovič in Albin Pertot.
Člani pripravljalnega odbora so na prvi seji izdelali statutarna določila nove organizacije, nekaj dni zatem pa jih skupaj z ustrezno prošnjo predložili Tržaškemu namestništvu, najvišjemu tedanjemu politično - upravnemu organu na Primorskem. Namestništvo je statut odobrilo v začetku aprila, istega meseca (21.4.) pa je bil v gostilni Ignaca Tanceta ustanovni
Pred 80 leti v Nabrežini
Domači prosvetarji ustanovili Javno ljudsko knjižnico
občni zbor. Delovanje »Javne ljudske knjižnice« pa je steklo že prej, saj so knjižnico odprli prve dni marca. Prve knjige so odborniki naročili pri Gabrščkovi založbi v Gorici, več desetin pa so jih knjižnici brezplačno odstopili zasebniki. Nadučitelj Avgust Tance, là je pozneje postal član vodilnega odbora, je npr. daroval 24 knjig, po njem pa so se zgledovali še nekateri drugi domačini. Do ustanovnega občnega zbora so društveniki u-speli zbrati približno 200 knjig, poleg slovenskih publikacij pa je bilo več knjig tudi v hrvaškem in nemškem jeziku.
Kljub malo primernim prostorom (člani »Javne ljudske knjižnice« so se v začetku zbirali v prostorih Kon-sumnega društva) je delovanje steklo dokaj zadovoljivo; umik knjižnice je bil dvakrat tedensko in sicer ob nedeljah opoldne ter ob sredah zvečer. Omeniti velja, da je knjižnica kmalu po ustanovitvi postala članica Slovenske matice, število njenih članov pa je ob ustanovnem občnem zboru znašalo 52. Ob koncu julija je njihovo število naraslo na 74, sposojenih pa je bilo že preko 400 knjig.
Omeniti velja tudi, da je večina u-stanoviteljev »Javne ljudske knjižnice« izhajala iz manj 'premožnih slojev; kasneje, po ustanovitvi, je v knjižnico vstopilo več izobražencev (povečini učiteljev, a tudi dijakov) in tudi bogatejših {»sameznikov, kot npr. podjetnik Anton Radovič, ki je pred prvo svetovno vojno imel važne odbomiške funkcije. Knjižnica je vseskozi bila politično neodvisna in nadstrankarska, vsekakor pa napredno usmerjena.
Poleg upravljanja knjižnice je društvena organizacija že takoj na začetku usmerila svoje delovanje tudi na druga področja. V I. 1906 je npr. priredila več predavanj (omeniti gre debato o gospodarskih problemih, vo-
lilni reformi itd.), z organiziranjem veseilic in plesov pa je razvila tudi družabno dejavnost. Med vsakoletnimi prireditvami bi omenili zlasti poletne zabavne veselice na glavnem nabrežinskem trgu, ki jih je knjižnica nekajkrat priredila v sodelovanju z nekaterimi drugimi vaškimi društvi (npr. s ptivskim društvom »Nabrežina«) nato pa v lastni režiji. Od 1. 1909 dalje je društvo začelo prirejati odrske uprizoritve, ki so sprva bile precej maloštevilne, nato pa zmeraj bolj pogoste. V letih 1909-10 je v društveni sredini prišlo tudi do ne-
ill
tetti ÉÉ Jll Itti hllili" ? tìltìsi
’fprUoti
v nedeljo, 28. maja 1922
na dvorižiu kavarne v Nabrežini
C?
. burkn v šJirJJj dejanjih. - Spisal K. Lanfs,
g	!W Stez*-. ,,v
PtiJ»»*:, Jer«;
Zi,ix f*v<
“S
|	kr-*« <»»:« «»sre «e»:««
| :
! s
C>e.
V
g : '.Wv* Vy g fe?. e»!.*«»! e
I .............................»..........*. j »
I A,*.	....... -š..............
1	ZÀUrtK TOÌNO OB 17 POPOLDNI.
I VfctOpnin* :	oo % tìo 11*. vrato L a; od (V.
S	I vrata riapro; 4 C. -	8 60.
I PO PRfOSTfl« ŠfiUltfA POŠTA i« PWJ5TA ZABAVA.
|	Nx	uide,, »M*.
liji
Sl®!
*
Propagandni oglas za eno izmed o-drskih uprizoritev »Javne ljudske knjižnice«
katerih sporov, ki so privedli tajnika (učitelja Macarola), nato pa še predsednika, k odstopu; o prerekanjih, ki so bili pohtičnega značaja in so povzročili nemalo težav v društvu, je govor še zlasti v vsebini tajniškega poročila na 4. rednem občnem zboru marca 1909. Iz zapisnikarske knjige izvemo tudi, da so »Javno ljudsko knjižnico« pestile finančne težave, saj so na izrednem občnem zboru, ki je bil istega leta, nekateri člani predlagali ustanovitev podpornega sklada.
Organizacija se je kljub temu vseeno opomogla in sredi 1. 1910 beležimo ustanovi tetv moškega pevskega zbora. Pevski odsek se je dve leti zatem številčno okrepil, saj je zbor začel nastopati v mešani zasedbi. Vanj je pristopilo več članov bivšega pevskega zbora »Nabrežina«, ki je bil precej neaktiven. Zbor je večkrat nastopil in se udeležil nekaterih uspelih gostovanj, kot npr. v Ljubljano.1) Štel je več desetin pevcev, med temi jih je bilo nekaj tudi italijanske narodnosti. Med tem časom beležimo izdajo lične brošure, ki jo je »Javna ljudska knjižnica« izdelala ob priliki 5-letnice ustanovitve društva.
Proti koncu 1. 1912 je v okviru »Javne ljudske knjižnice« bil formalno ustanovljen amaterski dramski odsek, katerega vodstvo je prevzel neki Koren, leto kasneje pa še čital-niški odsek. Društveni delokrog se je razširil tudi v okoliške vasi, dokaj plodno delovanje je prekinila edinole prva svetovna vojna. Sledil je večletni kulturni molk, ki je trajal vse do 1919. leta.
Kljub začetnim organizacijskim težavam se je delovanje »Javne ljudske knjižnice« po vojni obnovilo. Društvene imovine je ostalo sicer malo, vendar jel dejavnost vseeno stekla, kajti knjižnica je podedovala nekaj
stotin knjig od bivšega društva »Vzajemnost« (1911 - 1914), ki jih je v času izselitve prebivalstva (krajane iz Nabrežine so 1. 1915, kot znano, izselili na Štajersko) hranilo v Zidanem mostu. V začetku 1. 1920 je bilo vseh knjig že približno 1.000. 2) Obnovila se je tudi družabna dejavnost in dramski odsek, ki je v 1. 1921 predstavil (vsaj) tri odrske uprizoritve in med drugim gostoval v okoliških vaseh. 3) Sedež društva je bil v prostorih sedanje zdravniške ambulante na glavnem vaškem trgu, kjer je bila knjižnica nastanjena sicer že nekaj časa pred vojno. Društvenih članov je v začetku 1. 1923 bilo približno 150, knjižnica pa je ravno takrat prejela tudi vojno odškodnino. 4)
Vendar je njeno delovanje začelo postopoma zamirati, kajti nanjo je začela pritiskati krajevna fašistična organizacija. Na izrednem občnem zboru, ki je bilo konec januarja 1923. leta, so navzoči fašistični veljaki prisilili predsedstvo občnega zbora, da je v vodilni odbor sprejelo več njihovih predstavnikov. Po pričevanju bivšega tajnika »Javne ljudske knjižnice«, sedaj že 86-letnefga Slavka Per-tota, je eden izmed njih bil tudi zloglasni Gigliotti. Pripadniki fašistične stranke so tako prevzeli nadzorstvo nad društvom, ki je delovanje sicer nadaljevalo, a v zelo težavnih pogojih. To je trajalo vse do vdora fašističnih tolp v prostore knjižnice; knjige in društveni arhiv (kaže, da je vseh publikacij bilo skoraj 1.500) so fašisti zmetali na glavni trg in vse skupaj sežgali, preostali »plen« pa uporabili kot kurivo za ogrevanje prostorov občinskega urada. S tem je bila na mah uničena dokajšnja kulturna dediščina, obunem pa je utihnilo tudi edino kulturno društvo, ki je po prvi svetovni vojni (poleg godbe) aktivno delovalo v Nabrežini.
Vsakršna oblika vaškega kulturnega udejstvovanja se je odtlej razvijala podtalno in v ilegali; slovenska pisana beseda je našla prostor kvečjemu le v ožjih družinskih krogih, v javno življenje pa je ponovno stopila šele po dveh desetletjih.
IVAN VOGRIČ
Opombe:
1)	Slavko Pertot — pričevanje
2)	»Delo« z dne 27. 2. 1920
3)	»Edinost« z dne 12. 2. 1921
4)	»Edinost« z dne 4. 2. 1923
KONEC
V1. in 2. jugoslovanski nogometni ligi
C. zvezda spet pri vrhu Visoka zmaga Koprčanov
Jutri polfinale v evropskih nogometnih pokalih
OSREDNJA TEKMA BO V MILANU
S polfinalnimi srečanji prehajajo evropski nogometni pokali v najbolj vročo fazo. Jutrišnji izidi in izidi povratnih srečanj 16. aprila bodo namreč izoblikovali finalne pare.
Osrednja tekma bo bržkone v Milanu, kjer se bosta v okviru pokala UEFA pomerila Inter in Real Madrid. Po mnenju mnogih je to že pravi finale, saj Kohln (ZRN), a zlasti Waregem (Belgija) ne bi smela biti dorasla renomiranima italijanskemu in španskemu moštvu. Poleg tega je to že tako klasično srečanje med enajstericama, ki sta v Evropi pravi mit.
Ravno tako zanimiva so tudi srečanja v ostalih dveh pokalnih tekmovanjih. V pokalu prvakov sta para naslednja: Goteborg (Švedska) proti Barceloni (Španija) in Anderlecht (Belgija) in Steauna (Romunija). Favorita sta Barcelona in Anderlecht.
V pokalu pokalnih prvakov sta napovedi nadvse tvegani. Dinamo iz Kijeva (SZ) se bo pomeril z Duklo iz Prage (ČSSR), Atletico Madrid (Španija) pa z Bayemom (ZRN). V prednosti sta morda ekipi, ki bosta povratno srečanje odigrali na domačih tleh, vendar se na takšne računine ne gre preveč zanašati, tudi zato ker češka in zahodnonemška igrišča niso tako vroča kot denimo španska.
vtočalcfo
PARTITE DEL 2-4-M
"AL SERVIZIO
1 2
DELLO SPORT"
3	__4
f1
12
c
i7
e
šio
3
<1!
012
13
squadra 1* squadra 2*
Andeilscht Steaua Bjimotpo) Anderlecht Steaua Bin« «».) IFK Goteborg Barcetona o* u«».) IFK Goteborg Barcellona <rii. «*.) Atletico M. BayerU. (i*i«m*) Atletico M. Bayer U. (ri*, fi*.) Dinamo Kiev Dulda P. o* t*»p*) Dinamo Kiev DuMa P. (rii. fi*.) Colonia Waregem <i« tm*) Colonia Waregem (ri*, fi«.) Inter	Reai	Madrid	o* iwp*)
Inter	Reai	Madrid	(p t>*»*>
Inter	Reai	Madrid	(n*. fi«.)
® ® ®
© ® © © ® @ © ® ©
© ® © © ® © © ® ©
© ® © © ® © © ® ©
© ® © © ® © © ® © © ® ©
© ® ©
© ® © © ® © © ® @
© ® © © ® © © ® ©
© ® © © ® © © ® ©
© ® © © ® © © ® © © ® ©
®® ®
© ® © © ® © © ® ©
© ® © © ® © © ® ©
© ® © © ® © © ® ©
© ® © © ® © © ® © © ® ©
®® ®
© ® © © ® © © ® ©
© ® © © ® © © ® ©
© ® © © ® © © ® ©
© ® © © ® © © ® © © ® ©
ATTENZIONE:
Il MBCA M MUTO 2* RUUIZIA MUTBMI lf*Ki
kratke vesti - kratke vesti - kratke vesti
V	CHICAGU BOLJŠI OD LENDLA
Preporod Beckerja
CHICAGO — Po slavju v Wimbledo-mu in daljšem zatonu je Boris Becker (ZRN) spet v ospredju. V finalu mednarodnega teniškega turnirja v Chicagu (ZDA) je namreč s 7:6 in 6:3 premagal nič manj kot Ivana Lendla, ki je bil sicer rahlo poškodovan.
V	polfinalu je Becker s 7:6, 4:6, 6:4 premagal Američana Jimmyja Con-norsa v dvoboju, ki ga je sam Becker označil kot »najboljše srečanje v moji karieri«. Lendl pa se je do finala dokopal z zmago nad Američanom Scottom Davisom, ki ga je opravil s 6:1, 7:6.
Boks: Roman SP
ITAMIA (Japonska) — Boksar su-permušje kategorije Mehikanec Gilberto Roman je verjetno edem tistih boksarjev, o katerem bomo še marsikaj slišali in brali. V dvoboju za svetovni naslov je iztrgal krono Japoncu Watanabeju. Premagal ga je sicer po točkah, a soglasno in le malo je manjkalo, da bi ga podrl.
Odbojka: »azzurri« za SP
Za nastop na atenskih kvalifikacijah (4. - 12. 4.) za SP v Parizu je selektor italijanske odbojkarske reprezentance Silvano Prandi izbral naslednje igralce: Rebaudengo, Errichiello, P. P. Lucchetta (Santal); Lazzeroni, Galli, Milocco (Enermix); Squeo in Babini (Tartarini); Bertoli, A. Lucchetta in Cantagalli (Panini).
Nelsenu italijanski pokal
Nelsen iz Reggio Emilije je zmagovalec italijanskega odbojkarskega pokala za ženske. Končna lestvica finalnega turnirja: 1. Nelsen, 2. Civ e Civ, 3. Teodora, 4. Yoghi.
Mariborčanke uspešne
Odbojkarice Palome Branik iz Mari--bora so zmagovalke prvega »play-off« turnirja za državni naslov, ki je bil v priredbi Radničkega. Branik je s 3:2 premagal Mladost, s 3:0 Crveno zvezdo, izgubil pa je z Radnščkom
Indicazioni ai Pronosticatore: Di tutte le partiti to ii risultato del 1° tempo e quello finale, ad e< MADRID, di cui dovrà anche indicarsi il prono dall'Inizio del 2° tempo al termine dello stes
(3:2). Končni vrstni red: 1. Branik 4; 2. Radnički 4; 3. Mladost 2; 4. Crvena zvezda 2. Prihodnji turnir bo konec tedna spet v Beogradu, a v priredbi Crvene zvezde.
totip
1. —	1.	Sole Sabino	X
	2.	Impish	1
2. —	1.	Carniede	2
	2.	Dalanndar	X
3. —	1.	Deletza	1
	2.	Apropos	X
4. —	1.	Ciac bi	1
	2.	Briccola FC	X
5. —	1.	Cisorio	1
	2.	Ciottolo	2
6. —	1.	Aforisma	2
	2.	Dindin	2
KVOTE:			
12 (15		dobitnikov) 35.696.000 lir	
11 (595		dobitnikov)	875.000 lir
10 (6.115 dobitnikov)			83.000 lir
Posebej ra Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
Skoraj neverjeten preobrat so videli gledalci na tekmi 22. kola jugoslovanskega nogometnega prvenstva v Splitu: Sarajevo je s Hajdukom z goloma Božoviča in Teskeredjiča že po desetih minutah vodilo z 2:0, toda Splićani so nato zapored dosegli kar 6 golov. Pravi žvižg alni koncert splitske publike je vzpodbudil Hajdukove ase Sliškovića, Gudlja, Vujoviča in Deverića, da so v nadaljevanju uprizorili pravi »show«.
Kar težko je reči, kdo je bil boljši: ali strelec štirih golov Zlatko Vujovič ali dvakratni strelec in podajalec De-verič, ali racionalni žongler Sliškovič ali maratonec Gudelj? Hajduk je na koncu dobil zaslužen aplavz, povzpel pa se je na 4. mesto, tako da se še lahko poteguje za nastop v pokalu UE FA. Tudi v Tuzli je Rijeka z goloma Gračana in Matrljana vodila z 2:0, toda Sloboda je v drugem polčasu izenačila, čeprav je imela še celo vrsto priložnosti, tako da je bil reški trener Koblar po tekmi zelo zadovoljen tudi z remijem.
Sarajevski željezničar je zlahka »povozil« Dinamo, strelca pa sta bila Mihailovič in Arslanovič (avtogol), poraz Zagrebčanov pa bi bil lahko še hujši. Vodilni Partizan je izgubil v Titogradu, strelec zmagovitega gola za Budućnost pa je bil nekdanji reprezentant Vorotovič. Crvena zvezda je kot za šalo opravila s Čelikom, gole pa so dosegli Mrkela, Musemič, Jankovič in novinec Pavlovič. Crvena zvezda je tako na vrhu lestvice spel prehitela Partizana, vendar se mrtvi tek nadaljuje, že po nedeljskem kolu pa bi utegnila položaj spet zamenjati. Velež je v Prištini kljub porazu zapustil zelo dober vtis, ob bolj poštenem sojenju bi lahko osvojil točko ali celo obe. To pa velja tudi za Osijek, ki je
po krivici izgubil s Sutjesko.
V drugi ligi je Koper s Famosom prikazal doslej najboljšo drugoligaško igro in dosegel rekordno zmago. Strelca sta bila Petkovič (2) in Jermaniš, drugi je gol dosegel neposredno iz kota. Toda položaj Koprčanov je še vedno kritičen, za obstanek v ligi bodo potrebne točke tudi z gostovanj.
IZIDI 22. KOLA 1. ZNL: Beograd -Dinamo (V) 0:0; Sutjeska - Osijek 2:1 (1:0); Priština - Velež 3:2 (2:1); Hajduk - Sarajevo 6:2 (3:2); Budučnost -Partizan 1:0 (1:0); Vardar - Vojvodina 2:0 (1:0); Crvena zvezda - Čelik 4:1 (2:0); Sloboda - Rijeka 2:2 (0:2); Željezničar - Dinamo (Z) 2:0 (1:0).
LESTVICA: Crvena zvezda in Partizan 31; Velež 27; Hajduk in Priština 24; Dinamo (Z) 23; Sarajevo, Dinamo (V) in Sutjeska 22; Rijeka, Čelik, Sloboda in Vardar 21; Osijek in Željezničar 19; Beograd 18; Budučnost 17; Vojvodina 13.
PRIHODNJE KOLO (6. aprila):
Partizan - Sutjeska; Osijek - Priština; Velež - Sarajevo; Vojvodina - Budučnost; Čelik - Vardar; Dinamo (V) -Crvena zvezda; Rijeka - Beograd; Dinamo (Z) - Sloboda; Željezničar -Hajduk.
IZIDI 21. KOLA 2. ZNL: Iskra - Novi Sad 1:0 (1:0); Kikinda - Jedinstvo (Br.) 4:1 (0:0); Split - Jedinstvo (Bi.) 2:1 (0:0); Rudar - Gošk Jug 1:1 (1:0); Leotàr - Vrbas 1:0 (1:0); Koper - Fa-mos 3:0 (1:0); Spartak - Aik 3:1 (1:1); Šibenik - Proleter 3:1 (1:0); Borac - Zadar 2:1 (0:1).
LESTVICA: Spartak 30; Leotar 29; Iskra 28; Šibenik 24; Proleter 23; Jedinstva (Br.) in Rudar 22; Novi Sad 21; Kikinda, Famos, Gošk Jug in Borac 20; Vrbas 18; Aik, Koper in Split 17; Jedinstvo (Bi.) 16; Zadar 14.
PRIHODNJE KOLO (6. aprila): Novi Sad - Borac; Zadar - Šibenik; Proleter - Spartak; Famos - Leotar; Vrbas - Rudar; Gošk Jug - Split; Jedinstvo (Bi.) - Kikinda; Jedinstvo (Br.) - Iskra; Aik - Koper.
Mundial se bliža z naglimi koraki
Evropska turneja argentinske nogometne reprezentance, ki se pripravlja pa bližnje SP v Mehiki, se bo končala drevi v Švici, kjer se bodo Mara-dona in tovariši pomerili z Grassopphersom. Za sabo imajo Argentinci poraz s Francijo in zmago z Napolijem (posnetek je s te tekme). Doslej se Argentinci glede igre vsekakor niso izkazali. Mehika pa se bliža z naglimi koraki
Hokej na ledu: svetovno prvenstvo B skupine
Italijani in Jugoslovani neuspešni
EINDHOVEN (Nizozemska) — Svetovno hokejsko prvenstvo skupine B se je končalo z napredovanjem Švice, v C skupino pa sta izpadli reprezentanci Jugoslavije in Japonske. Veliki poraženci turnirja so vsekakor Italijani, ki so s pomočjo svojih »Kanadčanov« resno razmišljali o povratku v skupino A (to prvenstvo bo čez dva tedna v Moskvi), za kar je vodstvo igralcem baje ponudilo kar čedne premije v znesku 10 tisoč dolarjev na glavo. »Azzurri« so se morali zadovoljiti s končnim drugim mestom, a Švici sploh niso bili dorasli.
Letošnje svetovno prvenstvo B skupine je bilo izjemno izenačeno, o čemer priča tudi končni vrstni red, saj drugo in sedmo uvrščeno ekipo debla le dve točki. Ob takšnem razmerju sil jo je najbolj skupila prav Jugoslavija, ki je sicer osvojila kar tri zmage, a je zaradi slabše razlike v golih v medsebojnih srečanjih s Francijo, Nizo-
zemsko in Avstrijo izpadla iz lige. Zadnji dan je bil za »plave« naravnost dramatičen. S 5:0 so premagah že re-signirane Japonce, a njihova usoda je bila nato odvisna od izida srečanja med Nizozemci in Avstrijci. Morali bi zmagati Avstrijci, a zgodilo se je prav obratno. S pomočjo navijačev in sodnika so zmago s 3:2 slavili domačini, kar je bilo »plavim« usodno. Treba je vsekakor omeniti, da je to prvič, da iz Uge izpade ekipa, ki je osvojila šest točk.
Izpad iz lige pomeni za jugoslovansko vrsto hud finančni udarec, saj je znano, da mednarodna hokejska zveza prispeva državam veliko denarja, višina vsote pa je odvisna od tekmovalnega ranga, v katerem posamezna ekipa tekmuje, pri čemer dobijo C-ligaši mnogo manj od B-hgašev, čeprav se stroški bistveno ne razlikujejo. V dvomu je sedaj tudi kandidatura Ljubljane za prireditelja SP
1987. Jugoslovani so računali, da bodo v Ljubljani kot drugobgaši na-skakovab eno prvih treh mest, kar bi omogočbo nastop na obmpijskih igrah 1988 v Calgaryju. Vprašljivo je sedaj, ali se bo JHZ opredehla za organizacijo SP skupine C. Naj omenimo, da ima zmagovalec skupine C v dodatnem srečanju s četrtouvrščeno ekipo iz B skupine še možnost, da iztrga vozovnico za Calgary, a na dlani je, da je nižjebgaško prvenstvo za prireditelje in gledalce mnogo manj privlačno.
Glede turnirja v Eindhovnu je treba omeniti še, da je bil Jugoslovan Mu-stafa Bešič najboljši strelec prvenstva z osmimi zadetki in sedmimi podajami.
KONČNA LESTVICA SP - SKUPINA B
Švica 12; Itabja in NDR 8; Francija, Nizozemska, Avstrija in Jugoslavija 6; Japonska 4.
ITALIJANSKA KOŠARKA: podvig uspel le videmskemu Fantoniju
STEFANE! IZPADEL IZ LIGE, SEGAFREDO ŠE NI REŠEN
Livorno — Stefanel 86:77 (42:28)
LIVORNO: Diana, Bonaccorsi 2, Aldi 4, Lanza 20, Goti 2, Sappleton 26, Robe 12, Visigalb 2, Albertazzi 13, Del Buono 5.
STEFANEL: Francescatto, Fischet-to 3, Bobicchio 2, Riva 4, Vitez 8, Shelton 20, Bertolotti 14, Coleman 26 Lucantoni, Colmani.
PM: Livorno 8:14; Stefanel 9:13 TRI TOČKE: Livorno 6; Stefanel 2.
Končalo se je kot je bilo pričakovati: Stefanel je tudi teoretsko že v nižji ligi. V odločilnem srečanju v Livornu je igral tako kot letos večkrat: slabo. Že po prvem polčasu je zaostajal za 14 točk, v 27. minuti se je približal na samih pet točk zaostanka (50:45), a samo po krivdi Tos-kancev, ki so si spet opomogli, da se na koncu ob visokem vodstvu (19 točk) prav vsi stopili na igrišče. Najboljši mož na igrišču je bil Lanza, ki je dosegel kar šest trojk na osem poskusov.
OSTALI IZIDI: Marr - Simac 87:88; Berloni - Scavelini 94:93; Benetton -Bancoroma 104:114; Granarolo - A-rexons 100:85; Mobilgirgi - Silversto ne 110:97; Divarese - Mulat 84:76; Opel - CcUitine 78:69.
LESTVICA: Simac 52; Arexons 40; Mobilgirgi 38; Berloni 36; Scavolini in Divarese 34; Granarolo 32; Riunite 30; Marr 28; Bancoroma 26; Livorno 22; Sil ver s ton e in Opel 20; Stefanel 16; Bsnetton 12; Mulat 8.
PRIHODNJE KOLO (6.4.): Stefanel - Marr; Bancoroma - Berloni; Cantine - Mobilgirgi; Mulat - Grana-rolo; Divarese - Opel; Simac - Benetton; Arexons - Sil versione; Scovo lini -Livorno.
A-2 LIGA
Segafredo — Cortan 75:79 (44:41)-
SEGAFREDO: Jackson 23; Vroman 18, Ardessi 2, Marušič 8, Biaggi 10, Bullara 12, Sfiligoi 2, Borsi, Strama-gba, Lorenzi.
CORTAN: Restani 26, McNamar 20,
Giusti 2, Tonut 16, Forti 7, Mori 2, Rossi 6, Carera, Ceccarini in Pinelb.
PM: Segafredo 7:14; Cortan 13:17. PON: McNamara (19’) in Marušič (38').
Goriški Segafredo še naprej drsi navzdol in se nevarno približuje dnu, a je vodilnemu Cortanu, ki si je z zmago teoretsko že zagotovil napredovanje v A-l ligo nudila več kot dostojen odpor. Goričani niso znali izkoristiti zgodnje pete osebne napake nasprotnikovega Američana MvNamare in odsotnosti močnega Fantuzzija, zato lahko rečemo, da so zamudili lepo priložnost, da bi si zmago brez nadalj-nih muk zagotovib obstanek med pr-vobgaši.
Kar se tiče A-2 lige treba tudi omeniti izreden podvig videmskega Fanto-nija, ki je v Milanu premagal neposrednega tekmeca Filanta in si tako skoraj gotovo zagotovil nastop v »play-offu« in seveda napredovanje.
OSTALI IZIDI: Giorno - Yoga 107:89; Filanto - Fantoni 96:97; Mister Day -Jolly 105:102; Sangiorgese - Ippodro-
mi 78:76; Annabella - Rivestoni 101:104; Fermi - Pepper 73:67; Fabriano - Liberti 105:97.
LESTVICA: Cortan 40; Yoga 38; Fantoni in Giorno 36; Filanto in Ippodromi 32; Sangiorgese 30; Fabriano, AnnabeUa in Liberti 26; Joby in Segafredo 24; Pepper 22; Mister Day 20; Fermi in Rivestoni 18.
PRIHODNJE KOLO (6.4.): Jolly -Segafredo; Fantoni - Fabriano; An-nabeba - Giorno; Cortan - Sangiorgese; Yoga - Mister Day; Liberti - Fermi; Pepper - Ippodromi; Rivestoni -Fbanto.
STRELCI A-l LIGE:	Oscar 888;
Fredrick 868; Morse 687; May 677.
STRELCI A-2 LIGE: Bryant 1031; Dabpagic 957; Wright 881,
Dvoboja ne bo
Šahovskega dvoboja med ZDA in SZ, ki bi moral biti v Atlantic Cityju (ZDA), ne bo, ker so Sovjeti odpove-dah svoj nastop. Turnirja bi se bba morala udeležiti tudi Karpov in Kasparov.
Košarka: jugoslovansko prvenstvo
Beograjski C. zvezdi druga tekma s Cibono
BEOGRAD — V drugi četrtfinalni tekmi kc.Tjnice jugoslovanskega košarkarskega prvenstva je v Beogradu domača Crvena zvezda po izenačenem boju premagala zagrebško Cibono s 105:102. Najboljši strelec srečanja je bb zopet Dražen Petrovič, ki je dosegel 34 točk.
To tekmo so odigrali že v nedeljo, ker bo zagrebško moštvo v četrtek zaposleno v Budimpešti v finalu {»kala prvakov proti Žaljgirisu iz Kaunasa. Tretja četrtfinalna tekma med Cibono in Crveno zvezdo bo tako na sporedu v nedeljo.
Že danes pa bodo druge četrtfinalne tekme ostalih parov. V Beogradu bo Partizan gostil Šibenko. Beograjčani so zmagali v prvi tekmi s 102:101. V Splitu bo Jugoplastika, ki je v Titogradu zmagala s 97:92, igrala proti Budućnosti. Sarajevska Bosna pa bo sprejela v goste Zadar. V prvi tekmi so Zadrčani zmagali s 103:88.
Finale NCCA
Ekipi Duke (North Čarobna) in Lo-uisville (Kentucky) se bosta danes pomerili v finalu ameriškega vseuči-liščnega prvenstva NCCA.
Nogomet: v zaostali tekmi 2. amaterske lige proti Libertasu
Nov spodrsljaj kriške Vesne
v prvean polčasu te zaostale tekme proti Libertasu je Vesna imela lepi priložnosti za zadetek, več je napadala, a vrata gostov, ki so igrali precej grobo, so ostala nedotaknjena. Poleg tega je poprečni sodnik spregledal dve enajstmetrovki v korist domačinov.
V drugem polčasu je nesporazum med kriškim vratarjem in branilcem spretno izkoristil nasprotnik in povedel. Razumljivo je Vesna hotela izenačiti, podala se je v napad, v obrambi so nastale vrzeli in tako je Li-bertas prišel še do. drugega zadetka. Križani so sicer večkrat streljali proti nasprotnim vratom, a žoga, tudi zaradi lepih posegov izkušenega Li-bertasovega vratarja Ulcigraja, ni hotela v mrežo. Ko so do kraja manjkale le tri minute in je bilo tekme praktično konec, je sodnik le dosodil 11-metrovko v korist domačih. Natančno jo je izvedel Potasso, a kaj, ko je do kraja manjkalo premalo, da bi Križani lahko še upali vsaj na remi. (A.T.)
Včeraj ob udeležbi skoraj 130 tekmovalcev in tekmovalk
Uspel maratonski tek v Gorici
Vesna — Libertas 1:2 (0:0)
STRELEC za Vesno: Potasso v 87. min. (11-metrovka)
VESNA: Negrini, Tucci, Sedmak (v 46. min. Švab), Verbich, F. Candot-ti, Jerman, Floridan, Potasso, St. Candotti, Guštin (v 46. min. Bruno), Picchieri.
Križani si poraza niso zaslužili, vendar treba povedati, da tudi niso naredili nič posebnega, da bi tekmo o-svojih. Nastopili so sicer brez nekaterih ključnih gralcev (manjkali so Penco, Pisani, Pipan, Niko Sedmak, Andrej Kostnapfel, nekateri upravi-
IZIDI ZAOSTALIH TEKEM
Vesna - Libertas Opieina - Vivai Busa					1:2 2:2	
Domio - San Sergio LESTVICA Fortitudo	24 16	6				2	0:0 33:16 38	
Muggesana	24	11	8	5	32:19	30
Vesna	24	10	9	5	34:21	29
Vivai Busa	24	9	8	7	32:25	26
Stock	24	9	7	8	27:25	25
Zarja	24	11	3	10	23:28	25
Libertas	24	9	6	9	25:29	24
Opieina	24	10	2	11	29:42	23
San Luigi	23	7	8	8	27:29	22
Arrigosport	23	9	4	10	35:42	22
San Sergio	24	7	8	9	28:29	22
C. E. Prisco	24	7	7	10	26:28	21
Isonzo	24	7	6	11	22:26	20
Fogliano	24	5	9	10	22:27	19
Begliano	24	4 ;	11	9	21:32	19
Domio	24	3	9	12	24:39	15
ceno, drugi pa ne), tako, da je bilo težko pričakovati po vol jen izid, vendar bi si od teh, ki so stopili na i-grišče, le nadejali kaj več, še zlasti, ker so bili pogoji za igro dobri (lepo vreme), a zvestega občinstva tudi ni manjkalo. Res je še, da Vesna letos nima več možnosti, da bi se potegovala za prestop, kar pa ne more biti opravičilo za tako majhno motivacijo, saj bi si navijači zaslužili več požrtvovalnosti.
Preidimo sedaj h kratki kroniki. Že
Skoraj 130 tekmovalcev iz Furlanije - Julijske krajine, Veneta, Slovenije in Hrvaške se je včeraj zjutraj udeležilo 9. maratonskega teka, ki ga je v Gorici pripravilo društvo Gruppo marciatori ob sodelovanju goriške Hranilnice. Lepo sončno vreme je prispevalo k uspehu manifestacije, ki je ob velikonočnih praznikih postala že tradicionalna za Goriško.
Zmagovalec 25 kilometrov dolge proge, ki je bila: izpeljana ob bregovih Soče, je Tržačan Gianni Hrovatin, član društva Tram de Opieina, ki je na ciljni črti prehitel trojico tekačev
z Reke, ter tekmovalca iz Nove Gorice.
Že po prvih kilometrih je bilo jasno kdo bo zmagovalec. Skupina prvih se je namreč že na Majnici oddaljila od glavnine. Pri Gradišču pa je v vodstvu ostala trojica. Odločilni trenutki za prvo mesto pa so bili pred Sovodnjami, kjer je zmagovalec izsilil rahlo prednost, ki jo je še povečal do cilja in je skoraj z dvema minutama naskoka pretekel ciljno črto.
V ženski konkurenci pa je bila prva Silva Barbo, ki je dosegla tudi dobro uvrstitev v skupni konkurenci.
VRSTNI RED:
Moški: 1. Gianni Hrovatin (Trst) 1.21’43”; 2. Ivan Leškovec (Reka) 1.23T2”; 3. Tone Okoliš (Reka) L 23’32”; 4. Ervin Rnjak (Reka) 1.25’ 19”; 5. Mirko Teraz (Nova Gorica) 1.26’31”; 6. Davide Merlato (Trst) 1.28’00”; 7. Cesare Balaben (Gorica) 1.28’05”; 8. Ivano Monte (Portogru-aro) 1.29’23”;	9.	Achille Decolle
(Trst) 1.29’37”; 10. Nicolò Spadaro (Trst) 1.30’23”.
ženske: L Silva Barbo (Trst) 1. 50’59”; 2. Giorgina Vanello (Trst) 1.55’01”; 3. Laura Memi (Gorica) 1.56’53”. (R. P.)
SAFARI RALLY
Waldegaard v vodstvu
NAIROBI — Ob koncu druge etape avtomobilskega »rallyja Safari« je trdno v vodstvu Šved Waldegaard (toyota celica turbo). Na drugem mestu s 30 minutami zaostanka je Zahodni Nemec Weber in tretji je Šved Erik Torph po 54 minutah (oba toyota celica).
Piloti Lancie niso imeli sreče. Pre-ston in Biason sta morala odstopiti (Preston je s svojo martini 037 končal izven cestišča, da bi se izognil dvema tovornjakoma. Biasiona pa je k odstopu prisilila okvara). Tretji pilot Lancie Alen, ki so ga tudi mučile okvare, je trenutno četrti (po 1. 58”). Zaostanek je sicer velik, toda presenečenja so še vedno možna. Doslej so skupno prevozili 2536 km, od 78 tekmovalcev pa jih je ostalo le še 23.
Omenimo še, da je na petem mestu Finec Kanku Kankkunen (peugeot 205 turbo 16), lancia pa ima še eno svoje vozilo, ki pa upravlja Kenijec Criticos, navigator pa je Marzio Kravos: zaostajata za 2.56”.
Danes bo na sporedu še zadnja e-tapa tega izredno napornega rallyja, veljavnega kot četrta preizkušnja svetovnega prvenstva.
KOLESARSTVO: »Trofeja Pantalica«
Presenetljiva zmaga Francesca Cesarinija
FERLA (Sirakuze) — Francesco Cesarmi, član Saronnijevega moštva Del Tongo - Colnago, je včeraj presenetljivo osvojil 12. mednarodno kolesarsko dirko za »Trofejo Pantalica«. Cesarmi je v sprintu premagal Portugalca Acacia Da Silvo in rojaka Francesca Moserja ter večjo skupino kolesarjev.
Giuseppe Saronni, ki je že petkrat zmagal na tej dirki, tokrat ni startal.
VRSTNI RED: L Cesarmi (It.), ki je 166 km prevozil v 4.14’ s poprečno hitrostjo 29,213 km na uro; 2. Da Silva (Port.); 3. Moser (It.) 4. Cola-gè) (It.); 5. Volpi (It.); 6. Pedersen (Nor.); 7. Galleschi (It); 8. Baron-chelli (It.); 9. Zimmermann ( vi.); 10. Chiocchioli (It.) vsi v zmagovalčevem času.
Košarka: ekshibicijska tekma v Montecatiniju
Pozabili na Marka Bana?
V izbranem moštvu v Montecatiniju ni bilo drugega -lajboljšega strelca A skupine B lige, jadranovca Marka Bana (na sliki v boju za žogo med tremi košarkarji Facibe). Škoda, kajti menimo, da si je Marko v izbrani ekipi
mesto tudi zaslužil
Panapesca — »Oscar B lige« 124:124
PANAPESCA: Marchi 9 (2:2), Ra-nuzzi 4, Bianchi, Ingrosso 12 (2:3), Boni 43 (16:18), Chiodi, Niccolai 26 (5:6), Roncarà, Pedrotti 6 (2:2), Maguolo 24 (8:12), Pellegrini.
»OSCAR B LIGE«: Ferraiuolo 11, Lana 7 (1:3), Cantamessi 11, Masini 5, Castellazzi 19 (7:12), Mallamace, Mossali 17 (5:5), Serra 15 (7:8), Della Fiori 28 (5:6), Masetti 11 (2:2).
SODNIKA: Vitolo in Duranti. TRI TOČKE: Marchi 1, Boni 1, Niccolai 1; Cantamessi 3, Della Fiori 3, Ferraiuolo 1, Masetti 1.
MONTECATINI — V ekshibicijski
košarkarski tekmi sta Panapesca, ki kot Jadran nastopa v A skupini B lige, in izbrano moštvo »Oscar B lige« igrali neodločeno s 124:124.
Srečanje, ki ga je priredilo društvo iz Montecatinija, je bilo pod pokroviteljstvom italijanskega košarkarskega tednika Superbasket. Na žalost je organizator spregledal nekaj odličnih košarkarjev, kot so jadranovec Marko Ban ali Lamperti in Zamberlan, člana Citrosila iz Verone.
Tekma je bila vseeno zelo privlačna. Od posameznikov pa bi omenih mladega Niccolaia (Panapesca), ki je bil gotovo najboljši na igrišču.
(M. Raseni)
obvestila
ŠD BREG
ustanavlja nogometno šolo za otroke med 6. in 8. letom starosti. Trenerji bodo otrokom na razpolago ob torkih popoldne od 16.30 do 18.00 Začetek tečaja, ki bo trajal šest tednov, bo v torek, 15. aprila. Vpisovanje in informacije v društvenih prostorih v Občinskem športnem centru od torka do četrtka, od 17.00 do 18.30. tel. 228272.
ŠAHOVSKA KOMISIJA ZSŠDI prireja v petek, 4. t.m. ob 19. uri, v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2) redni mesečni šahovski hitropotezni turnir.
Vabljeni vsi zamejski šahisti.
JK ĆUPA
vabi vse člane in prijatelje na delovno akcijo za ureditev prostora v soboto, 5. aprila, s pričetkom ob 9. uri.
SPDT
obvešča, da bo 32. redni občni zbor v petek, 11. aprila, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Dnevni red je naslednji: otvoritev občnega zbora; izvolitev delovnega predsedstva; izvolitev delovne komisije; poročila; razprava; poročilo nadzornega odbora in raz-rešnica staremu; vobtve novega odbora.
TENIŠKA SEKCIJA ŠZ GAJA sporoča, da se bo tečaj za šolsko mladino začel jutri, 2. aprila ob 18.00 na Pa-dričah. Tečaj za odrasle začetnike pa se bo pričel 9. aprila ob isti uri. Informacije in vpisovanje na sedežu ZS ŠDI — Ul. sv. Frančiška 20 — Tel. 767304 ali pa neposredno pred začetkom tečajev na teniških igriščih.
Z garanjem do vitkosti
_________________Ko gre za zdravje denar ni pomemben
ČATEŽ — V dejavnost zdravilišča Terme Čatež pri Brežicah sodi zdravljenje bolezni in stanj po operacijah gibalnega aparata, medicinsko programiran aktivni oddih (MPAO) za delavce, ki delajo na zdravju škodljivih delovnih mestih, in šola hujšanja.
Pojem »šola hujšanja« ni iz trte izvit. Gre za načrtno odpravo' vzrokov za prekomerno težo. Najprej je potrebno ugotoviti vzroke in šele potem pričeti s postopkom odpravljanja odvečnih kilogramov ter s prevzgojo človeka, da se bo oprijel bolj zdravih navad v življenju.
Debelost je lahko bolezen ali pa vzrok za številne bolezni, med katerimi so nevarna žilna in srčna obolenja — še
posebej visok krvni pritisk. Pri prekomerni teži posameznika lahko pride do motenj v okolju, v katerem živi, na delovnem mestu, v zakonu in na drugih področjih človeko-
vega udejstvovanja. Odpravljanja odvečnih kilogramov se naj človek ne bi lotil brez posveta s strokovnjaki. Razni nestrokovni poskusi hujšanja imajo ponavadi za posledico še več kilogramov in povzročajo več škode kot koristi.
Edina prava pot je, da si predebel človek izpraša svojo vest, kaj dela narobe in se, če ima dovolj poguma, moči in volje loti garaškega posla, kot je hujšanje pod strokovnim
vodstvom. Od te odločitve pa do poti v Terme v Čatežu ni več dolga pot.
V zdraviliški šoli hujšanja najprej določijo, kakšne vrste hujšanje je potrebno uporabiti
za posameznika, ki nato v skupini ljudi z isto terapijo nadaljuje s celodnevnimi aktivnimi rekreacijskimi programi. Seveda pa ne gre brez dietne prehrane.
Udeleženci šole hujšanja sicer hvalijo program, vendar pa poudarjajo, da bi bilo brez kolektivnega dela težje doseči vzpodbudne rezultate. Zato pa je šola hujšanja v Termah Čatež kot nalašč, da zagotovi ljudem prve vzpodbudne rezultate in jih nauči, kako živeti tudi doma, da se doseženi začetni uspehi ne izničijo. Ni daleč od resnice ugotovitev udeležencev šole hujšanja, da se sploh ne bi prekomerno zredili, če bi živeli bolj zdravo in disciplinirano, se več gibali in imeli v sebi tisto potrebno moč, da bi se lahko brez prisile odrekli kulinaričnim dobrotam.
Res je, da 14 ali 21-dnevna šola hujšanja zahteva, da človek malo globlje seže v denarnico, vendar je mnogo več vredna osebna sreča in zadovoljstvo ob ponovni pridobljeni novi življenjski moči.
ep/dl-jjs
Rekreacijski program v trim kabinetu je vedno pod nadzorstvom zdravstvenega osebja
Tudi telovadba v vodi je pod strokovnim vodstvom
emona hoteli
tozd
terme Čatež
Čatež ob savi 73, 68250 brežice, Jugoslavija telefon: (068) 62-110 telegram: terme Čatež telex: 35795
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70.— din. naročnina za zasebnike mesečno 350.—. letno 3.500.—. za organizacije in podjetja mesečno 500.—. letno nedeljski 1.200.— din.
Poèmi tofcočl račun za Itolii«
Zaloinifttvo tržaikega lisko, Trsi *3512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADII DZS 61000 Liubliana Kardelieva 8/II nad ■ telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš 23 mm) 50 000 lir Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 650 lir beseda Ob praznikih povišek 20% IVA 18%. Osmrtnice, zahvale m sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul. Montecchi 6 - tel 775275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 . Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaje m tiska
ZTT
Trst
Ctanfa*n*e
zrfoZnfcovFEG
1. aprila 1986
Casale Monferrato: industrijske odplake okužile vso pitno vodo
CASALE MONFERRATO — Mestno in okoliško prebivalstvo ima kuhinjske pipe zaprte. Vode ne le ne sme piti, ampak je ne more niti uporabljati za umivanje in pranje, tako nevarno je okužena s toksičnimi industrijskimi odplakami. Fenol, anilin, di-metilanilin in še marsikatero drugo strupeno snov so pokazale laboratorijske preiskave v vodi, preiskovalci pa so ugotovili, da gre za ostanke industrijskih obdelav in predelav, ki se odvijajo v tovarnah »industrijskega trikota«.
Uničenje odplak so tovarnarji, kot kaže, zaupali specializiranemu podjetju Ecosystem, ki ima sedež v kra-
ju Ponte Stua med Turinom in Casa-lejem. Direktor tega podjetja Roberto Guarnero, ki ima deželno pooblastilo za sežiganje ali siceršnje odpravljanje odpadkov, je bil aretiran, ista usoda pa je doletela zaenkrat tri lastnike parcel, na katerih je Guarnero nezakonito in človekovemu zdravju v brk preprosto zakopaval, ali bolje, v zemljo nekako vbrizgaval tekoče tovarniške odplake. Ne samo, nekje so strupene odplake ostale kar na površju.
Strupi so se razširili globoko pod zemljo in seveda dosegli vodne poti in izvirke, ki napajajo mestni vodovod. »Škoda je velikanska,« je potožil
župan Riccardo Coppo s pripombo, da občinska uprava ni več kos stroškom in da potrebuje večmilijardne pomoči. Poleg za pomoč ljudem, ki jim pitno vodo priskrbljajo zaenkrat gasilci z dvajsetimi avtocisternami, in za preprečevanje neredov, ki jih utegne povzročiti prerivanje ljudi okoli avtocistern, je treba poskrbeti za sanacijo okuženih plasti zemlje in vodnih podzemnih tokov. Podjetje Ecosystem je zbiralo odplake pretežno tovarn iz milanskega okoliša in namesto da bi jih uničilo, jih je, kot rečeno, spuščalo v zemljo, seveda ponoči. Računajo, da se je v podzemeljske rove in jame, skozi katere se steka čista voda, izteklo vsaj 150 ton močno toksičnih odplak. Sanacija bo torej silno težavna, za sedaj pa tehniki z vrtalnimi napravami iščejo nove vodne vire, ki ne bi bili okuženi.
Pristojni občinski dejavniki istočasno analizirajo vodo iz zasebnih vodnjakov, da bi ugotovili, ali je morda tudi ta zastrupljena. V soboto si je prizorišče katastrofe ogledal proračunski minister Romita, ki se je seveda pogovorili z domačimi oblastmi, jutri pa bo v Rimu sestanek krajevnih in deželnih upraviteljev z ministrom za civilno zaščito.
Preiskovalci skušajo zdaj ugotoviti, če je za nastale razmere kriv še kdo drug in ne samo podjetje Ecosystem ter lastnimi zemljišč. Porodil se je namreč sum, da utegnejo biti v nezakonito dejavnost vpleteni tudi nekateri tovarnarji, oziroma »klienti« Guarnerovega podjetja. Prizadetemu prebivalstvu pravzaprav in kdove kako do tega, da se odkrijejo storilci, kolikor zlasti do tega, da spet pride do normalizacije v vodni preskrbi, saj je voda sedaj dragocena bolj kot zlate.
piloti urijo v Angliji?
LONDON — Angleška policija je uvedla preiskavo proti skupini mladih Libijcev, ki se urijo na vežbališču za pilote v Kidlingtonu pri Oxfordu. Eden med njimi, 23-letni Adii Masud, naj bi Radiu Tripolis telefonsko sporočil, da se je skupaj s petimi kolegi pripravljen vključiti v protiameriške samomorilske pilotske skupine zaradi nedavnih dogajanj v Sidrskem zalivu. Angleškim preiskovalcem je Masud to potrdil, vendar s pripombo, da oborožene akcije proti Američanom nikakor ne bi bile uperjene v oporišča ZDA na britanskih tleh.
Značilno pa je, da se vežbališče Kidlington nahaja nedaleč od Greenhama Commona in Upper Heyforda, kjer so nameščene ameriške jedrske rakete. Nekateri izražajo bojazen, češ da bi ta ali oni libijski pilot utegnil na lastno pest napasti bazi, toda poveljstvo vežbališča Kindlington takšno možnost zavrača z utemeljitvijo, da so Libijci pod neprestanim nadzorstvom in da so tudi sicer varnostni ukrepi zelo “strogi.
V Kidlingtonu je okrog 300 tečajnikov, in to po večini iz arabskih držav.
Katja in »astronavt«
Enajstletna Katja Ličeva, ki je 20. marca odpotovala kot »poslanka miru« v ZDA in tako vrnila obisk pokojne Samanthe Smith v SZ leta 1983, si je v spremstvu ameriške prijateljice Star Rowe te dni ogledala vesoljski center Johnson v Houstonu. Na sliki jo vidimo, kako z zanimanjem opazuje model astronavta, ki »stopa po Luninih tleh«. Pred tem se je plavolasa in modrooka Katja mudila v Chicagu pa tudi v New Yorku, mora pa še v Los Angeles in Washington. Njeno potovanje v Ameriko je organiziralo združenje Otroci in šolniki za mir iz Kalifornije, da bi tako počastilo spomin na Samantho, ki je bila ob življenje v lanski letalski nesreči. Samanthi Smith so tudi posvetili manjši muzej v moskovski šoli, ki jo obiskuje Katja. Slednja je aktivna članica najstniškega gibanja za mir v sovjetski domovini.
Grožnja o ugrabitvi princese Ane samo potegavščina?
RIO DE JANEIRO — Brazilska policija je zanikala izjavo britanskega zunanjega ministrstva, po kateri naj bi tolpa prekupčevalcev z mamili hotela ugrabiti princeso Ano in jo nato zamenjati z zaprtim vodjo razpečevalcev mamil Josejem Carlosom dos Raisom, znanim tudi pod imenom Escadinha. To naj bi se zgodilo tik pred princesinim štiridnevnim zasebnim obiskom v Rio de Janeiru, ki ga je Ana končala v soboto. Grožnjo o ugrabitvi naj bi tolpa posredovala brezimno agentom, ki so skrbeli za varnost Ane med njenim obiskom v Braziliji.
Tukajšnja policija trdi, da je takih in podobnih groženj v zadnjih mesecih vse več in da je vsa bojazen bila zaman, reakcijo britanskega ministrstva po označuje kot pretirano.
Želiš pohčeriti »spolno zrelo« deklico? Kar odgovori na oglas
LONDON — Pred kratkim se je v angleškem tedniku »Caribbean Times« pojavil dokaj čuden, pa tudi dvoumen oglas, ki se glasi nekako takole: »Dajte pohčeriti to deklico: ima šest let in je spolno zrela!« Neko združenje za obrambo otrok je takoj sprožilo alarm ter zahtevalo raziskavo, saj se boji, da bo tak oglas »zbudil apetite« spolnih sprevržencev.
Tednik je namreč objavil sliko te deklice, ki je sirota z otoka Grenade in pač išče človeka, ali pa zakonca, ki naj bi jo pohčeril. Vendar ga je bilo vsem očitno, da gre tu za deviacijo. V oglasu nadalje še piše: »Deklica je zelo živahna, klepetava, rada ima pohvale in se hitro naveže na bližnjega. Takoj razgali svoja čustva in je lahko že majhna gospodična. Zna biti izzivalna in je spolno zelo zrela.«
Verjetno po takem oglasu res ne more biti več dvomov o njegovem namenu, tako da je tajnica združenja za obrambo otrok, ki skrbi za več tisoč otrok brez staršev, Valerie Riches, jasno dejala, da je deklica v nevarnosti, saj je revija, ki je objavila oglas, zelo brana, njena na-
klada pa je okoli 25 tisoč izvodov tedensko. Revijo prodajajo v glavnem v bogatih predelih Londona, Ham-mersmith in Fulham, pa tudi drugje v angleškem glavnem mestu.
Ravnatelj krajevnega urada za socialne usluge londonske občine Bruce Cova je obljubil, da se bodo čim.-prej zavzeli za deklico z Grenade ter še dodal, da ima urad vedno več težav pri iskanju ljudi, ki bi bili pripravljeni na posinovljenje otrok, posebno takih, ki niso »domači«. Vendar je še povedal, da zelo pozorno proučujejo vse posamezne primere, da ne pride do bodočih problemov. Zato meni, da bi mu tudi ta primer ne mogel zbežati, tudi če bi ga nanj ne opozorili.
Kaj pa direktor revije, ki je oglas objavil? Arij Ali se je javno opravičil ter dejal, da bi, če bi osebno videl ta oglas, takoj poskrbel za njegovo odstranitev. Dodal je še, da si njegova revija prizadeva, da bi dobila starše črnskim in mulatskim sirotam in da mu torej taka propaganda prav gotovo ne koristi, obratno! Preiskovalci bodo sedaj ta primer proučili v upanju, da se kaj takega ne bo več ponovilo.
Prvi peterčki iz epruvete so angleški
LONDON — Prejšnji teden so se rodili v neki tukajšnji univerzitetni kliniki prvi peterčki, ki so bili spočeti »in vitro«, to je v epruveti. Vest je priobčil tednik »Sunday People«. Peterčki so vsi moškega sp»ola, ime jim je Alan, Brett, Conno, Douglas in Edward, tehtajo pa 828 do 956 gramov.
Rojeni so bili dva meseca in pol pred predvidenim iztokom, in to s pomočjo carskega reza. Porod je trajal nekaj več kot dve minuti. Omenjeni tednik ve povedati, da je mamici ime Linda Jacobssen, da je po poklicu solnica in da si je že vrsto lot želela otrok.
Zdravstveno stanje novorojenčkov, pravijo zdravniki, je zadovoljivo, to velja tudi za mater. »Sunday People« dodaja, da bodo Alan, Brett, Conno, Douglas in Edward vsak teden porabili najmanj 250 otroških prevez.
Jože Trobec	V'" Čenča	44.
—rr			T	—Tl					n M 1 M Ti i i m ! u i ■ m M 1 1 i ) i 1 ll		
Chu MENI mtA ITIRIROCNO'
te?
Cafi