Ameriška Domovina AMCR1CAM IN SPIRIT 0OR»«N IM LAMOUAO« ONUT NO. 13 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, JANUARY 20, 1969 &LOVCN1AM MOftNINO N€WSPAP«I ŠTEV. LXVII — VOL. LXVII Francija predložila razgovore velikih 4 ^oitcija je predložila, naj hi štiri velike sile v okviru ZN začele razgovore o ureditvi Srednjega vzhoda. ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Francija je odločno posegla v Razvoj na Srednjem vzhodu, ko le ustavila dobave vsega orožja celo rezervnih delov zanj Iz-raelu po napadu tega na letališče v Beirutu. Ko so se v Libanonu začeli bati novega izraelskega Napada, je Francija izjavila, da ne bo ostala mirno ob strani v slučaju takega napada. Pretekli Petek je uradno predložila Sov-latski zvezi, Združenim državam Veliki Britaniji razgovore v okviru Varnostnega sveta Zdru-zenih narodov za izvedbo znane resolucije Varnostnega sveta od 23- novembra 1967. (( ^e Gaulle ne mara razgovora velikih” štirih izven ZN, pred-°zil ga je v okviru Varnostnega Sveta. Veliki štirje so tam vsi e-nako veliki, ker imajo vsi pra-vico veta. Peta članica te skupijo je Kitajska. Ker Sovjetska Zveza tega mesta nacionalni Kitajski ne priznava, Francozi nje ttiso vabili, da ne bi na ta način težili razgovorov, francoski predlog je sestaven zelo previdno, da ne bi de-a vtisa, da hočejo veliki štirje f°jo rešitev Srednjemu vzhodu ,Vsiliti”. Izrael je povedal že JaVno in odločno, da vsako silo Novi grobovi °dkl, že tri anja. Sovjetska zveza se je Pred koncem leta obrnila na zahodne sile s predlogom za ^°niiritev Srednjega vzhoda. ^ružene države so odgovorile ^arij> pa v odgovoru preje iskale P°jasnila, kot pa stavile lastne Predloge. Stališče Johnsonove vaiTlinistraCije je bilo, naj vpra-^*nje Srednjega vzhoda rešuje J' Jarring, posebni pooblašče-c L Tanta za to zadevo, vele-G Pa naj njegov napor podpi-Jo. Vsak njihov neposreden ;0seg bi preje škodoval, kot ko- fistii ^a. pomiritvi Srednjega vzho- ^elika Britanija se bori »'•Oti “divjim” štrajkom Mary Osredkar V petek zvečer je nenadoma doma umrla Mary Osredkar, roj. Sodnikar z 1083 E. 64 St., stara 65 let, rojena na Viru pri Domžalah, od koder je prišla, ko je bila 5 let stara, žena Antho-nyja sestra Anne Fortuna in Franka Sodnikar. Bila je članica Društva Marije Magdalena št. 162 KSKJ, Podr. št. 25 S2Z in Oltarnega društva pri Sv. Vidu. Pogreb bo v torek zjutraj ob 8.30 iz Zakraj skovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na pokopališče Kalvarija. Joseph Čebular Včeraj je umrl v Euclid General bolnišnici 88 let stari Joseph Čebular s 15414 Lucknow Avenue, rojen v Mirni vasi pri Zabr-dju na Dolenjskem od koder je prišel v ZDA pred 62 leti, mož Louise, roj, Vrabec, s katero sta pred dvemi leti praznovala zlato poroko, oče Josepha, Stanleyja, Rose Marin, Edwarda in Dorothy Memura, 13-krat stari oče, 6-krat praoče. Pokojnik je bil član Carniola Tent T. M. No. 1288, Sv. Save, Kluba slov. upokojencev na Waterloo Rd. in Marijine legije pri Mariji Vne-bovzeti. Pogreb bo v sredo ob 10.15 iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St., v cerkev sv. Jeroma ob enajstih, nato na Ali Souls pokopališče. Anton Somrak V Western Reserve Nursing Home v Kirtlandu, Ohio, je umrl po daljši bolezni 83 lei stari Anton Somrak s 1210 E. 169 St, rojen v Kalu pri Prečni pri Novem mestu na Dolenjskem, od koder je prišel v ZDA 1. 1904, vdovec po 1. 1958 umrli ženi Ani, roj. Bradač v Mali Lesci pri Ljubljani, oče Anthonyja, Adolpha, Ann Kronik, Alberte Jarc, Franka in Alberta, 13-krat stari oče, praoče, brat pok. Franka in pok. Alberta. Pred upokojitvijo pred 20 leti je bil zaposlen pri Clevelanda Twist Drill in Glascote Products. Bil je dolgoletni faran Marije Vnebovzete, član Društva Blejsko jezero št. 27 ADZ, Društva sv. Vida št. 25 KSKJ in Podr. št. 14 SMZ. Pogreb je iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. danes zju- S]U)NDQN, Vel. Brit. — Delav-t>el V*ac*a Je objavila posebno t? 0l^nRg° s predlogi za omeji-S^V divjih” štrajkov, ki so po-1 huda cokla za britansko gobarstvo, saj so na primer lani lo izgubo 4 milijonov de- Vrhh dni. Od celotne izgube na račun “divjih” štraj- VafrecB0g določa 28 dni “ohlaje-in ce ^°be” za zakonite štrajke ke Za < °blačno in hladno. Naj-Ja temperatura okoli 36. Ko so pred 160 leti vmeščali za predsednika ZDA Jamesa Madisona je prvi baltimorski nadškof John Carroll takole prosil božjega blagoslova za novega predsednika in deželo: Vsemogočni, večni Bog, ki si oznanil po Jezusu Kristusu svojo slavo vsem narodom, molimo in prosimo Te, da ohraniš dela svojega usmiljenja, da se bo nadaljevalo širjenje Tvoje Cerkve v neizpremenjeni veri in oznanjanju Tvojega imena. Molimo k Tebi, o Bog moči, modrosti in pravice, ki daješ, da se oblast uporablja, da so zakoni uveljavljeni in da se izdajajo sodbe, pomagaj s Svetim Duhom dobrega sveta in poguma predsedniku naših Združenih držav in njegovi administraciji, da bo upravljal pravično, da bo koristen Tvojemu ljudstvu, ki mu predseduje, s tem, da bo vzpodbujal k pravšnemu spoštovanju kreposti in vere, da bo zvesto izvajal zakone v pravičnosti in usmiljenju, da bo omejeval sprijenost, hudobnost in nemoralnost. Naj luč Tvoje božje modrosti osvetljuje in usmerja izjave našega Kongresa, naj odseva v vseh zakonih in postopkih naše vlade, tako da bodo osredotočeni za ohranjanje miru, pospeševanje narodove sreče, zvišanje delavnosti in marljivosti, zmernosti, treznosti in koristnega znanja, da nadaljujejo in pospešujejo med nami blagoslov enakopravne svobode. Prav tako priporočamo Tvoji neskončni milosti vse brate in sodržavljane po vseh Združenih državah. Naj jih blagoslavlja pravo znanje in posvečuje spoštljivo izvrševanje Tvojih najsvetejših postav, naj ostanejo složno združeni in žive v miru, ki ga svet ne more dati, naj srečno uživajo blaženosti tega življenja, potem pa jih sprejmi v blaženost svoje večnosti.” * Služba predsednika Združenih držav je ena najtežjih in najodgovornejših na svetu. Od njegovih odločitev lahko za visi ne le naša usoda, ne le usoda naše dežele, ampak vsega sveta. Zato je prav posebno potreben božjega vodstva in razsvetljenja Sv. Duha. Zavedajmo se tega in prosimo Boga, da bo danes vmeščeni novi predsednik ZDA modro in preudarno vodil našo deželo! Vsi ruski kozmonavti se srečno vrnili na Zemljo MOSKVA, ZSSR. — Obe ruski vesoljski ladji Sojuz 4 in So-juz 5, ki sta se pretekli četrtek povezali v vesolju v prvo vesoljsko postajo, sta se srečno vrnili na Zemljo. V Sojuz 4 so se vrnili trije kozmonavti, Šatalov, ki se je s to vesoljsko ladjo podal vesolje, Krunov in Jelisejev, ki sta prestopila v vesolju iz Soju za 5 v Sojuz 4. Sojuz 4 je pristal v petek zju traj v Kazakstanu, ko je bilo tam 31 stopinj pod ničlo. Okoliško prebivalstvo je priteklo plašči in odejami, da je zavarovalo kozmonavte pred grizočim mrazom. Vesoljska ladja Sojuz 5 je pristala v soboto zjutraj s preostalim kozmonavtom B. Voly novim. Ob pristanku je izjavil da je vse v redu in da še počuti dobro. Sovjetska poročevalska služba Tass je izjavila, da je bil celoten program vesoljskih ladij Sojuz in Sojuz 5 izvršen točno in redu v splošno zadovoljstvo voc nikov in udeležencev. Ruska te levizija je prenašala glavne dele programa, vendar večinoma neposredno. an Palach, ki se je pretekli četrtek zvečer zažgal sredi Venceslavovega trga v osrčju Prage v znak protesta proti omejevanju svobode pod pritiskom Sovjetske zveze, je včeraj umrl in postal takoj simbol boja za svobodo v ČSR. Vodniki ČSR so izrekli sožalje pokojnikovi materi. PRAGA, ČSR. — V četrtek zvečer se je polil z gasolinom in zažgal sredi Venceslavovega trga v srcu stare Prage 21 let stari Jan Palach, slušatelj politične ekonomije na praški univerzi. V pismu, ki ga je zapustil, izjavil, da se sežiga za stvar resnice in svobode. Gorečo človeško bakljo so pogasili in fanta odpeljali v bolnišnico. Bil je ves opečen. Sinoči je umrl. Izjavil je, da mu ni žal za to, kar je storil, da je bila njegova dolžnost, da po zgledu Jana Husa “zgori za resnico”. * (JfM Jan Hus je v 15. stoletju učil nekatere od katoliškega nauka različne nauke in je bil zato obsojen na smrt na grmadi. Sežga-so ga v švicarskem mestu Konstanzi, ko svojih naukov ni maral preklicati. Husova smrt na grmadi je dvignila Čehe, ki so nato v husitskih vojnah postali strah in trepet okoliških nemških dežel. Skupina 15 visokošolcev je baje sklenila, da se bo vsakih 5 dni eden od njih, ki ga bo določil žreb, javno sežgal sredi Prage, dokler ne bodo oblasti odpravile cenzure in ustavile razširjevanje propagandnega v češčini tiskanega lista ruske armade “Zpra-vy”. Vodniki KP in vlade se zavedajo močnega vpliva, ki ga je imel zažig mladega akademika sredi Prage, vendar za sedaj ne izgleda, da bi mogle zahteve izpolniti. Televizija je pozivala vse, ki imajo na omenjeno skupino kak vpliv, naj prepričajo njene člane o vrednosti življenja. Samo dokler so živi, lahko kaj store za svobodo in narod! Vlada je v posebni brzojavki, ki so jo podpisali predsednik republike L. Svoboda, glavni tajnik KP A. Dubček, predsednik zvezne vlade O. Černik in predsednik skupščine J. Smrkovsky, izrazila sožalje materi Jana Pa-lacha. V njej pravijo podpisani, da so globoko ganjeni nad žrtvijo, ker “vedo dobro, da je bil pri svojem dejanju voden po resnični in iskreni ljubezni do svoje domovine”. Radio Praga je prinesel sporočilo pokojnega Jana, ki ga je ta dal pred smrtjo svojemu tovarišu Lubosu Holoceku: “Moje dejanje je doseglo namen, toda naj tega ne stori nihče drugi. Boljše bo, če tega na stori nihče več. Poskusite rešiti te študente. Povejte jim, naj žrtvujejo svoja življenja za dosego naših ciljev. Naj se ti vsi pridružijo. Naj se živi žrtvujejo v boju!” Brzojav materi Vlada v Pragi je v skrbeh, da utegne smrt mladega študenta, ki dal svoje življenje za ohranitev svobode, razburiti duhove in povzročiti demonstracije in štrajke. Že sinoči so se tisoči zbrali na Venceslavovem trgu in Štrajk pristaniških delavcev je draga stvar NEW YORK, N.Y. — Preko 100 tovornih ladij leži v pristanišču New York, ne da bi se kdo dotaknil njihovega tovora, čeprav je bil dosežen sporazum med unijo pristaniškega delavstva AFL-CIO in transportnimi podjetji. Delavstvo je izjavilo, da se ne bi vrnilo na delo, dokler ne bodo rešeni spori v vseh pristaniščih vzdolž atlantske obale in v Mehiškem zalivu. To utegne trajati še dva tedna. štrajk je pretekli petek dosegel že 29 dni in pomeni izgubo o-koli 435 milijonov dolarjev. Vzdolž cele obale, kjer pristaniško delavstvo štrajka, je bilo pretekli petek zasidranih 259 ladij, ki vse čakajo na konec štrajka. Barbra Steisand v Parizu PARIZ, Fr. — Ko je prišla koncem tedna sem znana igralka in pevka Barbra Steisand, so jo vprašali, kaj misli o De Gaullu. prižigali sveče v čast pokojnikaI Odgovorila je smeje: Želim, da in žrtvam, odpora proti sovjetski bi dal Izraelu letala, sicer pa ni-zasedbi v preteklem avgustu. |mam nič proti njemu! VMESTITEV R.M.NIX0NA Po štirih letih zopet vlak na progi Hue-Da Nang DA NANG, J. Viet. — Pretek lo sredo je prvič po 4 letih steke , zopet vlak na progi med mestoma Hue in Da Nang v severnem delu Juž. Vietnama. Dobro oborožen in zavarovan tovorni vlak naj bi bil dokaz, da so se razmere toliko izboljšale, da je mogoče resno misliti na obnovo železniškega prometa. Odprtje proge Da Nang-Hue je obnovilo promet na 377 miljah proge od Saigona pa do Demilitarizirane cone. Cela proga je dolga 688 milj. Upajo, da bodo WASHINGTON, D.C. — Danes bo vmeščen za predsednika ZDA Richard M. Nixon. Svečanostim bo prisostvovalo okoli 80,000 ljudi, ki so si morali za to preskrbeti posebne vstopnice. Tisoči pripadnikov varnostne službe, policije in vojske bodo čuvali oba predsednika, L. B. Johnsona, ki odhaja, in R.M. Nixona, ki bo opoldne prevzel vodstvo dežele. Še nikdar ni bilo za varnost predsednika tako poskrbljeno kot tokrat. Richard M Nixon je prišel v glavno mesto sinoči in prenočil v Statler-Hilton hotelu nedaleč od Bele hiše. Mr. in Mrs. R.M. Nixon bosta ob 10.30 dopoldne prišla v Belo hišo. Od tam se bosta odpeljala skupaj z Mr. in Mrs. Johnson ob 11.10 proti Kapitelu, kjer se bo ob 11.30 začela vmestitvena slovesnost z zaprisego predsednika in podpredsednika. Predsednik R-M. Nixon in podpredsednik S. Agnew bosta imela na Kapitelu okoli ene malico. Okoli dveh bo novi predsednik zapustil Kapitel in se odpeljal proti Beli hiši, kamor bo dospel ob 2.30 bo izpred Bele hiše gledal mimohod slav- /z Clevelanda in okolice Seja— Klub slovenskih upokojencev za newbursko okrožje ima svojo sejo v sredo, 22. januarja, ob dveh popoldne v Slovenskem narodnem domu na Maple Hts. Tajnica bo podala letne račune in predložila razne zanimivosti za v bodoče. Zato prosi članstvo, da se te važne seje zagotovo udeleži in pripelje s seboj nekaj novih članov. Še nobene sledi— Direktor varnosti je objavil v petek popoldne, da odtisi rok sodnika R. Steeleta niso privedli do nikakega zaključka in njegovo zasliševanje pred strojem za odkrivanje laži ne kaže, da bi zasliševani ne sodeloval. Sodnik je s svojima otrokoma za konec tedna odšel s svojima malima sinovoma iz mesta, pa se je včeraj zvečer že vrnil. Policija je med tem ponovno natančno pregledala vso okolico njegove hiše, kjer je bila 9. januarja umorjena sodnikova žena Marlene. Načelnik policije v Euclidu je izjavil, da policija še vedno nima nobene prave sledi za morilcem. Že 30 let na čelu— Pretekli petek je bil Edi Kovačič že tridesetič izvoljen za demokratskega vodnika v 23. vardi. Edi je bil dolga leta zastopnik varde v mestnem svetu, nato v upravi CT8 sedaj pa je zveza med mestnim svetom in upravo CTS. Čestitamo in mu želimo, da bi še dolgo z enako uspešnostjo kot v preteklosti vodil demokrate v naši vardi! Napredoval je— Rojak Frank Urankar z Mohican Avenue, ki je že dalj časa v službi v uradi šerifa Cuyahoga okraja, je bil koncem tedna povišan v narednika skupaj s 5 drugimi pomožnimi šerifi. Čestitamo! K molitvi— Članice Oltarnega društva sv. Vida in Podr. št. 25 S2Z so vabljene jutri zjutraj ob osmih v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za pok. Mary Osredkar. Članice Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ so vabljene jutri, v torek, ob osmih zjutraj v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za pok. Mary Osredkar, ob deveuh pa k njenemu pogrebu. Medical zavarovanje— Od 65 in več let starih oseb v ZDA je sedaj okoli 95% zavarovanih posebej za zdravnike v okviru Social Security. Tisti, ki niso zavarovani, imajo do 31. marca možnost, da se za to zavarovanje, ki stane le $4 na mesec, prijavijo. Social Security bo tistim, ki so do tega zavarovanja upravičeni, pa niso še vanj vključeni, v naslednjih dneh poslal tiskovine za prijavo. Kdor ne bi kaj vedel, naj se obrne na najbližji urad Social Security za vsa pojasnila. Tečaj za državljanstvo— Tečaj za državljanstvo v St. Clair Recreation Centru se bo začel 30. januarja ob šestih zvečer. Predsednik nostnega sprevoda, v katerem bodo zastopane vse države Mimohod bo trajal od 2.30 do nekako 4.15 popoldne. Ob 9.20 zvečer bosta Mr. in Mrs. R. M. Nixon odšla iz promet obnovili na vsej progi Bele hiše obiskat slavnostne plese. Ob 10.30 zvečer bosta prihodnje leto enkrat. jv Beli hiši sprejela svoje prijatelje. Preveč krščenih Uradno glasilo komunistične mladine v Sovjetski zvezi “Mo-lodoj Komunisti” se pritožuje, da je bilo v minulem letu kakih 60% novorojenčkov krščenih. Celo take so dali krstiti, ki imajo starše vpisane kot brez vere in so včlanjeni v partijo od svoje mladosti. Ameriška Domovina E3C533 n i ro—ho n/i c NMWM M MMRMM « 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Pufcli.shcd daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week ol July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 3 No. 13 Monday, Jan. 20, 1969 na nevarne posledice inflacije, pa se ni dal pregovoriti, tvegal je naprej in spravil deželo v inflacijo, ki nam je sedaj pokazala vse svoje sadove v obliki neverjetno hitrega padanja kupne moči dolarja. To je v njegovi domači politiki njegova največja napaka, ki jo bomo še dolgo čutili. Naj bodo te pripombe o njegovi politiki njemu v slovo. Ostal bo za nas velik predsednik, akoravno mu sedaj naša javnost odreka tako čast. Pa se tudi Trumanu ni godilo bolje. Odšel je zaničevan in omalovaževan v zasebno življenje. Danes Amerika misli že drugače o njegovem režimu, pa je poteklo šele 16 let po njegovem odhodu iz Bele hiše. Prišli bodo časi, ko se Johnsonu ne bo treba sramovati ne pred njegovim neposrednim prednikom in morda tudi ne pred njegovim neposrednim naslednikom. Tudi to se lahko zgodi. I. A. Mnenja in vesti iz Železnega okrožja Piše Andrejček Johnson odhaja Založbe nam napovedujejo že celo vrsto knjig, ki bodo skušale osvetliti zgodovino Johnsonove federalne administracije od vseh strani. Da bo v njih več kritike kot hvale, nas ne sme čuditi. Saj so se prvi ostri kritiki proti Johnsonovemu režimu pojavili že 1. 1965, leto pozneje pa bili dejansko že v premoči ob priliki takratnih kongresnih volitev, ki je pri njih demokratska stranka nemarno pogorela. Od takrat naprej je število kritikov in kritik rastlo. Ker so vsi morali tekmovati med seboj, so Johnsonu pogosto delali krivico. Zato je treba na njegovo administracijo gledati hladno in vpoštevati le stvarnost. Predvsem drži dejstvo, da je Johnson bolj kot kateri drugi predsednik vtisnil svoji administraciji tudi pečat svoje osebnosti. Njegova administracija je bila dober odsev njegove osebnosti, ki naravno ni bila brez napak kot ni noben človek. Johnson se ni rodil v bogastvu, je sam ustvaril svojo karijero, ki se je zanjo moral neprestano boriti. Življenje je napravilo iz njega borbeno osebnost, ki je poznala bolj hladen razum kot čustva, ki je več dala na pravice in dolžnosti kot na ljubezen. Bil je na primer zelo vnet za socijal-no politiko, pa ne morda iz ljubezni do bližnjega, ampak iz prepričanja, da imajo reveži pravico do podpor iz bogatih rok. V stremljenju za dobro socijalno politiko ga je podpiral še njegov patriotizem. Se je zmeraj zavedal, da so Ame-rikanci velik narod, najbogatejši na svetu, kar mu nalaga dolžnost, da pomaga do blagostanja vsakemu pripadniku, ki mu sreča ni bila mila, da si sam pomaga na noge. Poznal je revščino v mladih letih, zato je vedel, kakšna mora je za človeški rod, tudi za njegovo domovino. Njegovi socijalni politiki je manjkalo tisto, kar dela ljudi in njihove akcije simpatične. Johnson je bil plen svojih umskih sposobnosti, ki so iz njega pregnale take čednosti, kot so ljubezen do bližnjega, privlačnost. Ljubil je bojevitost, vendar je ni zlorabljal. V bojih in trenjih je bil izredno spreten, le redki so mu bili kos. Vse to mu je odtujevalo redke prijatelje. V svoji miselnosti je bil vedno sam, zaprt vase in nedostopen za odkritosrčne stike z ljudmi. To mu je ustvarjalo sproti cele plasti tekmecev in sovražnikov v njegovi lastni stranki. Od tam so prihajali najhujši napadi nanj, tam se je tudi začel konec njegove politične kari-jere. Vse to mu ni bilo prikrito in ravno to ga je najbolj grizlo: Zakaj ga ljudje nimajo radi, to vprašanje ga je mučilo noč in dan. Druga njegova bolečina je bila vietnamska vojna. Ta je pokvarila vse njegove račune in načrte. Napravil je glavno napako v svojem življenju, da je to vojno gledal preveč z vojaškega in premalo s političnega stališča. Ako bi gledal nanjo s političnega stališča, bi moral drugače ceniti saigon-ske zaveznike, kot jih je. Saigon bi bil moral zmagati politično v Južnem Vietnamu, šele potem bi imela ameriška vojaška zmaga svoj pomen in dosegla svoji cilj. Ker saigonski vojaški režimi niso bili dorastli svoji nalogi in so prepustili deželo komunističnemu terorju, niso mogle naravno tudi a-meriške vojaške akcije doseči svojega cilja. Tako se je zgodilo to. kar smo ob neki priliki napovedali lansko leto: v očeh vietnamskega prebivalstva bo Johnson odšel, Ho Či Minh pa ostal. Mnogi so nam takrat zamerili to opazko, pa je čas pokazal, da je bila opazka pravilna. Upajmo, da se je Nixon nekaj naučil iz tega. V domači politiki je Johnson imel izredno srečo v začetku svojega režima. Več kot dve leti je Kongres zvesto sledil njegovim nasvetom in mu odobril vse zakonske predloge. Takrat je bila ustvarjena podlaga za njegovo domačo politiko, ki se je zagledala v “veliko narodno skupnost”, v resnici pa bila v glavnem socijalna politika in politika popravljanja krivic, kar so jih tekom dolgih desetletij doživeli črni državljani. Na socijalnem polju je žel Johnson kar lepe uspehe, manj pa v bojih za rasno ravnopravnost. Ironija usode je hotela, da so mu pri tem največ škodovale pretirane zahteve nekaterih črnskih voditeljev, ki so belo večino odbijale od boja za rasno ravnopravnost. Vse to ne izbriše dejstva, da je Johnson dosegel v zakonodaji vse to, česar Kongres ni hotel dati njegovemu predniku Kennedy-ju. Po kongresnih volitvah v 1. 1966 je Johnsonova zvezda začela bledeti, njegova politika je doživela poraz za porazom, česar na ni mogel sam predvideti. Kdo bi si mogel misliti, da bo lani izvršen atentat na senatorja Kennedyja, ki je čisto preusmeril demokratsko politiko in zmešal Johnsonu vse račune. Johnson je delal seveda tudi velike politične napake. Kot je bi! navajen, da je veliko tvegal v čisti politiki, je mislil, da se ta taktika mora obnesti tudi v gospodarstvu. Zato je njegova gospodarska politika postala v začetku tvegana, pozneje pa napačna. Že pred 30 meseci so ga vsi opozarjali Duluth, Minn. — Zima se zadnje tedne bolj in bolj javlja. Tudi snega smo že imeli več, kakor bi ga radi. Napovedujejo pa, da bo v januarju in februarju pritiskalo, da bo škripalo pod škornji in v zraku. Zgleda, da imajo napovedovalci prav. Okrog naših jezer zopet poka. Padajo zajci, vodne ptice, srne in druge živali. Pa tudi več lovcev je bilo na lovih obstreljenih. To radi neprevidnih lovcev. Po goščah čakajo na plene, pa se kje kaj premakne in mislijo, da se premika kaka srna ali jelen, nervozni lovci streljajo in se večkrat dogodi, da streljajo na kakega lovca, ki se pred njimi premika po gostem grmovju. Oblasti lovce opozarjajo, naj bodo previdni, pa kljub temu je dosti nesreč na lovih. Tako je vsako leto dosti takih nezgod. Ko bi bili lovci bolj previdni, bi jih ne bilo. — Po volitvah se je javnost nekoliko pomirila. Preje je bilo dosti jurišanja za razne kandidate. Zdaj pa nekam vsi čakamo, kaj bodo nam prinesli v svojih načrti kandidatje, ki so zmagali. Seveda vse gleda proti Washing-tonu, kjer bo nova glava prevzela posle in jih vodila od 20. januarja naprej. Zanimivo je, da nekateri zdaj gledajo v bodoča štiri leta. Za spremembo je bila večina javnosti. To menda zato, ker zadnji dve leti je sedanja administracija včasih po čudnih potih vozila. Napovedovala je “srečno veliko družbo” in mnogo drugega, pa ni šlo vse tako, da bi bila koza cela in volk sit. Do slednjega ,se malokdaj pride, če sploh kdaj. Vendar skušnje bi jim morale odpreti oči, a jim največkrat niso. Naj-brže jih je vodila tista napaka, ki rada vodi nekatere “z glavami skozi zid”. Daši mnogi učeni tega reka ne poznajo in ga tudi nočejo poznati, zato silijo z glavo skozi zid, dokler ne pridejo do nekih vrat z napisom: Dovolj, do tu in ne naprej! Tako so tudi za politikarje taka neprehodna vrata, zaklenjena z devetimi ključavnicami in to so volitve, kjer javnost spregovori svojo končno besedo. Seveda se ne sme pozabiti, da ima politika svoja zelo čudna pota. Temu seveda prispevajo vse razne slabosti in razmere življenja, ki so v pošteni demokratični družbi večkrat v o-spredju, ki bi pa ne smele biti in bi morali vedeti, kako daleč in do kod morejo segati. Te slabosti in iz njih in po njih nastale razmere “tacajo” okrog v družbi kakor veliki biki in sloni in le pre-radi kjerkoli odrivajo od vsakih jasli stran vse druge, negle-de kako so drugi tudi upravičeni do pristopa k takim jaslim Zato je vedno toliko nezadovoljnosti in sitnosti skoro po vsakih volitvah, pa naj v njih zmaga ta ali ona stranka. Novi časi in v njih nastale nove razmere, bodici radi novih sprememb ali kakih drugih nasprotovanj, so temu krive. Pred kratkim je prinesel lokalni dnevnik več zanimivih razprav o naših bodočih gospodarskih načrkih. Z zmago republikanskega kandidata za predsed- nika pričakujejo zlasti industrij ske korporacije več prijaznosti od strani administracije, kakor doslej. Na drugi strani pa obračajo svoje karte vodstva delavskih organizacij, ker najbrže ne To pove, da naše matere gospodinje res držijo tri vogle, nekatere še več, pri družinah in domovih. Vse čitatelje Ameriške Domovine lepo pozdravlja iz mrzle Minnesote Andrejček Po mislih pok. Farkaša so narodne župnije še zelo potrebne PATERSON, N.J. — Dve leti je danes, odkar je v avtomobilski nesreči, zakrivljeni po dveh pijanih zamorcih, zgubil življenje Father dr. Andrej Farkaš, slovenski župnik v Bridgeportu, Conn. Čim bolj se nam njegova podoba oddaljuje, tem bolj živa in svetla nam blesti pred očmi. Pokojnik je bil zelo učen duhovnik, imel je dva doktorata: iz bogoslovnih ved, ki ga je dosegel na ljubljanski fakulteti, in iz političnih ved s padovanske univerze v Italiji. Marsikomu se' je škoda zdelo, da je tak zmožen Za pravilno sliko medvojnih dogodkov Debeljak Tine. Začetki komunistične revolucije v Sloveniji. Ob 25-letnici prvih žrtev. Buenos Aires, 1968. Matica mrtvih: podatki o Slovencih, pomorjenih po zločinski Osvobodilni fronti 1941-1945. Cleveland, Zgodovinski odsek pri Zvezi DSPB Tabor, 1968. bo toliko sočustvovanja za nji- duhovnik tratil moči na župniji, hove zahteve, ki se bodo kakor zgleda v bodočem letu začele pojavljati. Razlogi: Novi davki na to in ono, na zaslužek in vse razne dohodke, zraven še inflacija, ki z dneva v dan prazni bolj in bolj naše žepe. Zdravila proti temu bi bila: zmanjšati davke. Na papirju se to lahko napiše in tiska. Kje bodo pa uprave raznih uradov in oddelkov dobili denar za vzdrževanje teh, ko v njih vse dviga roke in zahteva višje plače in boljše pogoje. Marsikaj se bo v teh ozirih skušalo izvesti. Toda, ali bo to pomagalo in kako bo javnost sprejela take uvedbe? To dela novim predstavnikom državnih in zveznih uradov, ki so bili v zadnjih volitvah izvoljeni, ne-male skrbi. To v domačih naših notranjih zadevah. Kako bo z odnošaji z drugimi deželami v naši zunanji politiki? Ali bo tam vse gladko in šlo kakor po “žnorci”? Želeti je, da bi šlo, ampak preteklost nam pove, kako je še vedno šlo po takih sitnostih, zlasti še sedaj, kakršna prikipevajo in vro vsepovsod okrog našega sveta. , V Sredozemlju nastajajo bru-halni politični vrelci. Arabski svet, novi Izrael, vrsta drugih državic in zraven še ves črni kontinent sedi na eksplozivnih elementih, ki lahko bruhnejo vsak čas iz sebe nove politične megle, ki lahko zakrijejo vse Sredozemlje in južne evropske kraje. To lahko že jutri. In glavne sile? Sovjetija hoče svoja prosta pota skozi te kraje. Tudi drugi tako. Zapadne sile, med temi predvsem naše ZDA, ne bodo mogle in ne morejo gledati mirno, da se jim bo kdo pred vhode in izhode vsedel in jim zabranje-val vhode in izhode iz Sredozemlja in skozi Suez itd. In kaj še vse v Aziji? Tam še nismo končali. Držimo se obveznosti — drugi se jih ne, le naš dobri Uncle Sam se jih. O joj, koliko problemov! Pa naj pričakujemo, da bo že drugi dan po inavguraciji drugače? Da bi bilo! Pa še drugič kaj o vsem tem. * NEKAJ, KAR VAS MORE ZANIMATI: — Vprašanje: Kdo je bil prvi predsednik ZDA, ki je umrl tekom predsednikovanja? — Odgovor: To je bil William Henry Harrison, ki je umrl 4. aprila 1841, en mesec po ustoličenju kot deveti predsednik ZDA. — Kje je bil tiskan in izdan prvi besednjak v ZDA? — Leta 1788 v Worcester-ju, Mass., pod ko bi vendar lahko bil svetovno znana učna moč na najboljši a-meriški univerzi. Res ga je silno vleklo na univerzo, saj je imel vse lastnosti prvovrstnega profesorja. Poznam več duhovnikov, ki so bili njegovi učenci, ko je poučeval bogoslovje v Kaliforniji; do zdaj mi je še vsak rekel, da je bil pokojnik najboljši profesor, kar jih je kdaj imel. Kaj je bilo, ki ga je odvrnilo, da ni sledil profesorski karieri, za katero je imel tako odlične zmožnosti in je v njej dosegel tako lepe začetne uspehe? Vse svoje telesne in duševne sile je hotel posvetiti rojakom v pomoč, dočim bi se na univerzi moral žrtvovati za tujce. V slovenski narodni župniji je videl tisti o-kvir, v katerem bi se lahko posvetil verskemu in prosvetnemu delu za rojake, pa se je odločil za to področje. Gotovo je že ob tej odločitvi imel pred očmi, kar je poudaril leta 1966 v slavnostnem govoru ob zlatem jubileju slovenske župnije sv. Cirila v New Yorku: “Narodne župnije so naredile v Združenih državah neskončno dobrega. Njim gre zasluga, da so ohranile vero prvim naseljencem, ki večinoma angleščine niso obladovali v zadostni meri; njim gre zasluga, da so ohranili starokrajski naseljenci tudi materinski jezik in narodno zavest. Samo na nas Slovence poglejte! Kjer ni bilo slovenske župnije, je slovenski živelj brez sledu izginil. Naša beseda je močna edino okoli stolpov naših narodnih cerkva.” Ne morem si kaj, da si ne bi ob obletnici dr. Farkaševe smrti poklical v spomin še več odlomkov iz omenjenega govora, ki je kot visoka pesem narodnim župnijam. Recimo, tole: “Poglejte tako imenovani National Shrine v Washingtonu — simbol katolištva v Združenih državah! Kdo je postavil čudovito lepe stranske kapele? Skoro izključno redovne družine — in narodnostne župnije! In med poslednjimi zopet skoro izključno narodnostne župnije s slovanskega vzhoda: poljska, slovaška, litvanska.” (Takrat še ni bilo krasnega barvastega okna, ki so ga darovali Čehi, niti se še ni začela akcija za hrvaško in slovensko kapelico, ki sta zdaj v teku.) “S tem je simbolično in dejansko pokazano, da polje v narodnostnih župnijah polno in samobitno versko življenje, ki lepša in bogati vero vse dežele. Posebej velja o naših slovenskih narodnih župnijah to, kar WASHINGTON, D. C. — V zadnjem času smo zopet dobili dve novi knjižici o medvojni dobi na Slovenskem. Obe novi knjižici sta nujno potrebni vsakomur, kdor hoče dobiti jasno sliko o medvojnih dogodkih, čeprav nobena ne predstavlja neke večje reprezentativne knjige, ki še čaka na izdajo v slovenščini in v svetovnih jezikih. Debeljakova razprava je izšla kot prva številka nove zbirke Svobodni pogledi na slovensko preteklost, sedanjost in prihodnost in daje natančno analizo političnega ozadja OF, ki jo je pisatelj pravilno postavil v vrsto imperialističnih gibanj svetovnega komunizma. Zamisel za tako organizacijo moramo iskati pri VIL kongresu Internacionale v Moskvi leta 9135, ki je nakazal taktiko trojanskega konja razbijanja drugih organizacij in ustanavljanja enotnih front s tako imenovano ponujeno roko. Tudi pri slovenski OF, ki je bila sprva ustanovljena kot Protimperiali-stična fronta iz izrazito ostjo proti zahodnim silam v času, ko sta bila Hitler in Stalin še prijatelja, a je šla “v boj za Sovjete”, čim je Hitler 1941 napadel Sovjetsko zvezo, kot neka njena predstraža, lahko opažamo taktiko termitov. V zvezi s taktiko in začetnimi akcijami, ki so opisane v obeh knjižicah, je zanimivo zasledovati povojne spise, ko komunistom ni šlo več za skrivanje medvojne taktike, ki so ji toliki nasedli. Bodoče razprave bodo zato morale še bolj upoštevati povojne spise komunistov, ki posebno v zadnjih letih naravnost opisujejo svojo taktiko in povedo tudi nekatere stvari o svojih imenom “The Royal Standard je neki naš pisatelj English Dictionary, the First A- naslov svoji knjigi: merican Dictionary — Koliko se ceni in koliko je čejo! Umreti nočejo postavil za Umreti no- in ne sme- vredno delo povprečne pridne jo! gospodinje okrog doma in družine v ZDA? — Če bi ga morali plačati po sedanjih mezdah, ki prevladujejo v ZDA, je tako delo vredno okrog' $159 na teden. Zlasti danes nam je narodna župnija krvavo potrebna — kot Slovencem in kot katoličanom. Kot Slovenci čutimo, da smo po drugi svetovni vojni odtrgani od doma; kot katoličani čutimo, da se nekaj maje pod nami — torej odtrganost od doma in razmaja-nost v veri. Do druge svetovne vojne je izseljenstvo imelo zaščito v stari domovino in nje predstavnikih v novi domovini, vsaj pravimo, če že ne dejansko. Danes tega ni —• ali če kaj je, je prav obratno. Med našo staro in novo domovino je padla železna zavesa — in čeprav je luknjičava, vendar vsi čutimo nje silno težo ... Izmed sredstev, ki naj katoliški Cerkvi pomagajo pritegniti odtujene mase ter jih prepričati o nadnaravnem, je bogoslužje v narodnem jeziku. Kaj bi moglo bolj poudariti važnost narodnih župnij, kot te vrste služba božja? In kaj nam je v borbi za obstanek narodnih župnij bolj dobrodošlo, kot večja uporaba našega jezika v cerkvi? Posebej nam Slovencem in slovanskim narodom sploh. Čez noč smo dobili brez slehernega prizadevanja to, za kar so se naši predniki borili več kot stoletje — vse od časov romanticizma in panslavizma. Zagrabimo obe ročki dediščine sv. Cirila in Metodi-ja.” Vsi si vzemimo k srcu, kar je pokojni g. dr. Farkaš takrat zaklical newjorškim Slovencem: “Spomnite se na pokojnega predsednika Kennedyja, ki je postal nesmrten zaradi besedi: Ne mislite, kaj more ta dežela storiti za vas; rajši pomislite, kaj morete vi storiti zanjo! O-brnimo te besede sami nase: Ne mislite, kaj more župnija storiti za vas, marveč rajši pomislite, kaj morete vi storiti za župnijo! Ne mislite, kaj bi moral vaš dušni pastir še narediti; mislite sami nase, kaj ste vi opustili. Prostor imate v tej cerkvi; napolniti ga morate vi sami! Okvir imate; vi morate postaviti vanj svoj slovenski obraz, svoje slo-vehsko srce!” Rev dr. Fr Blantik, SDB. zločinih, ako zna čitatelj čitati pravilno njihove knjige. Glavna taktika komunizma v Sloveniji in predvsem v tedanji Ljubljanski pokrajini je bila v tem, da je OF od vsega začetka skušala uničiti vsako odporniško gibanje proti okupatorju, ki ne bi bilo pod njeno oblastjo. Zaradi tega je proglasila, da je vsakdo “izdajalec”, ako se ne podredi vrbovemu vodstvu OF in zaradi tega so se začeli umori ljudi, ki so bili kratkomalo označeni kot “izdajalci”. Zaradi te brezvestne taktike komunizma je prišlo do dogodkov poznejših let, za katere so bili odgovorni zločinci, ki so začenjali zločine, ne pa tisti, ki so bili skušali z razpoložljivimi sredstvi vzpostaviti vsaj nekaj reda in varnosti. Komunisti, ki so bili v tako majhnem številu, so namreč morali čakati na priliko, ko je bila vsaka narodna oblast na Slovenskem uničena. Pri kakršni koli možnosti vsaj o-movnega rednega narodnega življenja bi bila vsaka komunistična revolucija nemogoča. Priti je moral okupator in preganjati Slovence, da je lahko nastopil komunizem. Samo pod o-kupatorjem in samo pod najhujšo tiranijo in brezvestnim uničevanjem vsega slovenskega in nesmiselno propagando držav osi, ki je videla v vsakem odporu “komunizem”, se je mogla peščica komunistov polastiti oblasti s tem, da se je uzurpatorske proglasila za odporniško gibanje in v imenu tega po svoje proglašala “heroje” in “izdajalce”. Prav zaradi vojne s veto vri. javno mnenje ni mogli biti na strani odpora proti komunistom, ker je Amerika šele 1. 1947 pro glasila Trumanovo doktrino ir šele 1. 1950 začela v Koreji prvi vojaški odpor proti komunizmu* Tedaj je bilo za Slovence že pre* pozno in je večji del slovenske ga ozemlja že prišel za “železm' zaveso”. Drugi del “Matice mrtvih’ vsebuje imena oseb, ki so jih komunisti zverinsko ubili v letu 1941 in 1942 na ozemlju pod italijansko okupacijo. Upajmo, da se bo “Matica mrtvih” nadalje' vala in nam podala tudi dokumentacijo zločinov po letu 1942' še prav posebne važnosti, ako je to mogoče, bi bilo objaviti imenske sezname nad 11,000 vrnjen-cev iz Vetrinja. Ako nam ho “Matica" to posredovala, bo V' polnila svojo nalogo za doku- mentarno gradivo o medvoju’ dobi, ki še čaka piscev in zalo^' i nikov. Obe knjigi sta naprodaj v Clevelandu v Slovenski pisarni. Tone Kovač ->-----------iiTrurniT^*1 IZ NAŠIH VRS{ Euclid, O. — Spoštovano uredništvo! Tukaj Vam pošiljam če^ za polletno naročnino za Ameriško Domovino. Hvala lepa in V°' . zdravljeni vsi! Mrs. Josephine Jevniku1 Helena, Montana. — Spoštovana uprava lista Ameriška Domovina! Hvala za obvestilo, ^ mi bo naročnina potekla. Radj tega prilagam temu pismu za eno nadaljnje leto. Z Ameriško Domovino sh^ zelo zadovoljni. Prav vso preberemo od začetka do konca. Potuje pa dolgo. Ponedeljkovo Številko največkrat dobimo šele M petek ali v soboto. No, pa se z3' radi tega ne pritožujemo. : Vsem sodelavcem in bralcu^ | Ameriške Domovine želimo p1'0 srečno in blagoslovljeno novo to 1969. S spoštovanjem Aloys Jenk° GOSTAČ MATEVŽ Spisal F. S. Finžgar 8 za vsakega košček štruklja, ki Pirhi ! ga je pripekla ob kolaču. Kdor iz globoke verske resno-y ranem jutru, še pred tretjo nosti ni prebil štiridesetdnev- ur0j s0 začeli težki jerbasi velikega strogega posta, ne more ' Ponočnih jedi potovati v cerkev, kmeti ne veličastnosti, ne lepote odnašali so jih fantje, da so po-lri ne dobrot velike noči. Pred stoletji so naši dedje vse to živo °bčutili s srcem in dušo in zato 3e ta praznik z vedrim veseljem in bogatim pogoščen jem prekosil vse druge dni v letu. V letu, ko se je godila ta po-vest, je bila velika noč šele v ^rugi polovici malega travna. kdi vreme je pridodalo svoje k Praznovanju. Ozimina je bujno ^elenela, travniki so bili potre-ijeni, jaro žito vsejano. Veliki jeden je redko kdo stopil na po-Je. da je še kaj malega postoril, judje so se oprijeli dela doma. Se> kkr je zima navlekla v hišo, r°g nje in še na skednje, je kmralo biti potrebi j eno. Javo-l0Va miza, ki ni bila brez sledov °bn, vsi stoli, premakljive klo-Pi krog pe£i jn sien — vse je koralo iz hiš na pomladno son-^e- Zenske so umivale in čistile eseri0 opravo, ribale pode, no-1 e Pernice in posteljnino na 2ra^- Ko je bilo to opravljeno, ^.2ačele pometati dvorišča. Mo-n h S° SG skednja in mlatil-k podov, naredili so zalogo re- ^‘kice za čez praznike, okrtačili 2ivi Slovenski zavod v Rima študije šele po posvečenju. Vse v vzgojo gojencev drugih na- članek prorektorja Slovenika, semenišč, ki bi dajali našim Mons. dr. Maksimilijana Je-(bogoslovcem nemško vzgojo. Z zernika, ki je izšel v koleda- ustanovitvijo mariborskega se-rju goriške Mohorjeve družbe menišča pa je Slomšek zagoto-za leto 1969. vil našim duhovnikom teološko n°> izpodkidaii po hlevih in nastlali v njih po vseh predelih Suhe stelje. Gospodinje so imele 2adrege na pretek. Bročile so Plrhe, pekle pogačo in kolač, ku-gnjati in klobase. Do velike a°bote je bilo že vse kakor v .^anu. Po hiši se je širil že ® bddeset dni pogrešani vonj po eshini in pogači. Otroci se niso j^fPli na vas. V veži blizu ku-, 3e jih je obdržal vonj po do-r°tah, da so si jih gospodinje poditi izpod nog. ebka sobota je bila že v s a Panična. Delo je počivalo. Ko ^ nakrmili in napojili živino, so SJ Pr^Pravili pražnjo obleko, po-0Pali p0 dvorišču in se veselih krčnega pomladanskega dne. treh popoldne je prvi zagr-el največji možnar in zvonovi Se oglasili. Nič več ne počasno Postno žalostno. Kot pesem . vesela godba je začelo potrkavati. Otroci so oblekli nove, ^ Pomlad in poletje pripravlje-a oblekice. Zbirali so se na vasi y v lupinah odhajali proti fari. saka hi§a je hala moških in stregli sestram in dekličem. Kjer ni bilo dpmačih fantov, so se ponudili hišni hlapci. Mati županja je naprosila gostača in stalnega delavca Tevža pri Lazarjevih, da je namesto še šibke hčerke ponesel že pred dnem težki jer-bas v cerkev. Vsakdo je natančno vedel, kam ga mora postaviti. Za vsako vas je bil po starem izročilu določen prostor. Na vrh jerbasov so položili nove pisane svitke. Ti so dekletom pokazali, čigav je žegen. Ko so odnašalci opravili, so se zbirali pred cerkvijo. Vsak si je potegnil iz žepa kos kruha in klobaso, ki je že ves post niso okusili. Potem so se razdelili: nekaj jih je šlo za zvonarje v stolp, nekaj v borov gozdiček za cerkvijo za streljav-ce. Tam so si zakurili, v ogenj staknili rašpe na dolgih lesenih ročajih, da so se razbelile za proženje topičev. Možnarje so takoj začeli nabijati. Ko so prvega, največjega sprožili, so zaigrali tudi zvonovi; sveto jutro je bilo oznanjeno. Ni se še dodobra zdanilo, ko so počasi že prihajali po vseh potih proti cerkvi stori očanci in žene, da so že pred zorno mašo počastili vstalega Zveličarja in se mu priporočali za srečno zadnjo uro. 2e pred šesto uro je bila cerkev polna. Dekleta so stopile vsaka blizu svojega jer-basa. Ko je bilo opravilo končano, je župnik blagoslovil velikonočne jedi. Tedaj so vnovič zabučale orgle, dekleta so segle po svitkih, si zadele jerbase na glave in hitele pri vseh treh vratih iz cerkve. Tista, ki je prva stopila čez cerkveni prag, se je tekoče leto gotovo omožila. Tako je prerokovalo staro izročilo. Tri reke deklet so se raztekle po cestah na jug, vzhod in zahod. Kakor šopki so se zibali jerbasi “Desetletna potreba za višjo vzgojo duhovnikov. Enakopravnost z drugimi katoliškimi narodi. Simbol, zahvala za vero, zaupanje v bodočnost. Spomin na domovino.” (Iz pisma slovenskih škofov) O Slovenskem zavodu v Rimu je bilo objavljenih že več člankov, ki so prikazali njegovo naravo, opozorili na razne hibe in tudi na nevarnosti. Kaj menijo o njem slovenski škofje, ki nosijo pred Bogom, Cerkvijo in narodom odgovornost za vero rojakov, nazorno povedo uvodne misli. Prav na kratko bi rad podrobneje analiziral posamezne trditve in prikazal njihov konkretni obraz, da bi mogel bralec na tej osnovi lažje razsoditi potrebo nove ustanove v Rimu. Najprej o razlogih, ki so odločevali pri ustanovitvi zavoda, nato prav kratko o njegovem zgodovinskem razvoju in končno še nekaj besed o bodočih načrtih. Zakaj graditi slovenski zavod ravno v Rimu? Podobno vprašanje si je verjetno stavil vsakdo, ki je bral o njegovem nastanku. Saj bi zavod bolj potrebovali doma kot pa v mestu, kjer jih je že nad 110. Razlogov je več, da ne rečem veliko, in jih je mogoče uvrstiti v tri skupine: Slovenik je potreben za priznanje polnoletnosti slovenske Cerkve, za enakopravnost našega naroda ^ drugimi v središču katoličan- vzgojo v slovenskem duhu. V višjih teoloških študijah pa smo še vedno zaviseli od nemških cerkvenih univerz. Šele ljubljanski škof Missia, doma iz okolice Ljutomera in poznejši nadškof kardinal v Gorici, se je poizkusil samoosvojiti tega duhovnega podložništva s tem, da je poslal nekaj študentov v Rim (A. Ušeničnik) ; temu zgledu so sledili še drugi. Ustanovitev ljubljanske teološke fakultete je bil pri tej samoosvojitvi seveda velik korak naprej. Delo še ni končano, |a počasi le dozorevajo narodne verske ustanove, ki so potrebne za zrelo delovanje slovenske Cerkve. Za višjo izobrazbo mladih duhovnikov že več desetletij ne zadoščajo škofijska semenišča Nekaj duhovnikov je treba poslati na druge svetovne univerze, da se tam seznanijo s teološkimi strokovnjaki in od blizu spoznajo svetovni napredek teološke — filozofske vede. V ta namen imajo večji narodi svoje zavode v vseh večjih cerkvenih univerzah sveta, n. pr. v Parizu, Rimu, Louvainu, Insbrucku, Salamanki itd. Mec. vsemi središči je seveda na prvem mestu Rim, kjer je trenutno okrog 110 zavodov, katerih živijo študentje, ki obiskujejo papeške univerze in druge fakultete: Gregorijano (1552), Lateran (1773), Urba-niano (Propaganda) (1627) Angelicum (1580), Anselmia num (1687), Antonianiim (19-33), Salesianum (1940), Cerk vena glasbena akademija (19- raže, da se bo število teh duhovnikov še večalo. Ti duhovniki so bili gostje pri tujih ljudeh; njihovi predstojniki so aili tujci, med tem ko so gojenci drugih narodov lahko uživali domačnost svojih predstojnikov. Iz tega ne sledi, da ai morali v vseh kulturnih središčih imeti svoj zavod; pač pa e nedvomno zelo primerno, da ga imamo v najvažnejšem središču, kot ga ima večina katoliških narodov. Zakaj ravno v Rimu? Rim je danes naj večje kulturno središče krščanstva, sedež Kristusovega namestnika, kjer se križajo vse silnice krščanske dejavnosti. Ker Slovenci ne bomo mogli tekmovati z drugimi narodi, je primerno, da si zagotovimo takšen zavod v Rimu. Zgodovinski pregled zadnjih let jasno kaže, da so naši škofje v glavnem pošiljali največ študentov, bogoslovcev in mladih duhovnikov na rimske papeške univerze, število je v zadnjih letih stalno raslo; zato je kaz-no, da je prišel res primeren trenutek za pogumno gradnjo lastnega zavoda, kjer se bodo mladi slovenski duhovniki nemoteno poglabljali v teološko vedo kot slušatelji papeških univerz. Stanovati v lastnem zavodu ne pomeni, da se moraš omejiti na slovenske probleme; v središču bodo naši mladi duhovniki prišli v živ stik z zgodovino in s sedanjostjo, z najvišjimi cerkvenimi ustanovami in z najširšim mednarodnimi krogom sobratov, kar jih bo umsko in duhovno obogatilo in usposobilo, da bodo mogli vsaj do neke meje misliti in presojati v svetovnem merilu. Obiskovali bodo razne papeške univerze in bodo tako v stiku rodnosti, saj se jezikovno in psihološko ne ujemajo z njegovim ustrojem. Podobne izjeme delajo le v izrednih primerih, kot je bilo n. pr. v vojnem času. V nekaj letih pa so se stvari spet uredile. Ko je šlo za prvega slovenskega duhovnika po vojni, ga ni hotel sprejeti noben slovanski zavod, vključno hrvaški, še manj pa drugi, šele po dolgem iskanju in po osebnih stikih je bil sprejet v Collegio Damascene. Prav tako je bilo treba čez nekaj let trkati na 15 vrat, da smo dobili prostor za 5 duhovnikov, a tudi tokrat nam jih ni odprl narodni zavod, ampak redovniška hiša Krščanskih Bratov. Ako je treba pošiljati duhovnike na višji študij v Rim, kar je prav gotovo potrebno, potem nam pač ne preostaja nič drugega, kot da se odločimo za svoj zavod in ga čimprej zgradimo po zgledu drugih narodov. (Se bo nadaljevalo) skušnje na vseh področjih — cesto brez opravičljivega motiva in smotra. Novost, novost — vse postavljajo v vprašanje.” Sv. oče je dejal, da skušajo nekateri zamenjati “ljubezen do Boga” v veri z “ljubeznijo do človeka”. Kongresnik dvomi v podatke o pacifi-kaciji WASHINGTON, D.C. — Kongresnik John V. Tunney je v posebni študiji izrazil resen dvom v trditve ameriških predstavnikov v Južnem Vietnamu, da živi 73.3% prebivalstva pod nadzorom južnovietnamske vlade v Saigonu. Kongresnik trdi, da so ti podatki napačni, ker so jih sestavljali preveč površno in jih premalo preverili. Moški dobijo ddta Pravosodno tajitiSvo Sso rabilo prisluškovanja WASHINGTON, D.C. — Pred pravosodnim odborom Senata je John N. Mitchell, ki ga je izbral R. M. Nixon za pravosodnega tajnika v svojem kabinetu, izjavil, da se bo posluževal elektronskih naprav za prisluškovanje ne le v slučajih stroge narodne varnosti, ampak tudi v boju proti organiziranemu zločinstvu in drugim velikim zločinom. Prisluškovanje v te namene je Peka potrebujejo Nosanova pekarna na St. Clair j A ve. išče izučenega peka ali j tudi vajenca za polni ali delni ( čas. Kličite od 5. do 6.30 zvečer: EN 1-1863. (17) va in bo obenem spomenik ,, % . , V,.J , ,.vv , ere današnjih sloyenskih ver- U> m za ^cansko z raznimi teološkimi tokovi Male Help Wanted Young, strong man, willing to work in warehouse. Must speu. English. See Mr. Lewis. OHIO FURNITURE CO. 6321 St. Clair Ave. (13> £enske dobijo delo Iščemo čistilko Za splošno hišno čiščenje, po enkrat na teden, v okolici E. 185 St. Kličite 531-6787. (13) žegna, iz zasneženega Triglava jih je pozdravljala rdeča pomladna zarja, z zvonika jih spremljala pesem zvonov, izpred borovcev so grmeli možnar ji. Vse samo veselje in lepota, vse pesem strnjenih src. Nosilke žegna so bile prve doma. Zasople so posedle in se likov. Polnoletnost slovenske Cerkve Ko je Slomšek prestavil sedež lavantinske škofije v Maribor, je bila ena izmed njegovih glavnih želja: ustanoviti mariborsko bogoslovje. Brez njega bi škofija ne bila popolna, temveč bi zavisela od drugih, v glavnem od nemških da so šli k procesiji vsta- 'oddihale. Ko se je sošla vsa dru-Ja. Tedaj so še pomenljivo1 zina) je mati odgrnila jerbas. 2^ 1: “Gremo k vzdigovanju.” oče gospodar pa je prevzel ob-PMk, ki je Vod:l procesijo, je QVlgnii j. - monštranco iz okraše-kaf1 ^023eSa groba za opomin, lec ° ,'e naa Odrešenik, zmaga-grobSmrti, vstal iz zapečatenega gospodinje so ostale treh5 PriPravljale> kar je bilo a nesti k blagoslovu. Ko vstaj( Se je družina vrnila pd pi aje^3a, je že čakal na mizi ^05° ^er^as> ki ni smel biti za eno drugačno rabo. Bil je Praži redno navado. Najprej je prerezal pirhe na krhlje — za vsakega delež. Potem je z velikim krušnim nožem narezal na lesen plošček celo grobljo koscev gnjati. H gnjati je nastrgal hrena. Ko je dvignil kolač, je mati jerbas umaknila z mize, ki je Dila pogrnjena z belim prtom iz domačega platna, na voglih ozaljšanim z belo-rdečimi čopki. Vsak ud družine je bil deležen debelega kosa kolača. Ko je gospodar odmolil očenaš, je vsej družini voščil: “Da bi bilo to leto požegnano vse naše delo in življenje.” Družina se je glasno razvnela in segala po dobrotah na mizi. Ko so žegen dojcdli, je mati postavila na mizo veliko skledo —- repnih olupkov, kuhanih na suhi juhj, vmesenih s kašo in zabeljenih, da so se cinki svetili povrhu. Preden so zajeli, Je dodala pet rdečih pir- je oče razložil družini: “Olupki P° so petere krvave rane so za spomin na hudo lakoto po 'eSa Gospoda.” Nazadnje je en- Otroci hliz 30 stopik krog 2 <“> odrasli posedli krog peči. 29č Z0^110 slovesnostjo je mati skladati v jerbas. Najprej d. Položila vanj velik kolač: “Vi-Sov°’ °trock ta pomeni Kristu-2atVrn0V0 krono.” — Potem je hip1. n^a kr°g kolača tri kore-Poni ^rene: UrPe grenke korenine Pjinv^i0 lri žeblie’ ki je bil z Katr-1 . vekear pribit na križ.” kov Paš. “C11-0 kolača vložila gnjat: dar Poleni velikonočno jagnje, 0trOVan° Zd na3c odrešenje.” PtciriK *n 0dt'asli so ob tem po-Piat > •Ilern okkedu molčali. K ijj je stopila že dorasla hči Ibas zagrnila s prtom, veze-čipka 2. rožami, oorobljenim s bi jj. ie kka večerja. K mleč-asi je dodala gospodinja še rheologijo (1925). Slovenci nimajo nikjer, lastne hiše za svoje duhovnike, temveč črpajo znanost po svetovnih teoloških središčih. Nekatere smo pošiljali v Germanih, kar bo ostalo še naprej; pred nekaj leti smo si dosegli dve mesti v zavodu De Propa-granda Pide. Obenem pa se vedno bolj veča število duhovnikov, ki gredo na dopolnjevalne Doma pa bodo našli poleg vsega še prijetno slovensko družbo in ozračje, ki jih bo poživilo in jim dalo novih moči. Kdor je prebil nekaj let v tujem svetu, ve, kakšen dar božji je tak dom. Da bi stanovali in iskali mesta vedno v drugih zavodih? Ta postopek danes ni več običajen v Rimu, ker si noben ravnatelj ne želi na stanovanje in Napoleonovi vojski, ko naši dedje za veliko noč niso imeli nič drugega na mizi kot skledo nezabeljenih olupkov.” Tako so začeli praznovati sveto noč. Družine so bile, razen v cerkvi, ves dan doma. V vas ni šel sosed k sosedu, sinovi in hčere, dekle in hlapci se niso ganili od doma. Krčme so bile tihe in prazne. (Dalje prihodnjič) Moški dobi delo Potrebujemo moškega za pomivanje posod in čiščenje na 20412 Center Ridge Rd., Rocky lani odobril Kongres v splošnem I River. 333-5333. (13) zakonu za boj proti zločinstvu. Izvoljeni predsedniik R. M. Nixon je že tekom volivne borbe ponovno izjavil, da bo njegova administracija uporabila vsa v zakonih dovoljena sredstva v boju proti zločinstvu, ki stalno narašča. Vse od leta 1934, ko je Kongres uzakonil prepoved prisluškovanja z izjemo slučajev v boju proti vohunstvu, zvezne oblasti niso uporabljale tega sredstva v boju proti zločinstvu. Tako je Michellova izjava v tem pogledu začetek nove dobe, kot je to v senatnem odboru ugotovil sen. Hiram L Fong s Havajev. Bodoči pravosodni tajnik je poudaril, da bo pravico prisluškovanja njegovo tajništvo uporabljal zelo skrbno in le v slučajih resne potrebe. Iščemo gospodinjo Za starejšega pol-invalida, v Collinwoodu. Malo kuhanja in malo lahkega gospodinjstva. Za nadaljna pojasnila kličite HI 2-2009. (13) Gvajana izdala zaporna povelja za upornike GEORGETOWN, Gv. — Vlada je izdala zaporna povelja za pripadnike rodbin Hart in Melville v južnem delu države, ki so v začetku leta dvignili upor in o-klicali področje Rupununi za neodvisno državo. Vladne čete so upor v par dneh strle, vodnikom pa niso mogle do živega, ker so pravočasno pobegnili v sosednjo Brazilijo ali v Venezuelo. Omenjeni rodbini Hart in Melville imata v južnem delu Gvajane obsežna področja, kjer gojita na deset tisoče živine. Pri njih oskrbovanju se poslužujeta članov indijanskih plemen, ki žive na področju. Upor sta začeli, ko sta se zbali, da bi domača vlada skušala zaseči zemljo, ki sta jo oni iztrgali divjini. Gvajana je v sporu z Venezuelo zaradi meja, Venezuela si prilašča skoraj eno tretjino gva-janskega ozemlja, ki je bilo do pred dvemi leti britanska kolonija. Delo za žensko Iščemo čistilko, 2 dni tedensko, v ponedeljek in petek. 32B bus. $15 in voznina. Kličite 382-5358. -(14) “MALI OGLASI Stanovanje išče Zaposlen moški išče 2 ali 3-sobno opremljeno ali neopremljeno stanovanje s kopalnico v st. clairski okolici. Ponudbe sporočite na Ameriško Domovino, tel. 431-0628. —13) NA VARNEM — Granitne Cheyene gore v bližini Colorado Springs varujejo glavni stan ameriškp-kanadske letalske obrambe. Cesta vod-, skozi vhod i' goro} kjer je izdolbeno celo mesto z jeklom zavarovanih stavb' Papež Pavel VI. zavmii duha “reformacije” RIM, It — Na svoji tedenski avdienci je papež Pavel VI. nastopil proti tistim, ki skušajo “duha prenovitve” v katoliški) Cerkvi spremeniti v duha “pro-testantovske reformacije”, ki je skušala v 16. stoletju vse spremeniti, vse prevrniti, v vse dvomiti. Papež je dejal, da nekateri govore “vedno o revoluciji in tako postavljajo vprašanje prc- Hiša naprodaj Lastnik prodaja dvodružinsko hišo na E. 200 St. pri Lake Shore Blvd. Kličite po 5:30 pop. 481-6155. —(16' LASTNIK PRODAJA HIŠO v Collinwoodu, z dodatnim lotom. 3 spalnice (ena z aircond.). izgotovljena soba na 3. nadstr. zaprta veranda, velika kuhinja, pomivalnik posode, GE šted., jedilnica, nova kopalnica zgoraj, stranišče v kleti. Preproge in zavese, alum, okna in vrata, dva 115 čv. lota, nova V-k garaža. Cela hiša prebarvana in v odličnem stanju. Na 1525 E. 172 St. (južno od St. Clair Ave.) KE 1-0070. — (14,16,20,22,24,27 jan) Prijalel’s Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTION i. St. Olair Ave. & fi8lh St.: KN 1-42)2 NAPRODAJ Dve hiši na enem lotu, 6-sobna enodružinska, 5-5 dvodružinsk.-; v bližnji okolici Sv Vida. Kit* čite po 5. uri: 361-1407. -(17) Stanovanje išče Mirno 4 ali 5-sobno stanovanje v bližnji okolici'Sv. Vida išče zakonski par. Ponudbe na Ameriško Domovino, tel. 431-0628. Jerzy Zulawski: NA SREBRNI OBLI ROMAN Dva dni (lunska) po zadnjem je govoril zdaj, da si jemlje svo- porodu smo nekaj pred sončnim zatonom sedeli skupaj, kar se je sila poredko primerilo, in molče gledali po širokem morju. Toneče Sonce je pozlatilo vode, ki jih je plaho vznemiril veter in so se v senci že pomalem svetlikale. Sneg vrh 0’Tamora je krvavo plamenel, v črnem oblaku dima, ki je visel nad žrelom, so žareli temnordeči odsevi. Molk je pretrgala Marta. Ne da bi se ganila, ne da bi odvrnila pogled, uprt nekam v morske daljave, nama je jela govoriti na oko mirna kakor vedno, čeprav sem opazil, da se ji je skraja glas tresel. “Velik greh mi leži na duši,” je začela, “ker nisem mrtvemu možu ohranila zvestobe, zato bom tisoče let delala pokoro v tisočih oblikah, in reči moram, da rada... Vidva pa vesta, da sem grešila samo zaradi njegovega sina, ki v njem še danes živi zame. Tega nisem nikoli skrivala. Kaj sta si vidva mislila o tem in kakšne namene sta imela, to me ne briga. Hotela sem dati Tomu sestre in brata. Brata mu nisem dala, zato pa ima tri sestre in moja misel je, da sem svojo dolžnost izpolnila. Težko dolžnost, ti, Peter, to veš. Žal mi je, ker si si utvarjal, da bi utegnil biti kaj več zame... Ni moja krivda... Toda zdaj je vse končano. Terjam svojo svobodo nazaj! Ne bom vpraševala, ali mi jo hočeta vidva — ali mi jo hočeš ti, Peter, vrniti, vzamem si jo sama. Nisem več tvoja žena.. Globoko si je oddahnila in umolknila. Te besede, njihov izredni poudarek, so naju tako osupnile, da sva nekaj časa nema sedela, ne da bi bila mogla najti odgovor. In kaj bi ji naj bila odgovorila? Da, saj tega ni niti pričakovala. “Vzamem si svobodo — nisem več tvoja žena ...” Čudno so se me dojmile te besede. Trenutek so mi zvenele v ušesih kakor geslo novega življenja, kakor obljuba nečesa, na kar si nisem upal niti pomisliti — ne, saj ne znam izraziti, kaj se je dogajalo v meni. Da, bilo mi je, ko da so njene besede mahoma zbrisale, razpodile vso tisto grenkobo, ki je bila v meni. Čutil sem, da mi je znova kri zaplala po žilah, da se mi v prsih nekaj prebuja, širi... Ozrl sem se v Marto. Sedela je tam negibno, tiho, strmela v morje in le okoli ust ji je včasih vzdrhtel njen otožni usmev, kakor bi ji šlo na jok. “Vzamem si svobodo...” Tako so še pred trenutkom govorila njena usta. Njen nasmeh, njen pogled pa CHICAGO, ILL. HOUSEHOLD HELP HOMEMAKER — COMPANION Stay or go. 35-55 yrs. Gd. salary, references. Call after 5:30 p.m. 271-7718 (13) CLEANING & IRONING 2 days a week. 9 a.m. — 4 p.m. Ref. 545-1555 & £ <15> BUSINESS OPPORTUNITY CARD, GIFT & FLOWER SHOP. Reas. Must sell due to illness. Call 374-2707 10 to 5 p.m. SA 1-4876 after 5 p.m. (16) bodo ne kakor krila za nov polet, marveč samo kot pravico do — miru; da ta svoboda zanjo ne pomeni zarje, ki napoveduje dan, temveč mrak, ki prinaša počitek... V očeh so ji zablestele solze in skozi te solze je nepremično zrla v daljavo ... Srce mi je stisnil bolesten krč; razumel sem, da se lahko obrneš od preteklosti, toda zbrisati je ne moreš... Peter se je medtem suho oglasil: “Meni je vseeno.” Cez hip pa je dejal: “Kako misliš poslej?” Marta se je zdrznila: “Nič... Se malce poživim — za Toma — otroke in potem ...” “Za otroke,” je ponovil kakor odmev. Deklici sta pravkar tekli sem od obrežja, vsi nasmejani in rdeči. V svojih predpasnikih sta nesli kamenčkov, školjk in jantarja. Klicali sta Toma, ki je ob potočku postavljal mline. Peter jim je sledil z očmi. “Za otroke,” je ponovil še enkrat in glavo oprl na dlani. Spominjam se tega trenutka, kakor da je bilo včeraj. Sonce se je že dotaknilo obzorja in zlato pokrajine se je prelivalo v škrlat. Rahla sapa nam je prinašala od morja vonj povodnih rastlin, šumot valov, ki so pljuskali ob pesek, in zvonke, srebrne otroške glasove, Nenadoma je Marta vstala in se obrnila k Petru. “Peter, odpusti, ’ je govorila z nizkim in toplim glasom, kakršnega že davno nisem slišal od nje, “odpusti, morda sem bila — krivična — odpusti, toda jaz — glej, jaz nisem mogla, ne morem. Žal mi je, da si zaradi mene imel — tako življenje ...” Iztegnila je roke proti njemu. Peter je vstal, jo gledal v obraz, potem v njene razprostrte roke, in zopet v obraz. .. Nato se je utrgal iz njega strašen, obupen krohot. “Ha, ha, ha! Ta je pa lepa! Z eno samo besedo za toliko let! Ha, ha, ha! Svobode se ji je zahotelo! Imenitno! Nemara nove izbire? Ha, ha, ha! Petrček, odpusti — nisem več tvoja žena!” Hohotal se je, kakor bi bil ob pamet in vzklikal razne nerazumljive besede. Potem se je sunkovito obrnil in jo mahnil proti domu. Marta je stala nekaj časa vsa zmedena, z izrazom studa in ponižanja na obrazu, dokler je ni zlomilo — zaihtela je neutolažljivo, zateglo — prvič po tisti nevihti, ko je postala Petrova žena. Odšel sem molče — še bolj potrt kakor običajno. Dolgo, štirinajstdnevno noč smo preživeli malone brez sleherne oesede. Drugi dan je na pogled vse krenilo v stare kolesnice. Že zgodaj smo se lotili običajnih poslov, govorili po starem, ne da bi samo z besedico omenili “ločitev”, ki je po zadnjem večeru postala stvarnost. Dotedanje razmerje med Marto in Petrom je bilo tako, da je bila ločitev olajšanje za nas vse Zlasti na Marti sem opazil razveseljivo spremembo. Ne da bi bila živahnejša, a vsaj tista mora je ni več davila. Z nami je svobodneje kramljala, celo do Petra je bila boljša, dasi je bil tako prostaško zavrnil edino ljubeznivo besedo, ki mu jo je bila kdaj privoščila. Kako pa je bilo njemu? To bo zame večna zagonetka. Na zunaj je prenašal vso stvar brezbrižno, nenadni izpad na večer, ko je Marta prelomila z njim, je bilo edino, s čemer je razgrnil svoja čustva. In vendar, koliko grenkobe, koliko ponižanj, koliko bolesti se je moralo zgrniti v strastnem srcu tega človeka! In kakšno silno voljo je moral imeti, da je v sebi vse to potlačil in zatrl. Zakaj na-kljub vsemu jo je imel rad — in rad jo ima še danes, o tem niti malo ne dvomim. Prvi dan po prelomu takole opoldne, ko sem se vračal z morja in priklepal barko h kolu na obrežju, je stopil k meni. Nemirno je mencal, kakor da mi hoče nekaj povedati, pa ne ve kako začeti. Nato se je osokolil, me prijel za roko in spregovoril, bistro gledaje v moje oči: (Dalje prihodnjič) ------o——... % JANUAR HTrmirsu 'S sffišOToffi 12 !l9l [M iMfisfišifniis IMIloffi. KOLEDAR društvenih prireditev JANUAR 25. — Letni ples katoliških vojnih veteranov v dvorani sv. Vida. 20. — Materinski klub pri Sv. Vidu priredi “card party” v avditoriju Sv. Vida. Začetek ob 3:30 popoldne. FEBRUAR 9. — Klub slov. upokojencev v Euclidu priredi večerjo in ples v SDD na Recher Ave. 9, — Klub slov. upokojencev na Holmes Avenue priredi VEČERJO IN PLES v Slov. domu na Holmes Avenue. 15 — Lilija priredi NAGRADNO MAŠKARADO v zgornji dvorani Slov. doma na Holmes Avenue. Igrajo Veseli Slovenci. 16. — Fara Marije Vncbovzete priredi predpostni bazar v šolski dvorani. Od 3. pop. do 9. zvečer. 2? — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi kosilo v šolski dvorani na Glass Avenue. MAREC 1. — Klub slovenskih upokojencev na Waterloo Rd. priredi večerjo v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd 2. — Glasbena Matica poda svoj pomladanski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. 9. — Dawn Choral Group SŽZ poda koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4.30 popoldne. Po koncertu večerja in zabava s plesom. Igra Grabnarjev orkester. 16. — Društvo Najsv. Imena pri Sv. Vidu priredi zajtrk z omletami in klobasicami v avditoriju od 8. zj. do 2. pop. 16 — Federacija slovenskih domov priredi “Man of the Year” banket ob 4. pop. v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 30. — Materinski klub pri Sv. Vidu pripravi kosilo s pečenimi piškami. 30. — Pevski zbor Jadran priredi koncert v SDD na V/aterloo Rd. APRIL 13. — Mladi harmonikarji pri- rede svoj koncert v farni dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 3.30 popoldne. 13. — Moški pevski zbor Slovan poda svoj pomladanski koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob štirih popoldne. JUNIJ 1. — Društvo SPB Cleveland: Proslava Slov. Spominskega 19. — DSPB Tabor priredi svoj pomladanski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. 26. — Slovenska folklorna skupina KRES priredi “VEČER V DEČVAH” s kratkim sporedom v SND na St. Clair Ave. Za ples igrajo “Veseli Slovenci”. MAJ 3. — Slovenski športni klub priredi kegljaški banket v Baragovem domu. 4. — Pevski zbor Triglav priredi svoj letni koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne. 10. — Pevski zbor Korotan poda v SND na St. Clair ob 7.30 zvečer koncert. Po koncertu ples ob godbi “Veselih Slovencev”. 11. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi MATERINSKO proslavo. V BLAG SPOMIN OB ŠESTI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL NAŠ PRELJUBI DOBRI SOPROG IN OČE, SIN IN BRAT Wiiliam Strukel Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 20. januarja 1963. Šest let Te že zemlja krije, v temnem grobu mirno spiš, srce Tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. Žalujoči: ŽENI IN OTROCI, MATI IN OČE, BRATJE IN SESTRE Cleveland, O. 20. januarja 1969. JEMANJE PRSTNIH ODTISOV — V tokijskem živalskem vrtu se trudita dva uslužbenca z orangutanom, katerega prstne odtise bi rada dobila. S prstnimi odtisi bi radi preprečili prepovedan promet in tihotapljenje teh redkih opic. dneva s sv. mašo za padle žrtve komunistične revolucije in žrtve druge svetovne vojske pri Lurški Mariji na Providence Heights, Chardon Road. 8. — Društvo SPB TABOR se bo spominjalo padlih domobrancev, četnikov in drugih žrtev komunistične revolucije v Sloveniji s sv. mašo pri kapelici na Orlovem vrhu na Slovenski pristavi. 15. — Otvoritev Zelene doline. 22. — Otvoritev Slovenske pristave. 29. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi svoj vsakoletni piknik na Slovenski pristavi. JULIJ 4. — Zelena dolina priredi piknik na svojih prostorih. 13. — Slovenska pristava priredi piknik. 20. — Slovenski športni klub priredi piknik na Slovenski pristavi. 27. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi. 27. — Piknik v Zeleni dolini. AVGUST 3. — Ohio KSKJ piknik v parku sv. Jožefa na White Rd. 10. — Zelena dolina priredi piknik na svojih prostorih. 17. — Fara Marije Vnebovzete priredi svoj žegnanski festival od 3. pop. do 9. zvečer v šolski dvorani. 17. — Slovenska pristava priredi piknik na svojih prostorih. 24. — Letni piknik društva Najsv. Imena fare sv. Vida na Saxon Acres na White Road. 24.-25.—Slovenski Dom na Holmes Ave. praznuje 50-letnico obstoja. 24. — Piknik v Zeleni dolini. SEPTEMBER 14. — Zelena dolina priredi trgatev. 21. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 28. — Oltarno društvo pri Sv. Vidu vabi na kosilo v farno dvorano sv. Vida ob opoldne do teh popoldne. OKTOBER 4. — Društvo SPB Tabor priredi jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igrali bodo “Veseli Slovenci”. 5. — Ohijska federacija KS$ društev proslavi 75-letnic0, KSKJ s sv. rnašo v cerkvi sv| Vida ob 11.45, nato z bankf. torn v farni dvorani. 5. — Zelena dolina priredi kosfo' njevo nedeljo. 11. Društvo SPB Cleveland pi'' redi svoj družabni večer farni dvorani pri Sv. Vidu. | NOVEMBER 2. — Glasbena Matica poda svo! jesenski koncert v Slov. n*11,j domu na St. Clair Ave. 15. — KI u b upokojencev \ Newburghu priredi letni bani ket v Slovenskem narodne^ domu na E. 80 St. ob 5. uri popi Igra Zabak orkester. 16. — Pevski zbor Jadran pofl| v SDD na Waterloo Rd. svojf jesenski koncert. 23. — Fara Marije Vnebovzd1 priredi Zahvalni festival v šol| ski dvorani. Od 3 pop. do “I zvečer. DECEMBER 7. — Moški pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert '| SDD na Recher Ave. Začetki ob štirih popoldne. “Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je žopet. oglase* vanih nekaj prav poceni predmetov! “Tako priliko je treba izrabiti, da se prib rani nekaj dolarjev. “Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti. “Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini je zanesljiv in pri njem kupujva.” NA PATRULJI — Lovsko letalo ameriške kontinentalne obrambe F-102 Delta Dagger na patrolnem poletu. Puščici podobno jet letalo je posnel pilot enakega letala, ki ga vidimo v ospredju na fotografiji.