Poštnina plačana t gotovinT.
Leto XXII., št. 240
LJubljana, nedelja 12. oktobra iftf-Xg
Cena cent. 70
Upravnlštvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št 31-22, 31-23, 31-24.
Inseratnl oddelek: Ljubljana, Puccinijeva uL 5. - Telefon 31-25, 31-26. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta št. 42. Računi prt pošt. ček. zavodu: Ljubljana št. 17.749.
.ZKLJ UČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kr. Italije in inozemstva Ima
Dnione Pubbliciti Italiana SJL, Milano
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znate mesečno L. 12.—> za inozemstvo pa L. 20.—
Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica tU t, telefon 31-22, 31-23, 31-24.
Rokopisi se ne vračajo.
CONCESSIONAR1A h^SOLUSlVA per la pubblicita dl provenlenza Italiana ed estera:
Unione Pubbliritš Italiana S. Milano
Inslstenti attacchi aerei
contro Tobruk e Marsa Matruh
Grandi distruzioni tra gli impianti portuali, batterie, depositl e concentramenti, installazioni ferroviarie e sugli
aeroporti
II Quartiere Generale delle Forze Armatp comunica in data di 11 ottobre il seguente bollettino di guerra n. 496:
Davanti a Tobruk, in azioni locali, le nostre truppe hanno catturato alcuni pri-gionieri. Unlta aeree dell'Asse hanno ef-Ifettuato nuove azioni offensive contro la piazzaforte di Tobruk e la zona di Marsa Matruh, colpendo con numerose bombe di vario calibro impianti portuali, Datterie,
depositi di materiali, concentramenti di automezzi, installazioni ferroviarle, atten-damenti e aeroporti. Sono stati osservati incendi ed esplosioni.
Apparecchi britannici hanno ancora lanciato un certo nuniero di bombe 8ul.*a citta di Bengasi e dintorni, causando danni materiali; nessuna vittima.
Sul fronti dello scaechiere di Gomiar nnlla di importante da segnalare.
Vztrajni letalski napadi
na Tobruk in Marsa Matruh
Veliko razdejanje med pristaniškimi napravami, baterijami, skladišči, zbirališči; železniškimi napravami in na
letališčih
Cfavni stan Obe roženih Sil Je danes objavil naslednje 496. vojno poročilo:
Naše čete so v lokalnih akcijah pred Tobrukom ujele nekaj sovražnikov. Letalske sile osi so znova napadle trdnjavo Tobruk ln področje okrog Marsa Matruha ter so bombardirale s številnimi bombami različnega kalibra pristaniške naprave, baterije, skladišča potrebščin, parki-
rajoče avtomobile, železniške naprave, šo-torska taborišča in letališča. Opaženo je bilo, kako so nastale ekspIoz:je in požari.
Angleška letala so še enkrat napadla mesto Bengazi in okolico ter odvrgla nekaj bomb, ki so povzročile gmotno škodo, a nobene žrtve.
Na odsekih bojišča okrog Gondarja ni bilo nikakega posebnega dogodka.
Pesimistična londonska presoja položaja na vzhodnem bojišču
ArigSsski listi že računajo s porazom sovjetske vojske v sedanji nemški ofenzivi
Stockholm, 11. okt d. Kakor poroča londonski dopisnik švedskega lista »Nya Dagligt Allehanda«, je londonski tisk poln pesimističnih poročil o položaju na sovjetski fronti ter pripravlja britansko javaiost na najhujše, namreč na zlom vojaške sile Sovjetske zveze. Londonski tisk, ki je več mesecev optimistično gledal na izid te borbe, je v svojih včerajšnjih poročilih poln alarmantnega tona ter pripravlja svoje čitatelje na možnost resnega poloma.
Vojaški sotrudnik »Timesa« glede na položaj na sovjetski fronti ne more nuditi svojim čitateljem drugega tolažila kakor možnost slabega vremena, ki naj bi nemškim četam onemogočilo nadaljnje prodiranje. Jasno je, — poudarja »Times«, — da je nova nemška ofenziva nevarnejša, kakor so prvotno smatrali.
Strahotnost sedanje nemške ofenzive nima primere v prejšnjih nemških ofenzivah, ugotavlja s svoje strani »Daily Ex-press«, ki svari svoje čitatelje celo pred upanjem, da bi se sovjetski vojski tudi to pot posrečilo zadržati Nemce. Hitler sovjetskim četam, ki poskušajo napadati na enem mestu, ne pušča časa, da bi mogle obenem zbrati svoje sile za napad še na kakem drugem mestu. Nemčija Je zbrala vse razpoložljive sile vzdolž vse dolžine bojišča. Rdeča vojska je dobila povelje, naj ne odstopi niti koščka ozemlja več, marveč mora zmagati ali pa pasti na sedanjih postojankah. Ura odločitve je odbila. Zaradi tega, naglaša »Daily Ex-press«, se od angleških delavcev zahtevajo še večji napori, zakaj Sovjetska zveza mora dobiti orožje, tanke, topove in letala. Za vsako ceno je treba to orožje poslati že sedaj iz Anglije.
»Daily Mail« razpravlja o položaju na vzhodnem bojišču v uvodniku pod zelo značilnim naslovom »Ako pade Rusija«. List izjavlja, da kot edini angleški list nikoli ni bil optimističen v presojanju položaja na vzhodnem bojišču, nemške čete pa so pač vedno napredovale in so sedaj prešle v svojo četrto ofenzivo, ki po sili in obsegu še prekaša prve tri. Nemčija se je povzpela do skrajnih naporov, da stre sovjetsko vojsko ln zmaga še pred zimo. Čim globlje prodirajo Nemci v Rusijo in čim več je njihovih zmag, tem bolj se vojna približuje Angliji. Sovjetska zveza je edina dežela, ki jo mora Hitler še premagati, čim se mu bo to posrečilo, bosta ostala samo še britanski imperij in Amerika med njim in med svetovnim gospostvom. Za premagano sovjetsko vojsko ni na širnem svetu nobene vojske več, ki bi se po velikosti še mogla primerjati z nemško. Zato je treba naglo ustvariti nevo armado. Potrebujemo sovjetske vojake kakor tudi sovjetske stroje — naglaša londonski list — najnujnejša pa je oborožitev, in sicer nas samih, kakor tudi Sovjetske zveze. Ako doseže Nemčija prihodnje leto Kavkaz, bomo morali nagrmaditi tamkaj orožja in ljudi, da jo za-držimo. To nam bo uspelo samo na podlagi načrta za dolgo dobo. Vseeno je, ali se vojna konča v naslednjih 15 letih ali ne, vendar pa bo leto 1942 odločilno.
»News Chronicle« piše, da si je Hitler o poteku sedanje vojne povsem na jasnem. Po mnenju tega lista nikoli ne bi bil sprejel odgovornosti za sedanje ogromne vojaške operacije in nikoli ne bi s tako trdnim prepričanjem govoril o njihovem srečnem izidu, če ne bi že v naprej videl uspešnega poteka sedanje ofenzive. Nato govori »News Chronicle« o neverjetni sili nemškega vojnega stroja, ki je po treh mesecih vrstečih se ofenziv pri-
čel sedaj novo ofenzivo, ki po svoji sili prekaša vse prejšnje.
Padec tečaja vrednostnih papirjev v New Yorku
New *ork, 11. okt d. Na newyorški borzi je bil včeraj zabeležen padec skoraj vseh industrijskih vrednostnih papirjev, ki so padli za eno do dve točki. V ameriških gospodarskih krogih sodijo, da se mora padec industrijskih delnic smatrati kot reakcija na vesti o poslabšanju položaja Sovjetske zveze.
Panamski predsednik pobegnil na Kubo
Chicago, 11. okt. a »Chicago Tribune« objavlja nekaj izjav, ki jih je dal njegovemu poročevalcu v Havani bivši panamski predsednik Arias. Izjavil je, da je bil prisiljen opustiti predsedstvo panamske republike zaradi političnih in finančnih težav, na katere je naletel v odnošajih z Vlado v Washingtomu, in se umakniti na Kubo, da bi si rešil življenje. Arias je potrdil, da je billa panamska politika odločno proti pošiljanju vojnih potrebščin za Veliko Britanijo z ladjami, ki so bile sicer last severnoameriških paroplovnih družb, a so bile registrirane v Panami in so plulle pod panamsko zastavo.
Panama, 11. okt. s. Novi predsednik republike je očitno rua pobudo svojega zaščitnika Roosevelta v posebni izjavi napovedali, da bo njegova vlada v kratkem ukinila orepoved oboroževanja trgovskih ladij, ki so tuja last, a registrirane v Panami. La Guardia je izjavil, da se bo Vlada v najkrajšem času sestala v ta namen.
Na ta način se je popolnoma razgalil Rooseveltov manever, ki je brezobzirno poteptal neodvisnost panamske republike in njene interese ter avtonomne pravice.
Poleg tega je La Guardia izjavil poročevalcu neke severnoameriške agencije, da bo njegova vlada vodila politiko njtesnej-šega prijateljstva in popolnega sodelovanja z Zedinjenimi državami.
Napadi iranskih ustašev na angleške čete
Berlin, 11. okt. d. Kakor poroča teheranski radio, ie prišlo v četrtek zvečer do spopada med neko angleško pehotno stotnijo in skupino iranskih ustašev. Tudi snoči so ustaši napadli v Iranu neki angleški oddelek.
Preganjanja v Iraku
Carigrad, 11. okt. u. Iz Bagdada poročajo, da je tamošnje vojaško sodišče obsodilo na dolge zaporne kazni dve znani osebnosti arabskega nacionalističnega pokreta. Obsojenca sta Izmail Gaim, sodnik v Bagdadu in Faik Samarani, ravnatelj bagdad-skega magistrata.
Bolgarski demanti o nakupu ladij
Sofija. 11. okt. u. Po inozemstvu so se razširile vesti, da namerava baje Bolgarija izvršiti nakup nekaterih italijanskih vojnih ladij. Bolgarska brzojavna agencija je pooblaščena, da odločno zanika te glasove.
Ameriški vojaški opazovalec v Kairu
VVashington, 11 okt. u. Tu je bilo objavljeno, da bo major Hugh Adams, ki pri-pala 4. ameriški oklopnj diviziji, poslan v Kairo kot vojaški opazovalec.
Uničevalne bitke pred zaključkom
Ob Azovskem morju, pri Brjansku in Vjazmi število ujetnikov in plen stalno naraščata—Izjalovljeni izpadi iz Petrograda — Letalski napadi
na Moskvo in Petrograd
Iz Hitler je vega glavnega stana, 11. okt Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Uničevanje na tesnem prostoru severno cd Azovskega morja stisnjenega nasprotnika je pred zaključkom. Na bojišču so našli truplo vrhovnega poveljnika 18. sovjetske armije.
Prav tako naglo napreduje uničenje sil, ki so obkoljene na področjih Brjanska in Vjazme. Obupno prizadevanje nasprotnika, da bi predrl obkolitveni obroč, se je povsod izjalovilo ob napadih nemških čet. Število ujetnikov in množine plena stalno naraščajo.
Pred Petrogradom so se izjalovili včeraj vsi probojni poskusi nasprotnika. V tieh dneh borbe je bilo samo v odseku ene pehotne divizije uničenih 28 zelo težkih oklopnih vozov.
Bojna letala so v pretekli noči bombar-dii ala vojaško važne naprave v Moskvi in Petrogradu, kakor tudi železniške proge.
Podnev? so bojna letala potopila v neki luki Faroerskih otokov dva trgovska par-nika s skupno 2000 br. reg. tonami. Dve nadaljnji ladji sta bili hudo zadeti. V noči na 11. oktober so bojna letala bombardirala neko važno luko ob vzhodni obal! Britanije, kakor tudi pristaniške naprave v južnozapadni Angliji.
V	severni Arifiki so nemška bo.lna letala napadla v noči na 10. oktober britansko letališče v Abur Smeitu. Nadalje so letala učinkovito napadla angleško središče petroleja v Haifi v Palestini. V letalskih spopadih so bila v severni Afriki sestreljena tri angleška letala brez lastnih izgub.
Angleški bombniki so v zadnji noči bombardirali z rušilnimi in zažigalnimi bombami razne kraje v severozapadni in zapadni Nemčiji. Med civilnim prebivalstvom je bilo nekaj neznatnih izgub. V posameznih krajih je 'bilo razdejanih ali poškodovanih nekaj hiš. Protiletalsko topništvo je sestrelilo 6 bombnikov.
Bern, 11. okt. d. Velika bitka na Moskvo je dosegLa višek v svoji srditosti in se more po došlih vesteh sklepati, da je zavladal v srednjem odseku vzhodnega bojišča pravi pekel, v katerem neprestano grme topovi, pokajo letalske bombe, drve tanki in druga motorna vozila, regija jo strojnice .in puške, eksplodirajo mine in se sploh uporablja vsakovrstno moderno orožje.
Nemška ofenziva proti Moskvi se razvija po razpoložljivih vesteh nekako v loku, ki ga označuje krožna železnica od Rževa proti jugu v Vjazmo, odkoder zavije proti vzhodu v Kalugo in Tulo, južno cd Moskve. Najbolj so se nemške čete približale Moskvi pri Vjazmi, na kakih 200 km, dočim so na jugu oddaljene kakih 300 km.
Najhujši so boji pri Vjazmi, kjer so Nemci poslali v boj po londonskih trditvah okoli 1000 tankov in kjer nastopa v množici tudi nemško letalstvo.
Dočim je nemško prodiranje na severu Moskve od Valdajskega gričevja proti Rževu in Kalininu (Tocru) nekoliko počasnejše, nemške čete na jugu od Orela proti Tuli nagle napredujejo in je tu kakor pri Vjazmi nevarnost za Moskvo največja.
V	Moskvi sami priznavajo vso resnost položaja, pravijo pa, da pošilja Timošenko v boj neve rezerve in da stiki med glavnimi skupinami sovjetske vojake še niso prekinjeni. Na drugi strani pa zopet priznavajo, da so nemške čete zabile v sovjetske vrste celc vrste klinov, ki groze z obkolitvijo in uničenjem sovjetskih oddelkov.
Velikega pomena so tudi operacije nemške vojske in zavezniških čet ob Azovskem morju, kjer imajo namen, kakor se zdi, obkoliti levo krilo Budjonijeve vojske in udariti nato od juga proti Harkovu. Do Ro-stova sicer nemške čete še niso prodrle, toda od Mariupolja ni daleč in ko bodo prodrle do tja, bo prosta pot ob vzhodni obali Azovskega morja in dalje proti Kavkazu.
Medtem se nadaljujejo boji na krimski ožini pri Perekopu, kakor tudi pred Odeso in Petrogradom z vso silovitostjo. O kaki pomoči obleganim sovjetskim vojskam na teh področjih ne more biti govora, ker je sovjetsko vrhovno poveljništvo preveč zaposleno na osrednjem bojišču.
Stockholm, 11. okt d. Borba za Moskvo zavzema zmerom večji obseg. Poglavitno bojno prizorišče je na prostoru severovzhodno od črte Brjansk—Orel. Dočim se vzhodno od Brjanska nadaljuje uničevanje tamkaj obkoljenih stotisočev Timo-šenkovih čet, pa nemški motorizirani oddelki in tanki prodirajo od Orela v severni ter v severovzhodni smeri proti Tuli. Sedaj tudi sovjetska poročila več ne prikrivajo silno težavnega položaja, v katerega so zašle Timošenkove armije v srednjem odseku fronte. Poročila iz Moskve pravijo, da se je Nemcem v mnogih odsekih, tako pri Vjazmi kakor tudi pri Brjansku posrečilo prodreti globoko v sovjetske bojne črte. Mnogi sovjetski oddelki nastopajo povsem izolirano, kar čim dalje bolj slabi odpornost sovjetske obram-
be. Pri Brjansku je po mnenju raznih vojnih dopisnikov obkoljenih nad 2 milijona Timošenkovih vojakov, po nekaterih informacijah pa je imela sovjetska vojska doslej že več stotisoč žrtev. Nemško topništvo in letalstvo neprestano bijeta na tesni prostor stisnjene sovjetske čete, ki si v neprestanih obupnih pr nadih skušajo izsiliti prodor iz nemš.. u klešč, toda nemški obkolitveni pas je sestavljen iz več koncentričnih črt in ako se sovjetskim četam posreči z ogromnimi žrtvami prebiti prvo linijo, se njih sunek gotovo zlomi na drugem in tretjem pasu. Pri Vjazmi se je ognjišče borb preselilo že dekaj dalje proti vzhodu v smeri proti Moskvi.
Z nezmanjšano srditostjo se bijejo borbe tudi okrog Melitonolia. kier so bili obkoljeni nadaljnji Budjonijevi oddelki od nemških čet, ki prodirajo ob severni obali Azovskega morja.
V borbi za Petrograd je bilo z velikimi izgubami odbitih več izpadov obkoljene sovjetske posadke. Na finskem frontnem odseku pridobivajo fineke čete na terenu med Ladoškim in Oneškim jezerom in se vse bolj bližajo murmanski železnici na mestu, kier v jugozapadni smeri skoraj prečka ozemlie med obema jezeroma.
Pri Brjansku
Berlin, 11 okt. d Stiskanje sovjetskih čet v gigantskem peklu pri Briansku se neusmiljeno nadaljuje. Obupni sovjetski po-i izkusi, izsekati si rešiln** vrzel so se vsi J ponesrečili. Dne 9. in 10. t. m. je bilo ' ogromno število sovjetskega vojaštva uničenega. Nemške bojne črte. na katerih se razvijajo sovjetski izpadi, so organizirane v treh obrambnih črtah. Več stotisočev rdečih vojakov je obležalo že na bojnem pelju kraj svojega razbitega orožja in tankov. Preživeli rdeči vojaki so bili ujeti.
Silni letalski napadi na Moskvo
Stockholm, 11. okt. d. Po davi dospelih vesteh je nemško letalstvo včeraj ves dan in tudi v noči na soboto silovito napadalo Moskvo. Nemška letala, so prihajala v neprestano si sledečih valovih, v katerih so bile močni oddelki nemških bombnikov. O škodi, ki je bila povzročena v Moskvi pri teh napadih, moskovska poročila ne navajajo nikakih podatkov.
Poslednje sovjetske rezerve
Ankara, 11. okt. d. Poročilo sovjetske službene poročevalske agencije »Tass« o položaju v borbi za Moskvo, ki je bilo izdano v petek ponoči, pravi med drugim:
Sovjetske čete so na prostoru pri Brjansku v zelo kočljivem položaju in se lahko drže na svojih postojankah samo na ta način, da mečejo svoje poslednje rezerve v rtorbo proti neprestanim sihum napadom nemških čet.
Poročilo pravi nadalje, da so Nemci vrgla na tem prostoru v borbo neizmerne množine ljudi in neizmerne množine vojnega j late-riala, ter da so Nemci v tem odseku pač številčno nadmočni v primeri s sovjetskimi četami, čeprav rdeča vojska najbolj trdovratno brani sleherno ped zemlje, Nemci še stalno napredujejo in jim je na mnogih točkah uspelo prodreti sovjetsko fronto ter vdreti globoko med sovjetske obrambne črte.
Moskovska „PravdaM piše o strahoviti nevarnosti
Stockholm, 11. okt. d. Moskovski Ust »Pravila«, glavno glasilo komunistične stranke, se v današnji jutranji izdaji ponovno bavi v uvodniku s sovjetskim vojaškim položajem ter tuli ob tej priliki podčrtava »strahovito nevarnost«, ki grozi Sovjetski zvezi. Uvodničar ugotavlja v analiziranju vojaškega položaja, da postajajo borbe na osrednjem bojišču od ure do ure bolj krvave, tla je Nemcem navzlic silnemu sovjetskemu odporu vedno zopet uspelo prodreti globoko v sovjetske bojne črte in da še zmerom pridobivajo na terenu. Avtor članka izjavlja nato, da postajajo vedno nova sovjetsko-ruska okrožja vojno področje ter da so že direktno ogrožena mnoga važna industrijska in gospoiarska središča. Uvodničar pravi nato: Glede na ta dejstva bi bilo pač slabo pomagano stvari, ako bi se ljudstvo vdajalo samoprevaram. Danes se mora vsak sovjetski državljan zavedati, da v tej vojni ne bo kompromisov, marveč se bo boj bojeval po geslu, ali mi dokončno uničimo Nemce, ali pa bodo oni uničili nas.
Zaplemba smučarske opreme za sovjetsko vojsko
Ankara, 11. okt d. Kakor javljajo iz Moskve, je moskovski Izvršilni odbor sklenil, da bo vse moskovsko prebivalstvo kakor tudi prebivalstvo vseh drugih sovjetskih mest, v kolikor je v stanju nositi orožje, podvrženo obveznemu splošnemu vojaškemu lzvežbanju, razen tega pa se bodo civilisti izvežbali ter organizirali v posebne smučarske strelske čete. Ta odlok moskovskega Izvršilnega odbora je bil objavljen v posebnem razglasu, v katerem je med drugim rečeno, da se bo moralo pre-
bivalstvo Moskve in drugih mest Sovjetske zveze bodočo zimo boriti ne le po ulicah svojih domačih mest, marveč tudi po poljih in gozdovih, Iz tega razloga, — nadaljuje sovjetski proglas, — je potrebno temeljito izvežbanje v smučanju in sicer ne samo vseh moških sovjetskih državljanov, marveč tudi žensk ln otrok. V zvezi s tem je bila na področju Sovjetske zveze zaplen ena vsa smučarska oprema, ki ne bo dodeljena samo sovjetski vojski, marveč bo dana na razpolago tudi civilnemu prebivalstvu za vežbanje.
S finskega bojišča
Berlin, 11. okt. d. Kakor javlja o s pristojnega finsikega vojaškega mesta, finske čete po načrtu napredujejo na prostoru ju-gozapadno od One^škega jezera. Razen tega se finsike čete približujejo tudi kraju Kondo—Bo:okoj in na tem mestu resno ogrožajo murmansko železnico.
Odpor proti Rocseveltu v washing-tonskem kongresu
Washington, 11. okt. s. Protiintervencij-ski krogi so se v kongresu pripravili na odločno borbo proti Rooseveltovim načrtom o spremembi nevtralnostnega zakona. Razprava o tem zakonskem načrtu se bo pričela v ponedeljek. Splošno napovedujejo, da bo zelo ostra, opozicija proti temu načrtu pa se je razširila tudi na razne velike organizacije, kakor na bivše bojevnike, na razna katoliška društva in protiintervencijska ženska društva, v katerih imajo protiintervencijski krogi velik vpliv. Predvsem obsojajo ti krogi pomoč, za katero so se Zedinjene država odločile v prilog Rusi;'i, ki jo obeležujejo za sovražnico miru in civilizacije.
Komplikacije okrog Boose-veltovega pisma Stalinu
Berlin, 11. okt. s. Listi opozarjajo, da so nastale komplikacije zaradi pisma, ki ga je Roosevelt poslal Stalinu. Roosevelt je bil prisiljen, da je podal službeno izjavo preko Bele hiše, kakor to poroča »Associated Express«, v kateri je v nasprotju s svojimi namerami moral priznati, da je dejansko pisal Stalinu. Ob tej priliki je tudi prvič podal kratek izvleček iz pisma.
Ameriški poslanik v Moskvi odgodil svoj odhod
Ankara, 11. okt. d. Ameriški poslanik v Moskvi Lawrence Steinhardt je zaenkrat odložil nameravano potovanje v Zedinjene države. Moskovske informacije o tej odločitvi ameriškega poslanika, ki so dospele snoči v Ankaro, ne navajajo vzroka za odložitev Steinhardtovega odhoda iz sovjetske prestolnice.
Francoski pcFtiki pred sodiščem
Bern, 11. okt. d. Kakor poročajo iz Vichvja, se bo sestalo 13. oktobra izredno sodišče v Riomu, da prične obravnavo proti osebam bivšega režima, obtoženim da so zakrivili Zlom Francije. Sodišče bo razpravljalo proti Daladierju, Revna udu, Man-delu, Blumu, Jaccmetu in generalu Game-linu. ki so vsi sedaj v zaporu v Riomu.
Izpopolnitev francoskega cestnega omrežja
Pariz, 11. okt. d. Kakor poroča »Petlt Parisien«, je francoski prometni minister na obisku v Lillu napovedal izvedbo velikega gradbenega programa za izpopolnitev prometnega omrežja v Franciji. Prometni minister Jean Berthelot je izjavil med drugim, da bo kot prva zgrajena avtomobilska cesta Pariz—Saint Quentin. Ta cesta bo dopolnjena z naslednjimi tremi drugimi avtomobilskimi progami: Pariz— Liege, ki bo imela zvezo z omrežjem nemških avtomobilskih prog, Pariz—Douai— Lille ter Pariz—Calais. Za ta cestna dela je določen kredit 4 milijard francoskih frankov. Prometni minister je izjavil, da ie gradbeni program francoske vlade, potreben za obnovo dežele, tako obsežen, da se Francija ne bo mogla več zadovoljiti z sedaj veljavnim 40 urnim delovnim tednom.
Vlchy, 11. okt. d. Francoska vlada se bo danes sestala pod predsedstvom maršala Petaina k posebni seji, na kateri se bodo po Informacijah iz merodajnih chyjskih krogov obravnavali predvsem gospodarski problemi v zvezi z bližnjo zimo.
Nova portugalska ojačenja na Azorih
Lizbona, 11. okt d. Včeraj je na parniku »Lima« odpotoval iz Lizbone nov transport portugalskega vojaštva, namenjenega za ojačenje obrambnih posadk na Azorskih otokih. Ob odhodu se je v luki zbrala ti-sočglava množica prebivalstva portugalske prestolnice, ki je odhajajoče portugalske vojake navdušeno pozdravljala.
Obnavljajte naročnico
Obbligo dl dichiarazione delle variazioni dei crediti, debitl e titoli
Oko 4. Kfiitslj« dofcrib is £1«m 1. m kaznujejo v denarju do 5000 lir, in v hujših primerih tudi z zaporom do šestih mesecev.
Stvari, ki m predmet prekrška, m zaplenijo.
Člen 5. Ta naredba »topi v ved Javo na
dan objave v S4uibenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Visoki kotniMr >a Ljubljansko pokrajino: Emilio Orezioli
ce se ne nanaša na bivše jugoslovanske državljane, ki so na dan 12. aprila 1941-XIX imeli svoje bivališče v Ljubljanski pokrajini n ga imajo ta aedaj.
Člen 5. U rad za civilno motortaacdjo VI-Mkega komisariata u javni avtomobilski register ne smeta primati tevršmosti odsvo-jMnim dejanjem iz člena 1 brez posebne, tamkaj predpisane dovolitve, niti jih vzeti na znanje ali v obiaviljetije v svojih registrih.
Cordial Campari... un magico no ms che * ripelirfo ogni giorno In tutte le lingue del globo; un so are liquo re che rlanima nelle avverae dre o stanze, ed esalta nelle ore llete.
DAVIDE CAMPARI & C.-*h* n>ms»S»
L*Alto Commissario per la provincia di Lubiana, viste le ordinanze 26 aprile 1941* XIX n. 8, 17 maggio 1941-XIX n. 26 e 24 maggio 1841-XIX n. 30, visto 1'articolO 12 del Banoo del Duce 24 aprile 1941-XIX pubblicato nella Gazzetta Ufficiale del Regno n. 98 del 25 aprile 1941-XIX, visto 1'artieolo 3 del R. D. L. 3 maggio 1941-XIX r.. 291, ordlna:
Art. 1. Gli enti, organi e uffici dell'ex Stato jugoslavo e dell'ex Banovina della Drava, gli altri enti pubblici ed autonomi, gli isti tu ti finanziarl e dl credito, le societa commerciall, le associazioni private, le organizzazioni religiose nonchč ie per-sone fisicha dovranno dichiarare su appo-sito moduio entro 11 20 ottobre 1941-XIX alla Cassa di Risparmio della provincia di Lubiana le variazloni che slano inter-venute posteriormente alla data di denun-cia presentata a sensi delle ordinanze 25 aprile 1941-XIX n. 8, 17 maggio l94l-XIX n. 26 e 24 maggio 1941-XlX n. 30:
dei crediti e deblti, in qualsiasi valuta espressi verso enti o persone di qualslasi nazionalita che abbiano la proprla sede o il proprio domicilio in territori diversi da quelli del Regno d'Itala, dei territori del-1'Africa italiana o, dei Possedimenti ita-liani e deH'Albania, oppure che slano pa-gabili airestero;
dei titoli azionari, obbligazionari, di credito espressi in qualsiasi valuta emessi da enti o persone fisiche o giuridiche che abbiano la lorO sede o domicilio m territori diversi da quelli del Regno dltalia, dei territori dell'Africa italiana, dei Possedimenti italiani e delVAlbania, oppure che siano pagabili a!l'estero.
Le variazioni che si verificassero suc-cessivamente dovranno essere denunciate trimestralmente, e precisamente entro il 15 dei mesi di gennaio, aprile, luglio e ottobre.
Art. 2. Entro lo stesso termine del 20 ottobre 1941-XIX, le banche, i banchieri, i camblavalute e, in genere, le societa, le ditte e gli enti che mtrattengono conti espressi in valuta diversa dalla lira e dal franco albanese con perBOne fišiche o giuridiche aventi il loro domicilio o sede nei Regno d'Italia, nei territori dell'Africa italiana, nei Possedimenti italiani e neH'Al-bania, dovranno notificare su apposito moduio i saldi di tali conti alla Cassa di Risparmio della Provincia di Lubiana.
Le variazioni che si verifcaBsero succes-sivamente nei suddetti conti dovranno essere denunciate entro i termini fissati nel-1'ultimo ccrmma del precedente articolo J.
Art. 3. L'obbligo dl denuncia di cui al-1'articolo 1 non sussiste per i crediti e de-
bitt derivantl dal movimsnto di esporta-
zione e dl importazione dl m srci eseguite in base a lloenza rilasclata dali'Alto Commissario per la provincia dl Lubla&a.
Art. 4. I> variazione che importa 1'obbll*
go della denuneia anche il fatto che un* persona flidca o giuridica, la quale nofi abbia avuto nulla da denuficiare entro 1
termini prescritti, entri o sia entrata in possesso, per qualsiasi ragione, di crediti o titoli, o sia diventata debitrice dopo tali termini, o stabilisca o abbia stabilito la sua residenza o sede nei territori della provincia di Lubiana dopo i termini stessi.
Art. 5. Indipendentemente dalla dichiarazione di cui airarticolo 1, e vietata, senza preventiva autorizzazione dell'Alto Commissario, la negoziazione dei titoli azionari, obbligazionari e di credito, anche se espressi in dinari, emessi da enti o persone che abbiano la propria sede o il proprio domicilio, ln territori diversi da quelli del Regno d'Italia e dell'Albania, del territori dell'Africa italiana e dei Pos-sedimenfi Italiani, o che abbiano i loro beni in territori noti annessi al Regno dTtalia, pur avendo la propria sede o 11 domicilio nella provincia di Lubiana.
Art. 6. Le persone fisiche o giuridiche di cui all'articolo 1 aventi residenza, domicilio o sede nei čomuni della provincia di Lubiana che sono pasSatl Sotto la dl-retta amministrazione rispettivamente del Commissariato Clvile per i territori sloveni occupati dalle Forze arm&te italiane e dell'Alto Commissariato per la provincia di Lubiana dopo la pubblicaziO-ne delle ordinanze 25 aprile 1941-XIX tt. 8. 17 maggio 1941-XIX n. 26 e 24 maggio 1941-XIX n. 30, o dopo trascOrsi i termini nelle stesse stabiliti, e che pertanto non furono in grado di presentare le denuhce ivi ordinate, devono ottemperarvi entro il 20 ottobre 1941-XIX.
Art. 7. Le violazioni alle disposizioni della presente ordinanza sono accertate e punite a mente dell'articolo 12 del Ban-do del Duce 24 aprile 1941-XIX pubblicato nella Gazzetta Ufficiale del Regno dTtalia n. 98 del 25 aprile 1941-XlX, affiSsO &ll'albo del R. Commissariato Civile il 28 aprile 1941-XIX e pubblicato nei Bolletti-no Ufficiale del R. Commissariato Civile per i territori sloveni occupati del 30 aprile 1941-XIX n. 35/288.
Art. 8. La presente ordinanza entra .tm-mediatamente in vigore e sarž, pubblicata nei Bollettino Ufficiale per la provincia di Lubiana.
Lubiana, 30 settembre 1941-XIX.
L'Alto Commissario Emilio Grazioli
Pred zaključkom velesejma
V	velikem Fiatovem paviljonu ogledujejo posetniki velesejma poleg razstavljenih avtomobilov, zlasti Fiatov avtomobil
, v prerezu, model Dieselovega agregata za veliko prekooceansko ladjo, in letalski krožni motor s propelerjem, kakor tudi ogromno Bilko, ki nam kaže pogled na Fiatove delavnice, kjer dela 22.000 delavcev v dveh posadlh, in ki obsegajo 300.000 m- zazidane površine v dolžini % km in v širini % km.
Močno je zastopana na velesejmu tudi industrija gradbenega materiala. Poleg že znanega domačega podjetja Alpeko, ki razstavlja svoje prvovrstne izdelke, številne italijanske tvrdke razstavile raznovrsten sodoben gradbeni material. Med njimi je mnogo takega, ki ga doslej v Ljubljani nismo poznali. Italijanske tvrdke razstavljajo razne keram.Cne izdelke (Richard Ginort; Inž. Sala Co.J, nadalje lahke izolacijske plošče, posebne plošče za stropove in slepa tis (Sacel, Bergamo), armature za sanitarne naprave (Gallieni Vigano & Marazza) ir pa italijanska podjetja cementne Industrije in industrije cementnih izdelkov. Med njimi Je omeniti podjetje »Italcementi«, Bergamo, ki obsega koncem 35 cementnih tvornic. Prav tako je zastopana industrija fimežev in raznih izolacijskih sredstev za impregnacijo betona proti vlagi ter za nepropustnost betona (Sapse, Bergamo).
V	bogato opremljenem bivšem paviljonu Zbornice za TOI je prirejena razstava prodajne družbe italijanskih tvornic umetne svile in celulozne volne »Itaiviscosa«, ki priča o velike napredku tehnike proizvajanja umetnih tekstilnih vlaken. Razstavljene so tako surovine kakor tudi izdelki, in sicer iz blesteče in motne umetne svile, iz blesteče in motne celulozne volne in specialnih umetnih svil in končno iz umetne kazeinske volne tako zvanega »la-nitala«. Uspeh, dosežen na področju avtarkije, je posebno poudarjen s prikazom osnovne surovine za izdelovanje celuloze trsja, ki ga v velikem obsegu prideluje tvrdka Torre Viscosa. Vse ozadje paviljona je obloženo 3 tem trsjem.
Industrija in obrt Ljubljanske pokrajine
Prvovrstna kakovost industrije :e produkcije v Ljubljanski pokrajini se vidi tudi v razstavni dvorani Ljubljanske pokrajine na letošnjem velesejmu. Vsi, ki so si to razstavo ogledali, zlasti obiskovalci iz Italije, priznavajo, da so naša podjetja v čatni in dobro učinkujoči obliki pokazala, da v kvaliteti ln solidnosti svojih izdelkov prav nič ne zaostajajo.
Tu vzbuja pozornost velika razstava preprog in tekstilnega blaga tvrdke »Štora« ter ostalih podjetij tekstilne industrije in pletilstva (Eifler, Hribar, Motvoz in platno d. d., Ogorevc—Grosuplje). Poleg papirne industrije (Vevče), kartonažne in galanterijske Industrije (Bonač, Cemažar) razstavljajo svoje krasne izdelke domači pohištveni mizarji. Zastopana je tudi kemična industrija (Tvornica za klej, Dr. Bohme, Bule—Mirna), pa tudi kovinska in strojna industrija (Anton Smole, Livarna Črnomelj, Willmann, Ljubljana). Tovarna kovinskih izdelkov Lajovic nam prikazuje svoje nove proizvode iz prešane umetne smole, ki nadomeščajo razne izdelke, ki so se doslej izdelovali iz kovine. Pozornost vzbujajo tudi razstavljeni umetniški keramični izdelki tvrdke Dekor, za katere lcaže zanimanje tudi Italijanska publika. Razstavljeno blago se lahko kosa z italijansko proizvodnjo keramične obrti, ki ima že stoletno tradicijo. Lepo zastopana je tudi živilska industrija s svojimi priznanimi izdelki (Juhan, »Alpa«-čaj, izdelki tvornice Sumi, pivovarna Union, žitna mešanica »Zika«, karamele in čokolada tvrdke Jeras, mesni izdelki tvrdk Slamič in Javornik, sadni sokl tvrdke Vitamin). Tudi naši premogovniki (Kočevje in Črnomelj) se udeležujejo razstave. Posebno odlično je zastopana naša usnjarska industrija (Mokronoška tovarna usnja, Lavrič, Verbič in Indus), kakor tudi industrija za predelovanje usnja (Koščak, Ogorevc, Primožič). Seveda so, kakor vsako leto, lepo zastopana tudi glasbila, zlasti harmonika (Kucler, Drenov grič, Jane, Ljubljana).
V	zunanjem delu paviljona, kjer je nameščena industrija Ljubljanske pokrajine, je nameščena izredno okusna razstava umetniških obrtnih izdelkov. Tu razstavlja preko 50 naiodličnejših slovenskih obrtnikov svoje najboljše in najlepše izdelke.
Na drugem koncu paviljona pa kraljuje na najlepšem mestu »suha roba«. Na razstavi sami izdelujejo razne izdelke lz lesa: poleg znamenitih lesenih žlic vidimo tu še mnogovrstne Izdelke iz lesa za vse potrebe. Tako sproti delajo, da se kupi nič ne zmanjšajo, četudi ljudje še toliko kupijo.
Nedaleč pa Je zastopana tudi Bela Krajina s svojimi čipkami, vezeninami, pisanimi srajcami, pleteninami, plsanicaml in lutkami, vse izdelek naše ženske obrti.
Ljubljanski velesejem se naglo bilža svojemu zaključku. Le de danes v nedeljo in Jutri v ponedeljek bo odprt na vpogled občinstvu, zato naj nihče ne zamudi prilike, da si razstavo ogleda še v teh dveh dneh. Vsem, ki si velesejma še niso ogledali, zato priporočamo, da to čim prej store.
Od vitaminov do suhe robe
Redkokdaj nam je velesejem nudil tako raznoliko razstavo, kakor je sedanja. Kdor si podrobno ogleda paviljon za paviljonom, lahko vedno odkrije kaj novega in prav posebno posebnega. Poleg strojev, avtomobilov in koles, vil, gradbenega materiala in vsakodnevnih potrebščin so nam na vpogled modeli raznih velikih ladij, vlakov, ladijskih motorjev, slike in diagrami, ki kažejo gospodarsko strukturo Ljubljanske pokrajine m mnogo drugega, tako da vsak obiskovalec najde na velesejmu mnogo stvari, ki vzbujajo njegovo posebno zanimanje.
Marsikdo gre mimo krasno razsvetljene koje velike italijanske tvornice farmacevtskih Izdelkov Carlo Erba, pa se ne zaveda velikega napredka medicine, ki ga Izpričujejo posamezni Izdelki te tvrdke. V majhnih posodah iz debelega stekla so razstavljeni razni praški, pa tudi tekočine, ld predstavljajo čiste hormone in vitamine. Prevladujejo zlasti oni hormoni in vitamini, ld jih je prav v zadnjem času uspelo sintetično izdelati. Naravoslovci, zdravniki in kemiki so v zadnjih desetletjih odkrili in izolirali vrsto snovi, bermonov in vitaminov, ki imajo tudi v najmanjši količini in razredčenosti izredno velik biološki vpliv na človeka in žival ali vplivajo na pravilno funkcioniranje raznih telesnih organov. Njihovo pomanjkanje v organizmu povzroča najrazličnejše bolezni in funkcijske motnje organov. Prav v poslednjem času, deloma v letošnjem letu, so pri dolgotrajnem raziskovanju kemične konstitucije teh vitaminov in hormonov odkrili, da se za mnogimi, ki so jih prej le z veliko težavo izločevali, skrivajo že znane organske kemične sestavine, kar Je omogočilo pridobivanje teh hormonov in vitaminov na enostavnejši in cenejši sintetični način, medtem ko so jih prej izločevali iz Žlez in raznih rastlin. Med razstavljenimi čistimi vitamini prikazuje tvrdka protikse-roftaličen vitamin A, protinevritičen vitamin BI, čigar pomanjkanje povzroča razne živčne bolezni, nadalje vitamin C, ki obvaruje pred skorbutom, vitamin D, čigar pomanjkanje povzroča rahitične bolezni, vitamin D proti nerodovitnosti, vitamin Ki proti krvavenju itd., poleg tega pa celo vrsto čistih hormonov, med drugimi tudi sintetični moški spolni hormon. Tvrdka Erba razstavlja tudi še druge zdravniške specialitete in biološke preparate ter izpričuje visoko stopnjo italijanske farmacevtske industrije.
že prejtojo nedeljo smo na tem mestu opisali razstave, ki 90 jih na velesejmu priredili največje italijanske tvrdke. Poleg, velepodjetlj težke »trojne, elektrotehnične, ladjedelnidke in avtomobilske industrije (Ansaldo, Fiat, Breda, Marelli, Zedinjene jadranske ladjedelnice), nadalje velikega kemičnega koncema Monteoatini, ki razstavlja del Svojih proizvodov v velikem lastnem paviljonu ter velike industrije gumijastih izdelkov Pirelli ln končno velikih italijanskih jeklarn in železarn (Ilva, Dalmine, Falck) razstavljajo na velesejmu tudi mnoga druga in velika svetovno znana italijanska industrijska podjetja
Močno je na velesejmu zastopana industrija pisalnih, računskih in pisarniških strojev (Olivetti, Grifini, Augusta, Italca-colo-Romana, Uma-Torpedo itd.). Pozornost vzbujajo takozvanl dalekoplsači, to ao pisalni stroji na električni pogon, kjer se znaki po električni poti prenesejo na drugi pisalni stroj, ki Je lahko poljubno oddaljen in ki sam avtomatično in istočasno tipka prenešeno besedilo.
Močno Je zastopana tudi industrija orodnih strojev (Agostini, Ceruti) ln strojev za ohbdelovanje lesa (Paronitti, Cosulich), industrija strojev ze pekarne (Artofex), industrija vodovodnih in črpalnlh naprav (I.S.D.A.), industrija pllnsldh naprav (Frigorubex), industrija naprav za centralno kurjavo in predmetov za kopalnice (Soc. Nazionale dei Radiatori) in industrija krogličnih ležišč (RIV). Poleg imenovanih podjetij avtomobilske Industrije razstavljajo tudi tvornice avtomobilov Alfa Romeo, Lancia in številna podjetja, ki izdelujejo bicikle in motocikle.
V razstavni koji tvrdke Pirelli predstavlja veliko privlačnost za publiko ogromna guma, ki se uporablja pri kolesih za letala. Nič manj zanimanja ni za razstavo tvrdke AGEP (Aziende Generale Italiana Petroll), ki razstavlja plastičen model petrolejških polj v Albaniji ln velik model vrtalnih naprav za nafto ter drugih tehničnih naprav, ki so v zvezi s pridobivanjem nafte. Zastopana je tudi italijanska optična industrija in industrija fine mehanike (Officine Galileo. Sbisa).
Vpogled v svet obsegajočo organizacijo Italijanskega zavarovalništva kaže razstava italijanskih zavarovalnic. Med drugim razstavlja Jadranska zavarovalna družba velik zemljevid, kjer so z malimi lučkami prikazane najvažnejše direkcije in podružnice te zavarovalne družbe v vseh kontinentih, poseben zemljevid pa kaže vsa mesta, kjer je U družba zastopana v Italiji.
Posebna privlačnost je razstava umetniških, keramičnih- kovinskih, lesnih in podobnih i2delkov, ki jo je priredil Nacionalni fašistični zavod sa obrt ln malo industrijo m razstava florentintkih umetniških Izdelkov. Za umetniške obrtne izdelke Je mnogo zanimanja od strani interesentov in so Številni razstavljeni izdelki Se prodani.
postajo z ambulatorijem, gorske in morske kolonije za otroke zaposlenih, otroška zavetišča itd.
Tvrdka Olivetti izdeluje potovalne pisalne stroje, stroje »Studio« za privatno uporabo, pisarniške pisalne stroje z vozičkom v 5 dolžinah za liste široke do 71 cm, brez in z avtomatičnim decimalnim patentiranim tabulatorjem, ki omogoča takojšnjo razvrstitev številk do 8 mest.
Pisalni stroji Olivetti se dobavljajo z najrazličnejšimi črkami in s približno 150 različnimi tastaturami, prikladnimi za vse jezike in vse poklice.
Tvrdka Olivetti izdeluje tudi električni seštevalni stroj »Summa« in seštevalni stroj »Multisumma« z napravo za avtomatično množenje; stroj za knjigovodstvo »Audit« z napravo za navpično in vodoravno seštevanje in odštevanje; kovinske vodoravne pregledne kartoteke »Synthe-sis«.
Razen tvrdke »Ing. C. Olivetti & C., S.
A« se nahaja v Ivrea tudi »Officina Mec-canica Olivetti« za izdelavo strojev za iz-gotavljanje preciznih delov v serijah.
Komercijaln aorganizacija Olivetti ima 13 filijal in 100 agencij v glavnih italijanskih središčih ter v inozemstvu sledeče po-sestrime: Hispano Olivetti s tvornico v Barceloni, Olivetti Argentina S. A. v Buenos Airesu, Olivetti do Brasil v Sao Paolu, S. A. M. P. O. v Parizu, Olivetti Belge v Bruxelles ter generalna prodajna zastopstva v glavnih evropskih deželah in drugih celinah.
V Ljubljani zastopa tvrdko Ing. C. Olivetti & C., S. A., tvrdka »S. C. I. E.«, Tyr-ševa cesta 33, telefon 23-66.	(—)
Italijanska industrija pisalnih strojev v boju za avtarkijo
iVrdka Ing. C. Olivetti & C., S. A, je bila ustanovljena v Ivrea, Piemonte, leta 1906. in je sedaj »1941« najpomembnejša tvornica pisalnih strojev v Evropi ter izdeluje 60.000 strojev letno.
Tvrdka ima lastne tehnične pisarne za projektiranje, lastne preizkuševalnice ter izdeluje vse potrebne dele sama.
V podjetjih je zaposlenih več kot 50 in-ženjerjev, približno 200 tehnikov in administrativnih uradnikov ter več tisoč delavcev.
Tvoroiea ima svojo lastno šolo za izobrazbo specializiranih moči, zdravniško
| Vseuč«liški profesor dr. N. Dolenc |
Nepreračunljiva smrt je iztrgala ljubljanski univerzi in slovenski znanosti enega njenih predstaviteljev, profesorja dr. Metoda Dolenca. Z njim je umrl najplodo-vitejši slovenski pisatelj na področju pravnih ved, odlični kriminolog in raziskovalec pravne zgodovine našega naroda, neumorni komentator zakonov in razgledani kritik pravne literature, dolgoletni akademski učitelj in priljubljeni popularizator pravnih vprašanj.
Prof. Dolenc je izšel iz kroga zaslužnega društva »Pravnik« in se povzpel v teku let na vodilno in reprezentantivno mesto v krogu slovenskih pravnikov. S svojim mno-gostranskim delom je utrdil sloves in pomembnost naše pravniške tradicije ter publicistično kakor organizatorno prispeval \-elik delež k razmahu naše znanstvene kulture zadnjih desetletij. Ni dvoma, da bo za delavcem takih kvalitet in toliko dejalnosti zazijala vrzel, ki ji ne bo mogoče najti nadomestila. Zato je vest o smrti uglednega in simpatičnega prof. dr. Dolenca razžalo-stila vse, ki so ga poznali in bo napravila velik vtis v vsej naši javnosti.
Prof. dr. Metod Dolenc je bil kot akademski učitelj in kot znanstveni pisatelj mož velike erudicije in nič manjše delavnosti, odločen in jasen pri vsem svojem delu, strog nasproti sebi in drugim, vendar pravičen, po potrebi človeško obziren in dobrega srca. S svojim delom je zavzel ne le v hierarhiji naše univerze, marveč tudi v vsem slovenskem kulturnem življenju visoko in vplivno mesto. Njegove znanstvene razprave, ki jih je priobčeval tudi v tujih znanstvenih obzornikih, so mu prinesle sloves tudi onkraj meja naše ožje domovine, častni doktorat slovaške univerze v Bratislavi, članstvo tujih akademij in znanstvenih društev zgovorno pričuje o njegovem pomenu za širši krog pravno znanstvenih študij. Za slovenski pravni svet pa je bil njegov pomen vprav edinstven. Zato tembolj žalujemo za možem, ki je bil v polnem pomenu besede »pravi mož na pravem mestu«.
*
Metod Dolenc se je rodil 19. decembra 1875 v Slapu pri Vipavi kot sin ravnatelja tamošnje šole Hiharda Dolenca, ki je pozneje deloval na kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu in tam umrl. Gimnazijo je študiral v Novem mestu, pravne študije pa je dovršil na Dunaju. Potlej je vstopil v sodno službo. Najprej je služboval pri višjem deželnem sodišču v Gradcu, kjer je bil nekaj časa tudi državni tožilec in nato okrajni sodnik. Pc prevratu je služboval kot svetnik višjega deželnega sodišča v Ljubljani, takoj ob ustanovitvi ljubljanske univerze pa je bil imenovan za nje rednega profesorja.
Dr. Metod Dolenc se je že dolgo prej pripravljal za katedro na zaželjeni sloven-
ski univerzi. Sodeloval je zlasti v »Slovenskem Pravniku« in v raznih drugih znan stvenih in kulturnih časopisih, objavljal razprave, referate in kritike v arugojezič-nih revijah in zbornikih. Udeleževal se je akcije za ljubljansko univerzo in je bil des na roka dr. Majarona, za katerim je po njegovi smrti prevzel predsedstvo društva »Pravnik«, tega pomenljivega ognjišča slo venske pravne kulture. Z vstopom v vrste univerzitetnih učiteljev je posvetil svoje odlične sposobnosti znanstveni izgradnji na še pravne fakultete, ki ga je po vsej pravici in s ponosom štela med svoje stebre, Predaval je kazensko pravo in kazenski pravni red, kriminalne pomožne vede in pravno zgodovino. Poleg obilnega dela, ki mu ga je zastavljala univerza, je našei prof. Dolenc še dovolj časa za intenzivno in ekstenzivno znanstveno delo, za pisanje razprav in študij, katerih podrobna biblkf grafija bi dala celo brošuro. Vrhu vsega tega je bil v prejšnji državi mnogokrat klican k posvetovalnemu delu pri reševanju raznih zakonodajnih vprašanj in je tudi v tej smeri uveljavil svoje znanje in bogato izkušenost. Spisal je vrsto pravnih učbenikov in tolmačev, tako med drugim »Tolmač h kazenskemu zakoniku«, »Sodni ka ženski postopnik«, skupaj s prof. Makle-covim »Sistem celokupnega kazenskega prava«, skupaj s prof. Sajovicem pa »Novelirani kazenski zakonik«.
2e v mladih letih ga je zgodovinar prof. Kaspret navdušil za zgodovinska raziska-vanja. Kot pravni teoretik in publicist se je večkrat srečaval s pojavi ljudskega prava in je občutil, da je ljudsko pravo pri Slovencih kaj malo znano, ali pa je v spisih tujih raziskovalcev obravnavano napačno in omalovažujoče. Zaradi tega se je prof. dr. Dolenc z vnemo lotil pravno-zgo-dovinskih raziskavanj. Njegovo temeljno delo na tem področju je obsežen spis »Pravna zgodovina za slovensko ozemlje« (Ljubljana 1935). Drugo, znanstveno nemara še važnejše delo s tega področja je obsežna, temeljito komentirana izdaja največjega spomenika slovenskega ljudskega prava, tako zvanih »gorskih bukev,« ki smo jo dobili lani v založbi Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Z njim je prof. dr. Dolenc izpolnil svoj stari načrt, za čigar izvedbo je izvršil vrsto pripravljalnih študij. žal da je bil ta spis njegovo poslednje veliko delo. Izšel je v času, ko se je začela že zajedati bolezen v sicer krepko telo tega plodovitega znanstvenika.
Izmed ostalih pokojnikovih spisov naj posebej omenimo njegovo študijo »Dušanov zakonik«, nadalje razpravo »Slovenska ljudska sodišča v dobi od 16. do 18. stoletja«, pravno - zgodovinsko študijo »Kazenska pravda zoper Veroniko Deseniško« i. dr. Večina njegovih krajših spisov je izšla v »Slovenskem Pravniku«, v »Ljublj. Zvonu«, v »časopisu za zgodovino in narodopisje«, v »Zborniku pravne fakultete«, v »Arhivu za pravne i društvene nauke« in v raznih drugih časopisih.
Na svoji uspešni življenjski poti je bil prof. dr. Dolenc deležen mnogih priznanj svojega dela in pomena. Tako je bil v letu 1929./30. rektor naše univerze in večkrat dekan pravne fakultete. Od 1. 1929.—1931. je bil član zakonodajnega sveta, L 1933. je postal doktor honoris causa univerze v Bratislavi, bil je pravi član Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, dopisni član bivše Jugoslovanske akademije v Zagrebu, »Akademie fiir deutsches Recht« v Berlinu itd.
šele bodočnosti bo dano, da temeljito pregleda in oceni veliko delo, ki ga je zapustil za seboj prof. dr. Metod Dolenc. Ob smrti, ki ga je povela pred svetopisemsko mejo človeškega življenja, se ga s hvaležnostjo spominjajo številni učenci, prav kakor nič manj številni znanci in prijatelji, ki so čislali njegovo prijateljsko družbo, šega-vo-duhovite razgovore in veselje, s katerim je ob urah oddiha zahajal v naravo. Za prof. dr. Metodom Dolencem ostaja v našem narodu svetal in neizbrisen spomin!
Najvišje cene na živilskem trgu
Vse blago mora imeti vidno označene cene
Ljubljana, 11. okt.
Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki komumentov, prodajalcev in pridelovalcev je mestni tržni urad spet Visokemu Komisariatu predložil najvišje cene za tržno blago' ter jih je ta odobril.
Z odlokom V11I/2 št. 1133/41 Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino določene najvišje cene veljajo od ponedeljka 13. oktobra zjutraj do nedelje 19. oktobra zvečer. Najvišje c*ne, ki je po njih dovoljeno prodajati v ceniku navedeno blago v Ljubljani in ga plačevati, so naslednje:
Krompir na drobno 1.20 L; zeljnate glave na drobno izpod 10 kg 0.60 L; zeljnate glave na debelo 050 I ; kislo zelje 2 L; repa na drobno izpod 10 kg 0.70 L; repa na debelo 0.50 L; kisla repa 2 L; rdeče zelje
0.80	L; ohrovt 0.80 L; cvetača 3 L; koleraba 1 L; rumena koleraba 0.50 L; rdeča pesa 1.50 L; rdeči korenček brez zelenja 2 L; rumeno korenje 0.50 L;' peteršilj 2.50 L; por 3 L zelena 2.50 L; domača zelena paprika 2.50 L; domača čebula 2 L; šalota 2 L; česen 4 L; jedilr.e buče 0-50 L; kumare 1.20 L; kumarice za vlaganje, 30 komadov na kilogram. 3 L; kumarice za vlaganje, 125 komadov na kilogram, 8 L; domači visoki stročji fižol 2.50 L; glavnata solata 2.50 L; endivija 2 L; motovileč 5 L; mehka ipinača 2.50 L; trda špinača 1.50 L; domači paradižnik 1.50 L; liter robidnic 2 L; liter svežih bezgovih jagod 1 L; liter sipka 2 L; liter drena 1 L; kilogram smhega lipovega cvetja 15 L. Žlahtna domača namizna jabolka 3.40 L domača namizna jabolka
1.	vrste 3 L; domača jabolka 11. vrste gospodinjskih sort 2 L; domača jabolka za vkuhavanje. nedozorela, črviva, obtolčena nagnita 1.50 L; domače bre«kve 3 L; domače hruške od 2 do 4 L: kutine 3 L. Žlahtno domače grozdje 4.50 L; domače grozdje sa-morodnic (izabela, šmarnica) 3 L; domači kostanj kilogram 3 L. Gobe: a) rumeni in rjavi iežek. rumena griva (medvedove tačke ali parke! jci) mrtvaška trobenta, rumena trobenta, štorovke liter 1 L; b") lisičke, velike zimske kclobarnice (mraznice, siv-
ke) liter 1.50 L; c) majhne zimske kolo-barnice (mraznice, sivke) za vlaganje, si-rovke (brinjevke), cigani, možek (črni ma-vrohi, jelenov jezik), žemljevec, ovčje vime liter 2 L; d) turki, brezovi gobani (be-rački) z mladimi m trdimi klobuki, mladi čebuiLarji, maslenke kilogram 3 L; e) jurčki z zaprtim klobukom kilogram 10 L; jurčki z odprtim klobukom kilogram 6 L. Kunci žive teže 10 L.
Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Vse te cene pa morajo biti odslej vedno vidno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu. Vsi prodajalci in prodajalke iz mesta in z dežele naj si napravijo iz lesa ali kartona take tablice, kakršne že rabijo branjevci za označevanje cen sadju in drugemu blagu, potrebne številke za označevanje blaga s cenami pa dobe prodajalci in prodajalke v sili in samo začasno tudi pri tržnih organih brezplačno. Kdor ne bo imel blaga .vidno označenega s cenami, mu bo blago zaplenjeno. Ponavljamo, da ta predpis velja za vse blago in tako za stalne prodajalke in prodajalce kot za prodajalke in prodajalce z dežele.
Spet opominjamo, da }e dovoljeno in mogoče blago prodajati ceneje, najstrožje je pa prepovedano prodajanje in kupovanje vsega navedenega blaga dražje kot določajo te cene.
Gospodinje naj same pomagajo delati red ter naj ne sprašujejo za cene in naj se ne pogajajo s prodajalkami in prodajalci, ki morajo vse blago prodajati po maksimalnih cenah ali pa ceneje. Tudi če bi kdo zahteval višjo ceno, se ne razburjajte, temveč pustite blago stehtati ter ga mirno plačajte po maksimalni ceni. Prodajalcu je vedno odprta pot za pritožbo v mestni tržni urad. ki se ga bo pa prav rad ognil, ker ga za prodajanje nad maksimalnimi cenami tam čaka kazen.
Minuli teden so gospodinje na živilskem trgu in tudi po mestu opazile jabolka s cenami za uvožena jabolka. Ogromna ve-
čina teh jabolk, kar jih je na ljubljanskem trgu, je na domača. Ker imajo pa domača jabolka tudi določeno maksimalno ceno, so bili kupci jabolk prav znatno oškodovani, ker so za domača jabolka plačevali višjo ceno za iz starih pokrajin Italije uvožena jabolka. Tudi pri jabolkih je mestni tržni urad napravil red ter ne dovoljuje prodajanja domačih jabolk po cenah za uvožena jabolka.
Prebivalstvo pa moramo opozoriti, da imamo za zelenjavo in sadje dva cenika. Tiskani cenik za zelenjavo in sadje št. 3 na modrem papirju velja samo za blago, ki je uvoženo iz starih pokiajin kraljevine Italije v Ljubljansko pokrajino. Edino za domači krompir je tudi v tem ceniku določena cena na debelo pri kmetu in na drobno pri prodajalcu v Ljubljani. Za vse drugo v pokrajini pr delano blago pa velja cenik, ki ga danes spet objavi<"amo m ga na trgu vidite natipkanega na belem papirju. Naznanite takoj vsakega prodajalca, ki bi domače blago prodajal po maksimalnih cenah za uvoženo blago!
Domača jabolka imajo v tem cen;ku štiri različne cene Po najvišji ceni 3.4C L je dovoljeno prodajati samo najlepša namizna jabolka v resnici žlahtnih sort, torej kanadke, boskopska mošančke. gam-bovce. zimsko zlato parmeno, zimski kal-vil, ananasovke, šampanske renete, jona-tan, dolenjske voščenke ter sploh naša najbolj žlahtna jabolka ki morajo biti res lepa in brez hib.
Lepa jabolka in tudi dobra so pa uvrščena k tako imenovanim gcspod;njskim sortam, ker so izvrstna za gospodinjstvo, ne moremo jih pa prišteti med žlahtna namizna jabolka.
Tudi med gobami je navedenih več novih vrst. Zato pa opozarjamo, da so v oklepajih navedena imena, ki jih Liubljan-čani poznajo za gobe, ki je njih ime pred oklepajem. Med zimske kolobaniice. ki jih
s a P" BARBIERI- padova
LE GRANDI MARCHE • SLOVITE ZNAMKE
U0U0RB-IIKER OVOS
S.ANTONIO BARBIERI
APEROL

Ottimo digestivo, di sa-pore delicato. Preparato con Fusione di erbe A.1-pestrL
Najboljše sredstvo za pre-oavo, odličnega okusa — pripravljeno iz planinskih rastlin.
Zabaione malterabile a base di tuorli d'uova fre-schissime. Zucchero e vino Maršala. — Portento-so ricostituente.
Neprekosljivi punč iz svežih jajc, sladkorja in vina maršala. — Znamenito okrepčilo.
Aperitivo dissetante. Poco alcoolico, regolatore
,c)la Digestione a base di erbe aromatiche.
Aperetiv, ki ugasi žejo z malo vsebino alkohola. Urejuje prebavo, pridobljen iz arom. rastlin.
nabiralke na ljubljanskem trgu imenujejo tudi mraznice aLi sivke, spadajo prave mraznice (črnosiva kolobarnica) prav tako pa tudi zelenkaste kolobarnice (zelenke) in golobje kolobarnice. ki jih na ljubljanski trg nosijo z imenom »golobčki«. Vse v ceniku imenovane gobe so razstavljene na razstavi gob pri prodajalkah gob v omarici na semenišču, kjer so gobe tudi natanko opisane. Kupovalke naj prebere besedilo
in navodila, saj je marsikaterim gobam treba sleči kožico s klobuka ali pa ostrgati klobuk ali podgobje. Poleg tega je pa na trgu tudi strokovnjak, ki vsak dan vse gobe pregleda, ter izloči vse zdravju škodljive gobe. Opominjamo pa vse gospodinje, naj kupujejo samo zdrave, sveže gobe, ker so preležane gobe vse škodljive, prav tako so pa zdravju škodljive tudi vse gofoje jedi, če so postane ali pogrete.
La fiera nei bagliori di luce — Velesejem v nočni razsvetljavi
na levi prikazuje pogled na zunanji del novega paviljona, slika na desni pa kmečko hišico na velesejmu, kjer je nameščena
prodajalna mleka »Pri kmečki majoliki«.
ŠPORT
Točke, točke•••
•.. bodo zbirali danes predvsem nogometaši, pa tudi za atlete Jih Je polovica še na razpolago
Kdor bo danes obiskal katero koli športno prireditev, se mora zavedati tega, da bo šlo v vseh teh tekmah — in niti malo jih ne bo — to pot čisto zares in za najvažnejše, za čemer stremi vsak pravi aktivni športnik, in sicer za športno oceno po točkah — za točke v nogometnem prvenstvu SNZ in za točke v troboju, med najboljšimi atleti ljubljanskih treh klubov, kolikor jih je še ostalo od skupnega dvodnevnega sporeda.
Glavna pozornost med prijatelji nogometa bo veljala seveda trem prvorazrednim srečanjem, ki so danes po čudnem na^ ključju razdeljena tako, da bo vsako izmed njih ob drugem času na drugem igrišču.
Dopoldanske ure so • bile določene za dvoboj
med Hermesom in Jadranom
Po precej nesrečno izgubljeni tekmi proti Ljubljani je Hermes dobil danes drugega nasprotnika, in sicer trnovsko moštvo Jadrana, šiškarji in Trnovčani se že skoraj leto dni niso spogledali na zelenem polju in bo ta tekma že zaradi tega prav privlačna. Jadran je zdaj v solidni formi in ima v svoji sredi nekaj prav dobrih igralcev. O Hermesu se mora v zadnjem času govoriti samo z najboljše strani in je v tej današnji preizkušnji gotovo tudi favorit. Presenečenja seveda nikoli niso izključena in zato je najbolje, da se vsi tisti, ki jih zanima izid, kar sami zberejo danes ob 10.30 na Hermesovem stadionu v šiški.
Elan v Ljubljani
Druga po — časovnem — vrstnem redu bo prvenstvena tekma I. razreda med Svobodo in novomeškim Elanom. Dolenjci so v zadnjih mesecih storili mnogo za razvoj svojega nogometnega moštva in imeli so tudi zabeležiti nekaj prav vidnih uspehov, čeprav so si onega najpomembnejšega — remis z Ljubljano na domačih tleh — nedavno pokvarili z dvoštevilčnim porazom proti istemu moštvu pred ljubljansko publiko. Ne glede na to pa so ostali — povedano bodi še, da so takrat; imeli pet rezerv v svojem moštvu — odločeni, da bodo zdaj šele za vsemi silami prijeli za delo. Današnja nedelja je zanje krstna v letošnjem prvenstvu in bodo zato prav gotovo napeli vse, da se svojemu prvemu nasprotniku Svobodi ne bodo dali poraziti tako kakor se jim je zgodilo pred nekaj tedni na istem igrišču. Svoboda je preživljala neke krize, zdaj pa je spravljena v red m se bo tudi potrudila, da bo postavila primernega partnerja.
Tekma bo ob 15. na Igrišču Ljubljane.
Mars in Ljubljana
sta se že marsikdaj videla na zelenem polju, včasih kar tako za trening, često pa tudi že v zagrizeni borbi za točke. Z redkimi izjemami je Ljubljana v teh dvobojih izšla zmagovita in tako bi ji — vsaj na papirju — prisodili tudi danes. Toda Marsovci, ki Igrajo danes za domačim plo-
tom, o odločni in vztrajni ljudje in bodo brez dvoma poskusili vse, da bi Ljubljani prikrajšali veselje popolnega uspeha. Obe moštvi tvorita vsekakor vrh tabele iz prvega razreda, tako da je že samo to precej jamstva, da bo tekma na primerni višini.
Začne se ob 16.30 na igrišču Marsa za Kolinsko tovarno.
Drugorazredni klubi imajo danes med seboj dve prvenstveni tekmi, ki bosta obe na igrišču Korotana na Rakovniku. Dopoldne ob 10.30 bosta tamkaj delili točke enajstorici Viča in Slavije, popoldne ob 16.30 pa se bosta na istem travniku znojila za uspeh Korotan in Mladika.
Ne samo točke, tudi darila
bodo danes oddana po končanem lahko-atletskem troboju med izbranimi atleti Planine, Hermesa in Ilirije, ki se začne ob 15.30 na stadionu ob Tyrševi cesti.
Ko boste čitali to opozorilo, bo skoraj že pod streho prvi del sporeda v tej zanimivi konkurenci, o kateri bomo podrobno poročilo objavili v ponedeljski izdaji našega lista. Drugi del sporeda se nadaljuje danes z ostalimi devetimi točkami, in sicer:
110 m z zaprekami, skok ob palici, tek na 200 m, met diska, tek na 400 m, tro-skok, tek na 1500 m, met kopja in tek na 4 x 400 m.
Kakor nas obveščajo prireditelji, sta razen točk za posamezna moštva pripravljena za zmagovalce tudi dva lepa pokala in še dolga vrsta praktičnih daril za najboljše plasirane atlete v posameznih disciplinah. Glavni pokal, izdelan po načrtu tajnika SLAZ g. Zupančiča, bo darovala zveza v trajno last zmagovitemu moštvu, tukajšnji'zaupnik CONIA pa je poklonil še drug pokal za najboljšega atleta (z najvrednejšim rezultatom po finskih tabelah). Tako bo torej ta prireditev nadvse učinkovito in upajmo tudi v športnem pogledu uspešno zaključila letošnjo atletsko sezono.
Službeno iz ZNS. Delegirani so za današnje tekme: Svoboda—Elan: Zajec Rado, stranski: Jerman; Mars—Ljubljana: Pu-šenjak, predtekma: Makovec, stranska sodnika: Makovec, Zajic Vladimir; Hermes— Jadran: Cimperman, stranska: Jerman. Kos Hinko, predtekma Lukežič; Vič—Sla-vija: Dorčec, stranska: Jenko Ciril, Trtnik; Korotan—Mladika: Kos Hinko, 3transka: Jenko Ciril, Zore.
SK Grafika. Danes ob pol 15. naj bo juniorsko moštvo na igrišču SK Korotana. Vsi točno!
SK Jadran. Vsi igralci prve garniture morajo biti danes najkasneje ob 10. uri na igrišču »Hermesa«. Zinke, Lukman, Jukič sigurno.
Z Gorenjskega
Nastop proti demincijantom. Celovški dnevnik piše: Denuncianti so najmanj razveseljive pojave. Državna tožilstva in sodišča so že leta 1933. započela odločno in uspešno borbo proti njim. V neki nedavni sodbi je najvišje sodišče ugotovilo, da lahko tudi neutemeljene prijave na narodno-socialistično stranko pomenijo izsiljevanje po § 253. nemškega državnega zakonika. Spričo položaja stranke v nemški državi m spričo veljavnosti sodbe v njenem pokretu lahko rodi taka prijava pri stranki hude posledice za ovadenca. V borbi proti ueže-ljenim ovajalcem je lahko tako spoznanje učinkovito orožje.
Nove živilske karte za dobo od 11. oktobra do 17. novembra se delijo te dni. Pri tem se nudi poslednja možnost, da prejme posameznik namesto 125 gramov drugih žival 125 gramov riža. Dodelitev presnega masla je znižana za 52.5 gramov, za toliko pa je zvišana dodelitev margarine. Vsi potrošniki prejmejo po 52.5 gramov sira.
V	Bohinjski Bistrici je prebivalstvo letos poleti nabralo 2000 kg arnike, 1000 kg planinskega mahu, 1000 kg encijanovih korenin in še različne druge zdravilne rastline v skupni teži 5300 kg.
Dva ponesrečena zagovora. 28 letna Edit Rath, soproga zdravnika iz Bonna, je bila na letovišču pri Sv. Krvi. Najprej se je čudila, da se ljudje pozdravljajo z nemškim pozdravom, potem pa je v neki gostilni pripovedovala različne dovtipe na načun nemške države in njenih voditeljev. Takoj je bila ovadena. Pred celovškim sodiščem je rekla, da je dovtipe čula na vlaku. To ji pa ni pomagalo. Bila je te dni obsojena na 6 mesecev zapora. — Nadalje se je pred celovškim sodiščem zagovarjala 42 letna Fri-da Legatova, ki je zadnje leto večkrat poslušala tuje radijske odaje. Zagovarjala se je, da rada pije in kaii in da v takem stanju ni odgovorna za svoje početje. Posebno sodišče pa ni upoštevalo njenega zagovora in jo je obsodilo na leto dni težke ječe.
Nedopustno druženje z ujetniki. Pred celovškim sodiščem se je moral zagovarjati 57 letni gozdni delavec Matej Pegrin iz Homoliča, ker je sodil, da ni nič hudega, če kakšni dve uri kramlja z vojnim ujetnikom. To se je zgodilo 3. avgusta Zdaj je bil obsojen na 4 tedne zapora. List; opozarjajo, da je bila naredba za varstvo obrambne sile nemškega naroda objavljena v sleherni vasi in zato ne more biti nikomur neznano, da se ne sme pogovarjati z vojnimi ujetniki
Na Jesenicah se je ponesrečil delavec Janez Pristov. Peljal se je na kolesu in se je hotel izogniti nekemu tovornemu avtu. Za-vozil je na kup peska in se hudo poškodoval na glavi — V nedeljo je bila nogometna tekma med Jeseničani in Stra-žiščani. Bilo je precej gledalcev. Zmagali so Jeseničani 3 : 2.
Prvi lov v Mežiški dolini je bil prirejen te dni Udeležilo se ga je 26 lovcev, ki so ustrelili 20 zajcev, 1 lisico in 8 jerebic. Nato se je lovska družba zbrala pri Sto-parju.
V	črni je bil zbor Koroške ljudske zveze. Po zaprisegi so bile 260 prisotnim izročene izkaznice zveze.
acr&iiflicči
♦	Služben! list za Ljubljansko pokrajino Z dne 8. oktobra 1941—XIX objavlja naredbe Visokega Komisarja: Obvezna prijava sprememb pri terjatvah, dolgovih in vrednostnih papirjih; prepoved odsvojitve motornih vozil inozemcem; ustanovitev javnega avtomobilskega registra za Ljubljansko pokrajino in razne objave.
*	Vodnikova družba vljudno obvešča svoje poverjenike, člane in prijatelje, da izda letos dve knjigi ln sicer: Ilustrovano »Vodnikovo pratiko 1942. in zanimivo povest znanega pisatelja Mirana Jarca »Jalov dom«. Knjige izidejo v drugi polovici meseca novembra, članarina znaša za obe knjigi 8 lir; vezava v platno pa 3.50 lire. Za direktne člane znaša članarina s poštnino 10.50 lir. Družba prosi svoje člane, da se takoj prijavijo pri svojem poverjeniku ali naravnost v družbeni pisarni, Ljubljana, Puccinijeva 5/1., desno. V Ljubljani sprejema prijave tudi knjigarna Tiskovne zadruge, šilenburgova 3. Ne odlašajte s prijavo.
*	Vesela vest za čebelarje. Slovensko čebelarsko društvo v Ljubljani sta obiskala gg. Armando Vita, tajnik sekcije italijanskih čebelarjev v Rimu, in dr. Solari, zastopnik tovarne za sladkor v Bologni. Sporočila sta, da je pristojno ministrstvo v Rimu dovolilo sladkor za krmljenja čebel ln sicer za vsak A. 2 panj po 3 kg, za kranjič 2 kg in za prašilček 1 in pol kg. Prvi vagon je že na poti. Sladkor done samo čebelarji, ki so člani društva. Je v ploščicah denaturiran s česnovim ekstraktom.
*	Povratek milanske Scale. Orkester Scale, ki se je mudil na daljšem gostovanju po Nemčiji, se je v petek popoldne vrnil v Milan. Orkester je z velikim uspehom nastopil v Wiesbadnu, Frankfurtu, Kol-iiu, Hannovru, Braunschweigu, Hallu, turnejo pa je zaključil v Berlinu. Povsod so bili pevci in člani orkestra triumfalno sprejeti. — V četrtek zvečer pa je baiet rimske Opere nastopil v Bratislavi in žel prav tako velik uspeh, živahno sta bila aklamirana zlasti primabalerina Radice in baletni mojster De Millosch, ki sta morala številne točke ponavljati in sta bila ob zaključku več ko desetkrat priklicana pred zastor.
*	Patriotična manifestacija napuljske-ga nadškofa. Napuljski nadškof je v tisku izdal in med vojake razdelil posebno molitev za Italijo, Kralja in Duceja. Molitev se začne z besedami: »Gospod, Bog vojnih trum, ki pomagaš vsem, kateri se tebi zaupajo, blagoslovi našo domovino, ki se zaupa tebi, in jo povedi do polne brezpogojne zmage.« Patriotična gesta visokega cerkvenega dostojanstvenika je bila deležna toplega sprejema v javnosti.
*	Smrt kardinala Laurija. Na kliniki v Rimu je umrl eden najuglednejših predstavnikov Vatikana kardinal Lorenzo Lauri. Prejšnjo soboto so ga bili pripeljali, ker je nevarno obolel na črevesju, pa je podlegel posledicam operacije. Pokojni kardinal je bil po rodu iz Rima in je umrl 77 let star. Zavzemal je različna visoka mesta v cerkveni hierarhiji doma, delj časa pa je bil tudi v vatikanski diplomatski službi. Papež Benedikt XIII. ga je poslal leta 1917. za apostolskega nuncija v Peru, obenem pa ga je imenoval za titularnega nadškofa efeškega. V Peruju je ostal štiri leta, nato pa je prevzel nuncijaturo na Poljskem, kjer je dotlej zastopal Vatikan Achille Ratti, poznejši papež Pij XI. Za njegovega bivanja v Varšavi je bil sklenjen konkor-dat med republiko Poljsko in Vatikanom. y maju leta 1S32. je papež Pij XI. poslal kardinala Laurija kot svojega legata na mednarodni evharistični kongres v Dublin. Dne 11. decembra 1935 ie bil imenovan za kamerlenga svetega kolegija.
*	Zasedanje mednarodnega odbora za kmetijstvo. V Rimu se je sestal stalni odbor Mednarodnega zavoda za poljedelstvo na svojo jesensko sejo, ki ji predseduje italijanski delegat v odboru baron Acer-bo. Poleg Italije, njenih posesti in kolonij so zastopane še Argentina, Brazilija. Bolgarija, čile, Danska, Finska, Iran, Irska, Japonska, Kolumbija, Madžarska, Nemčija, Paragvaj, Peru, Portugal, Rumunija, San Marino, Španija, Švica, Turčija, Urugvaj in Venezuela. Za podpredsednika za prihodnjo triletno dobo je bil izvoljen argentinski delegat dr. Guido Comoldi ki je pri tej priliki v pomembnem nagovoru podčrtal stare prijateljske vezi med republiko Argentino in Italijo in posebej še sodelovanje med rimskim inštitutom in veliko južnoameriško državo.
*	Iščejo se specialisti za letalstvo. Ministrstvo za letalstvo je svoj čas razpisalo natečaj za 6.200 strokovnjakov, ki jih potrebuje vojno letalstvo. Ker je bil rok prekratek, je zdaj natečaj podaljšan do 20. novembra. Prošnje je treba vložiti na Ministrstvo letalstva, Generalno ravnateljstvo vojaškega osebja, Urad za natečaje v Rimu. V poštev prihajajo pripadniki vseh kategorij motoristov, monterjev, mehanikov in sorodnih strok, ki se izkažejo, da so izprašani v svoji obrti.
*	Smrtna nesreča v kamnolomu. Pri
Castellarzonu v okolici Rima se je v nekem kamnolomu pripetila huda obratna ne sreča. Na lepem se je cdkrušila težka stena kamna in pokopala pod seboj 451etnega delavca Michaela Jalonga, da je bil na mestu mrtev.
*	Dijaki! Nabavite si pravočasno Dijaško beležnico, ki jo dobite v knjigar ni Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenbur-gova ul. 3.	. (—)
*	Opozorilo za vozni red. Ker bodo meseca novembra nastale še nekatere spre' membe v železniškem voznem redu, bo zaradi tega »Kolmanov vozni red« izšel malo kasneje kot običajno (—)
*	Tečaji italijanščine — začetni in nadaljevalni — pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2 (telefon 29-86). bodo pričeli v sredo, dne 15. oktobra. Prijave sprejema vodstvo zavoda. (—)
^ ŠIVALNI S'Ro/i''
C LJ UBLJANA.TAVČARJEVA X
IZ LJUBLJANE
Novi grobovL Po dolgi, težki bolezni je umrla soproga stavbenika ga. Frančiška Missonova, po rodu Rusova. Zapušča soproga, 4 sinove in 3 hčerke. Na zadnji poti jo bodo spremili v nedeljo ob 16. iz kapele sv. Andreja na 2alah k Sv. Križu. — Preminila je ga. Tončka Skrl-narjeva. Truplo pokojne leži v kapelici sv. Frančiška na Žalah. Pogreb bo v nedeljo ob 16, izpred pokopališča na Viču. — Umrla je soproga monterja ga. Matilda Severjeva. Pogreb drage rajnke bo v nedeljo ob pol 16. iz kapele sv. Krištofa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnim blag spomin, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje!
u— Sv. maša zadušnica za pok. Vladi-mirjem Ferantom, narednikom-pilotom, bo ponedeljek, 13. oktobra, ob 7. zjutraj v frančiškanski cerkvi. Pokojni Vladimir Fe-rant, ki je bil doma iz Ljubljane, je — kakor smo mogli zvedeti šele zdaj — zaradi hudih poškodb umrl 13. aprila letos, vprav na Veliko noč, v budimpeštanski vojaški bolnišnici in je pokopan na tamkajšnjem vojaškem pokopališču. Vsi njegovi prijatelji, ki jih je zaradi svojega lepega značaja imel mnogo, so naprošeni, naj se ga spominjajo v molitvi.
u— Jesenska razstava »Lade« je zbudila pri našem občinstvu zasluženo zanimanje. V prostorih Jakopičevega paviljona je sedaj kar živahno, dokaz, da razstavljene umetnine ugajajo. V vseh treh sobah vlada neko posebno prijetno ozračje harmonije in lepote. Opozarjamo, da bo razstava kratkotrajna. Naj si jo vsakdo pravočasno ogleda.
w	MEHANIČNA PREDILNICA
Z&M&	Uvoz surogatov
M- JAGER, Sv. Petra cesta 17 _____	Fužine
u— Operna pevka prof. Jarmi la Uly
Gerbičeva bo pričela s privatnim poukom dne 16. oktobra. Poučuje klavir, solo petje, teorijo in deklamacijo od prvih začetkov do popolne izobrazbe. Vpisovanje in pojasnila v torek 14., sredo 15. in četrtek 16. oktobra od 11.—12. ure in od 4. do 6. ure zvečer v Čevljarski ulici l-II. (—) u— Nova gimnastična šola za dame, gospode in deco se je začela v Valvazorjevi ulici in sicer v levem pritličju nove palače Pokojninskega zavoda v Ljubljani, tretja hiša. Zračna in svetla telovadnica s strokovnim orodjem in blazinami, se je preselila
v naše mesto iz Kranja ter goji splošno, dalje zdravstveno, ortopedsko, športno in plesno gimnastiko. Pod vodstvom bivše dolgoletne načelnice našdh telovadk, Milene Govekarjeve, ki se je razen v Ljubljani tudi še v Zagrebu in Beogradu usposobila za gimnastično stroko vseh vrst, se posamezno in v skupinah goji telovadba specializiranih svrh. Kajti potrebe in želje go-jenk in gojencev so različne. Zavedajo se, da daje ter ohranja splošna in še posebej plesna gimnastika prožnost in gibčnost telesa, ga napravlja odporno in mu vzbuja občutek svežosti in lahkotnosti. Nekatere si žele odpraviti odebelelost ali pretirano mršavost, razne telesne hibe, nedostatke na stopalih, v bokih ali hrbtenici ter doseči ali ohraniti splošno okrepitev mišičevja in ogrodja. Pii otrocih in vobče mladini pospešuje po najnovejših znanstvenih metodah gimnastika zastajajočo rast in razvoj telesa; z ritmičnimi vajami ob spremljevanju tamburina in glasbe pa se
mladini prlvzgaja tudi gradja kretenj in čut za pravilni ritem. Posebna zdravstvena, odebelilna in shujševalna gimnastika se v tej resni šoli izvršuje posamično, ločno po zdravniških navo.lilih. Gojenke m gojenci se lahko priglašajo vsak dan popoldne, ko se dogovorno določajo za posameznike ali skupine potrebne vaje.
u— Večerni trgovski tečaj. Poučujejo se: knjigovodstvo, trgovinstvo, korespondenca, računstvo, pisarniška dela, stenografija, strojepisje, nemščina, italijanščina. Šolnina nizka. Dovoljen je obisk tudi posameznih predmetov. Vpisovanje še ta teden. Informacije in prospekte daje: Trgovsko učiteljišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. Posebni dnevni n večerni tečaji italijanščine, začetni in nadaljevalni.
JABOLKA
SE PRODAJAJO V PROSTORIH GOSPODARSKE ZVEZE
u—- Višji trgovski tečaj v Ljubljani. Vpisovanje traja še ta teden. Sprejemni pogoji: dovršeni višji razredi (najmanj pet let) srednje oz. enakovredne strokovne šole ali pa dovršeni redni enoletni trgovski tečaj. Informacije in prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15.	(—)
u— Strojniški tečaj se bo pričel v začetku novembra. Vodil ga bo g. inž. Ditrich, priredi ga pa Zveza strojnikov, strojevodij in kurjačev. Predavanja bodo iz nauka o parnih strojih in turbinah, iz kemije, fizike in matematike. Prijavite se čimprej! — Težko pričakovani Strojniški priročnik izide obenem, ko se bo pričel tečaj, in stane 15 lir. člani Zveze strojnikov imajo 20% popusta. Vseboval bo razne tabele, sestavke o čiščenju vode s tabelami, fiziko, kemijo in osnovne pojme matematike. Prijave za tečaj in proročnik sprejema Zveza strojnikov, Ljubljana, Miklošičeva 22/1, palača Pokrajinske delavske zveze.
Grobnice in spomenike
kamnoseška stavbna dela izvršuje po nizkih cenah kamnoseško kiparsko podjetje
FRANJO KUNOVAB
p "iopaiišče Sv. Krit — Ljubljana — TeL 49-09.
Če bo v nedeljo dei, naj va# to ne moti pri ogledu velesejma. Konstrukcija novih paviljonov s pokritim hodnikom vas varuje pred dežjem.	(—)
u— Leseno domačo hišico na velesejmu desno od glavnega vhoda in Kmečko okrepčevalnico in razstavo bi moral posetiti sleherni Ljubljančan.	(—)
u— V soboto in nedeljo »Veseli teater«. Začetek ob 19. (7.), konec pred 21. (9.). Vstopnice v predprodaji vsak dan od 10. do pol 13. in od 19. do 21. ure.
u— Knjigarna Tiskovne zadruge v še-lenburgovi ulici 3 prodaja razen šolskih knjig tudi šolske potrebščine in papir. (—) u— Zdravnik dr. Janko Hafner do nadaljnjega ne ordinira.
Naše gledališče
DRAMA
Nedelja, 12. oktobra: Dva bregova. Izven.
Začetek ob 18.15. Konec ob 20.30. Pondeljek, 13. oktobra: Zaprto.
OPEKA
NedeJja, 12. oktobra: Aida. Izven. Začetek
ob 17.30 Konec ob 21. Pondeljek, 13. oktobra: Zapeto.
h Novega mesta
n— Vložite prošnje za oddajo sob. Na
podlagi naredbe Visokega komisariata morajo vse osebe, ki nameravajo oddajati opremljena stanovanja ali sobe za plačilo, zaprositi tukajšnje okrajno glavarstvo za posebno dovolilo. Tudi oni, ki so že oddali opremljena stanovanja ali sobe v podnajem, morajo v petih dneh vložiti prošnje na tukajšnje okrajno glavarstvo. Prošnje morajo obsegati vse osebne podatke prosilca in natančen popis prostorov, ki se oddajajo. Prekrški te naredbe bodo v hujših primerih kaznovani tudi z zaporom.
n— Nesreča v gozdu. V Brezovici pri Mirni je nabirala v gozdu suhljad 68 letna kočarica Neja Zupančičeva. Pri nabiranju si je iz neprevidnosti tako nevarno tanila z neko vejo roko, da so jo morali prepeljati v novomeško bolnišnico.
n— Oddaja občinskih zemljišč v najem. Te dni bo novomeška mestna občina oddajala v najem zemljišča za obdelavo. Vsi interesenti se naprošajo, da se radi zakupa teh zemljišč obrnejo na vodjo mestne straže g. Horvata, kjer bodo dobili podrobna navodila.
Iz Trsta
Delitev jajc. Pokrajinski odsek za prehrano je izdal vse potrebne ukrepe, da se je v petek začela delitev jajc konzumeatom. Delitev je urejena tako, da prideta na vsako osebo, ki se izkaže z nakaznico St. 9 za maslo, za prvo polovico meseca 2, za drugo polovico meseca pa na nakaznico št. 10 prav tako dve jajci. Za bolnike, ki so potrebni dietetične hrane, so predvideni posebni dodatki. Uvožena jajca se prodajajo po 1.25, sveža domača jajca po 1.40 lire komad.
Praznik grozdja so svečano preživeli tudi po vsej Tržaški pokrajini. Prejšnjo nedeljo je bil praznik v Sežani, ki je prav lepo uspel. Organizatorice prireditve so poskrbele, da je bila znatna količina grozdja brezplačno na razpolago vojakom domače posadke.
Iz Goriške pokrajine
Verska svečanost za padle v vojni na Sv. Gori. Pokrajinski Dopolavoro v Gorici je sklical za današnjo nedeljo veliko spominsko zborovanje na Sv. Gori z molitvami za padle v vojni.
Dva požara. Na vrhu sv. Valentina se je pripetil te dni požar, kj je zahteval tudi človeško žrtev, povzročila pa ga je lahkomiselna otroška igra z vžigalicami. Otroka posestnika Ludvika Trpina, 5 letna Matilda in 3 letni Slavko, sta nekje našla škatlico vžigalic, pa sta se šla igrat v shrambo sena, ki je takoj zraven hiše. Pri tem jima je goreča vžigalica padla v seno in na mah je bilo vse poslopje v piamenih. Medtem ko je mlajši Slavko ob pravem času pohitel na prosto, so Matildo plameni zajeli, da se ni mogla več rešiti in je zgorela. Požar je napravil tudi sicer veliko gmotno škodo — cenijo jo na več ko 20.000 lir — saj je uničil okrog 100 stotov sena, kmečki voz in več poljedelskega orodja, 350 kg grozdja in okrog 100 kvadratnih metrov strehe. Gasilcem iz Gorice gre zasluga, da ni poslopje pogorelo do tal in da ie bila rešena hiša. — Mali Slavko je na srečo dobil samo nekaj lažjih opeklin in so ga prepeljali v bolnišnico. — Iz nepojasnjenega razloga pa je pred dnevi začela goreti domačija Antona Korena na Colu. Plameni so zajeli streho in so v kratkem času napravili okrog 20.000 lir škode. Na pomoč so prihiteli gaslici iz Ajdovščine, ki jim je po treh urah težkega dela uspelo omejiti požar.
Potujoči kino med poljedelcu Fašistična zveza kmečkih delavcev je na prošnjo svoje goriške organizacije poslala v Goriško pokrajino potujoči zvočni kino, ki prireja poučne predstave po raznih krajih. Kiao je montiran na avto in predvaja dokumentarni film »Človek in zemlja«, ki ga je izdelal tiskovni in propagandni odsek zveze.
veMke svečanosti. Na predvečer je Ma velika baklada, v nedeljo zjutraj pa so udeleženci odšli v sprevodu na slavnostni prostor. Po maši je mestni župnik Joeip Va-ljak blagoslovil novo zastavo. Zvrstili so se Številni govorniki, ki so navduševali prisotne za nadalnje ustvarjajoče delo v korist hrvatskemu delavstvu in neodviaii Hrvatski.
Finski poslanik na fotografski razstavi.
V nedeljo je med drugimi obiskal razstavo hrvatske fotografije 'pod imenom »Lepa naša domovina« finski poslanik g. dr. Onni Talas s soprogo. Na razstavi se je zadržal nad eno uro in z največjim zanimanjem ogledoval razstavljene slike.
Kvaternikov dan. Včeraj so po vseh hrvatskih šolah praznovali spomin na Evge-na Kvaternika, ki je padel v Rakovici pred 70. leti v prvem, v krvi zadušenem uporu za svobodno Hrvatsko.
Mali obmejni promet med Madžarsko in Hrvatsko je urejen in sicer je dosežen sporazum za mejo ob Dravi od Dolnjega Mi-holca do izliva Drave v Donavo. Vsi delavci in posestniki iz ene ali druge države, ki se izkažejo, da morajo za poklicem ali na posestvo na nasprotno stran Di ave, prejmejo propustnice.
Na smrt obsojen mornar. Naglo sodišče v Zagrebu je obsodilo 271etnega mornarja Devčiča iz Karlobaga na smrt, ker se je v noči od 13. na 14. septembra izdajal za detektiva ustaške policije. Vdrl je v stanovanje zakoncev Miškovičev, ki ju je nato odpeljal z avtom do Save, tam pa je z bajonetom zabodel najprej moža in potem še ženo. Polastiti se je hotel njunega premoženja. Bil je ustreljen.
S priključitvijo občin Bregana - Jesenice ob Savi, Nova vas, Obrežje, Bregansko selo in z delno priključitvijo vasi Rsjac, se je hrvatska država povečala za 38 kvad. kilometrov z okroglo 1000 prebivalci, ki so večinoma Slovenci. V kratkem bo dograjena nova betonska cesta ol Zagreoa do Bregane, s čimer bo hrvatska prestolnica po najkrajši poti zvezana z nemško mejo. Poročali smo že, da bo obenem regulirana hudourna Bregana, za kar je odobren h 2.7 milijona kredita.
Iz Hrvatske
Ogled starin v Dalmaciji. Kraljeva italijanska akademija v Rimu je poslala v Dalmacijo tri arheologe, da ogledajo spomenike in stavbe, ki pričajo o nekdanjem gospostvu starega Rima in beneške republike v Dalmaciji. Arheologi so že prispeli v Split
Ustaški muzej ustanavljajo v Zagrebu. Izdan je bil oklic na prebivalstvo, naj prispeva najrazličnejše dokumente, ki so na-nanašajo na ustanovitev hrvatske države: letake, časopise, brošure, podobe in drugo.
Posvetitev zastave HRS v Križevcih. V soboto in nedeljo so bila v Križevcih o priliki blagoslovitve društvene zastave i-IRS-a
Iz Srbije
K preosnovi srbske vlade piše beograjski večernik »Obnova«, da se je vlada generala Milana Nediča okrepila z avtoriteto generala Gjure Dokiča, ki je prevzel prometno ministrstvo. Preosnovana vlada, pravi list, nadaljuje dosedanjo politiko s podporo vseh konstruktivnih moči v Srbiji.
V prid srbskim ujetnikom izda ooStno ministrstvo, kakor smo že napovedali, novo serijo znamk. Serija bo obsegala 4 vrste znamk in bo veljala 30 din, od česar bo šlo 22.50 din v prid ujetnikom.
Gospodarska meja med Srbijo in Hrvatsko v vzhodnem Sremu je od 10. t. m. preložena na politično mejno črto ob Savi :n Donavi. Na tej novi meji se zdaj izvršuje kontrola potnih listov, deviz in carin. Prestop meje je dovoljen samo s posebnim dovoljenjem, ki ga izda policijski ravnatelj v Beogradu v sporazumu z beograjskim okrožnim poveljstvom. Mejni prehodi sc: železniška proga, most ter ladje in brodovi med Beogradom in Zemunom.
Ciganska nadloga v Beogradu je v novih razmerah prav takšna, kakor je b la prejšnje čase. Povsod je najti ciganske matere z dojenčki in odraslimi večjimi otroki, ki so večinoma bolehni. Beograjska občinska uprava bo poslej posvetila ciganom čim večjo pozornost.
Vsakovrstni prevozi SEMENI6 Privoz 13 Telefon 36-92
i
S. A. Dishlleria
tojuore
st
reoa
2 951
VUHstautfa in »ai*lwUei*a Ua&iahfilca 9h0nrJ<a Ukttifiv.
La piti čudita t nota ma\ca itaUano tU tiquou
DITTA ALBERTI — B E N E V E N T O
9. Marquand
31
HVALA LEPA,
GOSPOD MOTO!
Luči ob cestah so bile nedoločne kakor plamen-cki ugašajočih sveč. Ni ga na svetu bolj čudnega kraja od Pekinga, kadar odeva mesto koprena teme, iz katere vstajajo najneskladnejši in najpre-senetljivejši prividi in zvoki. Okrašeni izveski trgovin, plapolajoče luči lampionov; nedoločne postave, zbrane okrog mizic pri rumeni, dimni svetlobi čajarn; zvoki godal na strune; čudni vroči vonj sojevega olja... vse to prihaja kakor iz ni-česa in spet izginja. Človek čuti bližnje, a vendar neprijemljivo življenje, ki utripi je okrog= njega in ki ga nikoli ne bo deležen. To so trenutki, ko sence starega Pekinga iztezajo roke, kakor bi se te hotele dotakniti. Nehote moraš misliti na dni pred tujo nadvlado, ko so se pomikale po cestah nosil-nice in dvokolnice, pred katerimi so stopali sluge z lampioni, okrašenimi z gospodarjevim imenom. Na misel ti prihajajo zaprta vrata Prepovedanega mesta in straže ob zidovih. Spominjaš se bronastih čaš, v katerih gori olje pred oltarji tisoč bogov. Rjovečih levov se spominjaš, ki stoje ob vratih svetišč kakor na straži, in bradate, zamišljene postave vojnega boga, ki bdi nad sencami vnanje-ga mestnega obzidja. Pokoj in veličina lepših dni se vračata nazaj. Ne moreš in ne moreš se odtegniti njunemu vplivu, ko pade noč na zemljo.
Kdaj pa kdaj sem vrgel oči skozi zadnje okence voza, toda zasledovale so nas samo cestne sence. Zbrzeli smo skozi Hsi An Men Ta Čje, kjer se je belilo Budovo svetišče onkraj Pejhajskih vrat, in vozili še dalje proti severu, mimo stare palače kneza Čjenga; nazadnje, tam, kjer zavija tramvaj proti vratom Hsi Či Men, sem ukazal vozaču, naj ustavi.
»Tu izstopiva,« sem rekel Nori.
Ves čas vožnje še ni bila izpregovorila. Niti zdaj ni rekla besedice, dokler nisva bila sama na prašni in hrupni cesti, blizu trgovine izdelovalca mrtvaških krst, ki je bil z enim svojih pomočnikov 'še pri delu.
»Kje sva?« me je vprašalo dekle. To vprašanje je bilo naravno, kajti v Pekingu se je ponoči lahko izgubiti.
»Ne bojte se, poznam ulico,« sem odvrnil. »Proti severovzhodni četrti greva. Malce zapuščena se vam bo zdela, a drugače je varna.«
Ni mi odgovorila. Klobuštraje po jamastih tleh sva krenila v tesno, temno uličico. Če tujec študira krajepis tega kotička kitajske prestolnice, ga njegova labirintska zamotanost spominja raznih potrpežl j ivostnih iger, ki jih rabijo psihologi za ugotavljanje inteligenčnega koeficienta. Uličnih izveskov ni in edino razsvetljavo mu daje tu pa tam kak vogalni oltar, posvečen boginji usmiljenja, bogu vode ali bogu zemlje. Obzidja skritih dvorišč so se kar zgrinjala na naju in z mračnimi odmevi vračala glas najinih stopinj. Zavila sva okrog vo-
gala in še okrog enega; šla sva mimo neke krčme za kulije in drugih slabo osvetljenih beznic, toda večina četrti je očitno že spala. Jame, ki jih je bila ponekod izdolbla voda letnih nalivov, so nama zavirale in oteževale hojo. Nekje sem se spotaknil ob psa, ki je spal v cestnem prahu in mi javka je in lajaje planil izpod nog.
»Pazite,« sem rekel Nori Joyceovi. »Stopajte za menoj.«
Tema je bila trda in pot naju je vodila daleč od vsega, kar nama je utegnilo biti domačega v tem mestu. Stoletno spanje Kitajske naju je tesnilo in mislim, da sva se oba zavedala neznatnosti svojih lastnih oseb. To je občutek, ki zapadnjaka vselej navdaja*z zmedenostjo.
»Ali zanesljivo veste, kod hodiva?« me je vprašalo dekle. Najina pot je trajala že četrt ure.
»Da,« sem odgovoril. »Še trenutek pa bova tam, kamor vas vodim.«
Obstala sva in potegnil sem na uho, toda slišal nisem nič vznemirljivega... samo iz daljave je prihajal lajež psa, zmedeni glasovi in vpitje kulija, ki je v gneči terjal prostora za svojo rikšo. Nihče naju ni sledil; šla sva dalje in spet zavila okrog vogala. Vonj po jelkah je polnil ozračje in se zlival s starinskim duhom uličice. Jelke so rasle na enem izmed vrtov kneza Tunga. Zid ob najini levici je obdajal baš knezovo posestvo, ki je bilo v mnogih ozirih zmanjšan posnetek Prepovedanega mesta. Pred sto ali več leti so ga bili ustvarili knezovi mandžurski predniki, ki so s svojimi močnimi rokami, ponosnimi očmi in surovimi šegami prišli s
severnih planot, da zgrabijo Kitajsko za grlo. Čeprav sva stopala že vzdolž knezovega vrta, je vendar trajalo še deset minut, preden sva obstala pred glavnim vhodom, ki se je odpiral v zidu. Ta vhod, okrašen z umetnimi železnimi okovi, je bil takisto čvrsto zaprt kakor trdnjavska vrata. Tipaje sem poiskal vrvico, ki sem poznal njeno mesto, in z močjo potegnil zanjo. Nekje se je oglasil zvonec, nato je bilo spet vse tiho. Znova sem potegnil za vrvico in počakal. Zlati časi Tungovega rodu so bili minili, nič več ni stražilo vrat po deset ali dvajset oboroženih mož; namesto teh so se približali po tlaku koraki polstenih copat in v vratih se je odprla linica, skozi katero je pogledal star mož ter vprašal, kdo je. Povedal sem svoje kitajsko ime, rekoč, da bi rad govoril s knezom Tun-gom. Sluga me je spoznal, ker sem bil že mnogokrat v palači.
»Veliki gospod je šel spat,« mi je rekel.
Skozi linico sem mu podal bankovec za pet dolarjev, vedoč, da so mandžurski služabniki že od začetkov dinastije podkupljivi ljudje.
»Čeprav,« sem odvrnil. »Kljub temu moram govoriti z njim. Ne prihajam za prazen nič.«
Moje pričakovanje je bilo pravilno: denar je vplival kakor čarodeien ključ. Starec je odpahnil vrata in jih odprl. Ogledal sem si ga. Bil je siv možiček v beli obleki. V roki je držal svetilko z gorečo svečo.
»Izvolite vstopiti.j: je rekel. »Gledal bom, da se veliki eosood zbudi.«

Na razstavi malih živali
Male živali Imajo sicer na velesejmu le pičlo odmerjen prostor, vendar je ta oddelek tako skrbno pripravljen ln živali tako brižno odbrane, da daje oddelek lepo zaokroženo sliko in obenem bogat pregled najvažnejših gospodarskih pasem vseh vrst malih živali.
Predvsem pride do izraza na razstavi konec* Mala skromna živalica tudi zasluži, da se zanjo vsakdo zanima. Kunec je skromna žival, ki jo je gotovo najlaže gojiti in daje dvojno korist, kajti poleg mesa dobimo tudi kožuhovino. Eno kakor drugo je zlasti v sedanjih časih zelo važno.
Med kunci so razstavljeni orjaki, sre-brcci, činčila, dunajčani, ovnači, angorci in drugi. Veliki kunci takoj dajo vtis, da
so izvrstni dobavitelji mesa. Saj lahko da kunec devet ali tudi več kilogramov mesa. Računa se tjcu da ima dobra kunčja samica vsako leto prirastka, ki tehta preko €5 kg. To že kai nekaj pomeni, če lahko pridobimo na leto toliko mesa samo od ene živali. Pri manjših kuncih je prirastek po teži mesa manjši, take živali pa dajejo tudi kožuhe, kar je tudi važna gospodarska Korist. Angorski kunec daje zopet volno, ki stalno pridooava na pomenu in s tem seveda tudi na ceni. V kmetijskem oddelku razstave lahko obiskovalci vidijo, kakšne vzorne pletenine dobimo iz angorske vc-Ine, kako izvrstno usnje je iz kož starejših večjih kuncev, da je usnje odlično uporabno za čevlje, iz mehkejših kož pa za rokavice in drugo.
V manjšem številu je razstavljena per-jad. Med njimi je največ kokoši, poleg njih pa so race in purani. Med kokošmi kraljuje izvrstna brskačica in dobra nes-niea: štajecfea. žal da ni poleg nje naše
domače jerebičarke, ki je najbolj naša domača prakokod s prvovrstnimi dobrinami in sposobnostmi za rejo v naših krajih. Najdemo pa na razstavi rodajlnedko, ki je priporočljiva za mestne rejce, ker je sposobna za ograjen prostor. Lepe so tudi suseks kokoši
Morski prašički so atrakcija zase ter vzbujajo splošno zanimanje. Razstava golobov je dokaj pestra. Prednjačijo razne gospodarske pasme: škerjanci, risovci, no-jevci in drugi. Mnogo je tudi športnih golobov, ki se postavljajo s svojo lepoto in mičnostjo.
Na letošnji razstavi so celo koze domače vrste. So dobre mlekarice, saj se dajo tudi po štiri litre mleka dnevno. Društvo Mali gospodar jih ima večje število in jih oddaja interesentom. Poleg koz so razstavljene solčavske ovce. Znano je, kaKo izvrstno volno nudijo te ovce.
Razstava pa ne bi bila popolna, če ne bi bili razstavljeni razni predmeti, ki so potrebni za rejo malih živali, kakor vzorna kunčnica, krmilne posode, napajalniki in drugo. In se ptice spadajo v to razstavo in zategadelj so razstavljene male papigies.
Skrbno prirejeno razstavo malih živali obiskovalci velesejma pridno ogledujejo in se informirajo o pravilni reji, o nabavi živali, nakupu potrebščin ln drugem, kar vse zvedo pri strokovnjakih v razstavnem oddelku.
Omenimo naj še vesel dogodek. V sredo sta dve solčavski ovci skotili krepka mladiča. Z glasnim mekanjem sta oznanjali svooj materinsko srečo. Hitro so jim pripravili poseben prostor, kjer sedaj vzbujajo izredno zanimanje in pozornost obiskovalcev velesejma.
Italjiacsko vrtisarctvo
Italijansko vrtnarstvo je priredilo na letošnjem Ljubljanskem velesejmu zelo lepo in okusno razstavo z namenom, po-ka;iati našim ljudem svoje glavne pridelke in razvoj vrtnarstva zadnjih let. Njihovi glavni pridelki so sveže sočivje in cvetje in okrasno rastlinstvo.
Sveže sočivje. Povprečni pridelek navadnega in zgodnjega krompirja je znašal v letih 1838—1940 preko 31 milijonov metrskih stotov. 10 do 12 odstotkov ranega krompirja se od aprila do julija izvozi v Nemčijo, Belgijo, Švico itd. Povprečni pridelek paradižnikov je znašal 9 8 ir.ilijcna stotov in je 8 odstotkov vsega pridelka šlo v svežem stanju v inozemstvo. Ostali pridelek je bil porabljen doma za prehrano in konzerviranje. Povprečni pridelek cvetače in zelja je znašal 7.2 milijona stotov, izvoz pa je šel v Nemčijo. Švico, Belgijo itd. Povprečni pridelek fižola je znašal 0 38 milijona stotov, pridelek čebule in česna 1.5 milijona stotov, povprečni pridelek graha 0.77 milijona stotov, povprečni pridelek solate in špina-če pa 2.2 milijona stotov. V Nemčijo in Švico se izvozi okrog 2.500 vagonov solate letno. Znaten je tudi pridelek artičok, ki znaša 0.74 milijona stotov. Artičoke izvažajo v Nemčijo in Švico, kjer so zelo priljubljena jed.
Cvetje in okrasno rastlinstvo. Od svežega cvetja izvažajo v glavnem nagelje, vrtnice, mimoze, vetrnice, zlatice, marjete, vijolice, narcise, kalendule ter listje aspa-rggusa in cikasa. Proizvodnja rastlinstva stalno naraščata. Znatna je produkcija okrasnih rastlin in grmičja za ureditev in ekras vrtov, parkov, drevoredov itd. Podprta z dolgo tradicijo proizvaja Italija mnogo selekcioniranih vrtnih semen in stalno zvečuje svojo produkcijsko sposobnost.
Upoštevaje potrebo in zahteve posameznih pokrajin, kjer se prideluje krompir, m primernost selekcije semen, je bila 1. 1931 ustanovljenih 23 središč za* razmnoževanje in selekcijo krompirja. Ta središča so bila ustanovljena, da se razširi avtarkija na polju produkcije semen in živil in da se pospeši poljedelstvo in živilska industrija. V letu 1942 bodo iz teh središč razposlane znatne količine semenja (gomoljev) raznih vrst.
V Zagreb se je v 6 mesecih priselilo 60.000 ljudi
Zagrebški »Novi list« razpravlja o gradbeni delavnosti v Zagrebu ter ugotavlja, da je sicer javna gradbena delavnost živahna, zaostaja pa zasebna gradbena delavnost. Letos so bila do 1. oktobra izdana gradbena dovoljenja za 10 štirinadstropnih hiš (lani za 0), za 17 trinad-stropnih (33), 22 dvonadstropnih (38), 82 enonadstropnih (118), in 29 pritličnih (50). Zasebna gradbena delavnost je torej padla približno za polovico. Letos je bilo do 1. oktobra za zasebne zgradbe potrošeno 117 milijonov, medtem ko je promet z nepremičninami dosegel skoro eno milijardo.
Gradnja novih stanovanj pa je Zagrebu nujno potrebna zaradi znatnega obsega doselitev v zadnjih mesecih. »Novi list« ceni, da se je v 6 mesecih doselilo v Zagreb okrog 60 000 novih stanovalcev, to je toliko, kolikor je znašalo celotno število prebivalcev Zagreba leta 1900.
Za rešitev stanovanjskega vprašanja priporoča »Novi list«, da bi bilo treba dati na razpolago cenena gradbena posojila. V bližini Zagreba naj bi se zgradilo docela novo mestno naselje za 20.000 l'udi. Končno predlaga naj bi se uredilo pravno vprašanje nadstropnega lastništva pri hišah, kar bi olajšalo združitev interesentov in bi omogočilo izgraditev praznih parcel v središču mesta.
no je ob istočasnem razveljavljenju prejšnjih odredb predpisalo kmetom, da morajo vse ugotovljene presežke pšenice, rži soržice, ječmena, in ajde oddati skladiščem državnih komisijonarjev najkasneje do 31. oktobra. Prepovedana je vsaka prodaja žita drugim osebam. Proti vsem, ki ne bi oddali presežkov, ali ne bi prijavili pridelka, se bo najstrožje postopalo po zakonu o razširjenju pristojnosti prekega sodišča, ki predvideva za taka dejanja smrtno kazen.
= S kovinami vulkanizirani gumi. Iz Berlina poročajo, da je v zadnjem času na področju tehnike zabeležen velik napredek s tem, da je uspelo združiti trde kovine z gumijem potom vulkanizacije. Nova tvarina, ki se dobi na ta način, bo zlasti v strojni industriji zelo uporabna. Združitev trde kovine in elastičnega gumija da dragocen konstrukcijski element, ki se da koristno uporabljati tam, kjer je treba omiliti tresljaje ali prenos tresljajev stroja na okolico, kakor tudi tam, kjer je potreben elastični prenos sil. Temu svojstvenemu konstrukcijskemu materialu pripisujejo veliko bodočnost tudi v F" n d ni i motornih vozil in v ladjedelništvu. Napravili so tudi že uspele poizkuse z železniškimi vagoni, pri katerih so kolesa opremili z obročem iz nove tvarine. Poizkusi so pokazali, da vozijo taki vagoni skoro brez tresljajev in da povzročajo polovico manj ropota, kakor navadni vagoni. S tak:'«ii kolesi se dajo uspešno opremiti tudi tramvajski vozovi.
= Rastoča uporaba celulozne volne. Zaradi velikih težkoč pri uvozu bombaža in volne je pričela tudi Švica v zadnjem času v večji meri tekstilna podjetja izdelujejo Tri velika tekstilna podjetja izdelujejo tkanine že izključno iz celulozne volne in sedaj predelujejo po 7 ton celulozne volne na dan, v pričetku prihodnjega leta pa bodo količino dnevno predelane celulozne volne povečali na 22 ton. V Nemčiji So v zadnjem času pričeli izdelovati posebno vrsto nakodrane celulozne volne, ki ima tudi drugače mnoge odlične lastnosti ovčje volne. Iz te posebne celulozne volne so pričeli izdelovati tkanine za moške obleke, ki ne vsebujejo prav nobene ovčje volne, med tem ko so doslej v ta namen uporabljali polovico celulozne volne in polovico ovčje volne. Pravijo, da se obleke iz takega blaga prav odlično nosijo. Zaradi težkoč pri oskrbi z ovčjo volno se sedaj tudi Švica živo zanima za uporabo teh specialnih vrst celulozne volne, bodisi za mešanje z ovčjo volno, bodisi za izdelovanje tkanin po načinu volnenih tkanin iz čiste celulozne volne.
Gospodarske vesti
= Fradne ure denarnih zavodov — torej turli kreditnih zadrug — ostanejo nespremenjene. t. j. od 8 do 14. ure.
Upravna razdelitev Hrvatske. Hrvatska državna tiskarna je izdala »šemati-zan Nezavisne Države Hrvatske«, ki vsebuje podatke o upravni in sodni razdelitvi države. Iz tega šematizma je razvidno, da je Hrvatska razdeljena na 23 velikih žup (zagrebška občina predstavlja veliko župo za sebe), ki imajo skupaj 142 kotarskih oblasti (okrajev), 31 mest (po zakonu o mestnih občinah ^ in 1000 upravnih občin.
=r Izročite'.- žitnih presežkov na Hrvatskem. Hrvatsko ravnateljstvo za prehra-
Aprovizadja
Odjemalci mesa, ki bi zaradi tega ali onega vzroka dobivali meso pri drugem mesarju kot pri dosedanjem, kjer so dobili knjižico za nabavo mesa, prihajajo v mestni preskrbovalni urad s temi željami, čeprav je bilo že objavljeno, da mesarja ni mogoče menjati. Edino tisti, ki so se med tem, odkar je uvedena nabava mesa na knjižice, poročili in osnovali samostojno gospodinjstvo, prav tako pa tudi tisti, ki so se preselili na drugo stran mestne občine ali tako daleč od dosedanjega svojega mesarja, da bi izgubili preveč časa s kupovaniem mesa nri dosedanjem mesarju, torej edino taki odjemalci naj se zglase v ponedeljek 13. in v torek 14. med uradnimi urami s svojo nabavno knjižico za meso v mestnem pre-skrbovalnem uradu v sobi štev. 3. Vsi drugi naj pa s takimi prošnjami ne hodijo v mestni preskrbovali ur?>d. ker jim nikakor ni mogoče ustreči ter bi bila vsa pota in tudi posredovanja brez uspeha.
Dogon klavne živine in prevzem telet v Ljubljani je bil napovedan na sredo, 15. oktobra. V sredo, dne 15. t m., pa ne bo dogona klavne živine v Ljubljano, temveč morajo povabljeni gospodarji iz ljubljanske občine ter iz občin Brezovica, Dobrava, Ježica in Log prignati živino v Ljubljano v sredo, 29. oktobra, a gospodar jiiz občin Dobj-unje, Ig, Polje, Rudnik. Tomišelj in Zelimlje naj priženo svojo živino šele 19. novembra v Ljubljano. Pač bo pa v sredo. 15. oktobra, prevzem sesnih telet v Ljubljani ter naj zato gospodarji v sredo, 15. t. m. natanko ob 10. uri pripeljejo na klavnico v Ljubljano teleta, ki bodo takoj stehtana, prevzeta in plačana. Za to so potrebni živinski potni listi, niso pa potrebna rdeča vabila. Rdeča vabila za dogon klavne živine 15. oktobra torej veljajo za dogon dne 29. oktobra. Obvezniki so dobili rdeče pozive z navedbo, koliko živine mora vsak oddati, gospodarji
pa lahko to izvedo tudi na svoji občini, a ljubljanski gospodarji v mestnem gospodarskem uradu v Beethovnovi ulici št. 7 v sobi št 35. Gospodarji naj polagoma pripravijo primerno žival za oddajo ter jim priporočamo, naj se obvezniki posameznih krajev med seboj sporazumejo glede sedanje oddaje, da ne bi bilo nezadovoljnosti ali škode.
Iz Spodnje štajerske
Mariborsko gledališče. Ta teden so na sporedu »Fidelio«, »Ptičarc, »Pomladni zvoki« in »Marta«. V torek bo gostovala graška drama z Ludvigovim »Gozdarjem«, v četrtek pa bo premiera opere »Maaame Butterfly«.
Nesreče. Pri nakladanju sena na Tržaški cesti v Mariboru je padel z voza 72 letni preužitkar Jakob Ules. Poškoioval si je hrbtenico. 501etni Karel Košič si je na Tez-nem pri nakladanju drv zasekal levo nogo. Dve in pol leta stara Marija Senekovičeva v Apaškj kotlini se je približala ognj:šču, vnela se ji je obleka in dekletce je naslednji lan izdihnilo.
Izpraznjena zaloga. Neznan dolgoprst-než je nedavno jioč obiskal klet posestnika Alojza Simoniča na Dornavi pn Ptuju. Odnesel je 20 kg presnega masla, 20 kg slanine, 6 kg prekajenega mesa in precejšnjo količino jaboik.
Ptujsko okrožno vodstvo 'Heimatbunda je sklicalo v torek svoj tretji zbor v Ptuju Poročali so posamezni voditelji, nattar je bilo sporočeno, da bolo 19. oktobra v Ptuju tekme brambovcev, da bo prebivalstvo videlo, kakšne naloge pripadajo brambnemu moštvu Okrožni vodja Bauer je slednjič pojasnjeval pomen borbe nemškega naroda za svoj prostor in za svojo veljavo.
Snem stanju ne more znebiti občutka, da je neprijetna po svoji okolici. Podobni občutki pa škodijo sleherni osebnosti, marsikdaj nam vzamejo veselje do dela ln cas tudi v drugih ozlrlh prikrajšajo za mnoge uspehe v življenju. Zato se kar nič ne sram ujmo posvečati nekaj svojega dragocenega časa negi polti! To nI nikako tratenje časa ln denarja, temveč je sestavni del zelo potrebne ženske higiene.
Toda kako rešiti denarno vprašanje? Lepotna nega ni zastonj in tudi tiste, ki so svojčas izdajale nekaj denarja za razne kreme in čistilna sredstva, se bodo v sedanjih prilikah morale omejiti na naj-j nujnejše potrebe. Najpreprostejše vseh r sredstev, milo, nam sicer še ostane, toda nekatere polti mila sploh ne prenašajo. I sedaj tem manj, ker milo nI več tisto, kar ; je bilo prej. Pokažimo torej, da smo lz-! najdljlve ln da si znamo pomagati v vseh ' ckolnostih!
Čistilna olja. Zelo težko si boste dandanes preskrbele olja za čiščenje kože, vendar ne pozabite, da ga potrebujete zelo malo, kapljico ali dve na košček vate in že posnamete s tem šminko, puder ln drugo nečistost z obraza. Poslužujmo se clja, ki ga ne uporabljamo za hrano, to je: mandljevo olje, lešnlkovo olje, parafinsko olje. Steklenički takšnega olja. ki ga uporabljamo za čiščenje polti, dodaj-j mo še žličko aH dve riclnovega olja ln vse skupaj dobro premešajmo. Parafinskemu olju lahko primešamo tretjino li-monovega soka.
Radio Ljubljana
NEDELJA, 12. OKTOBRA 1941-XIX.
8: Napoved časa, 8.15: Poročila • italijanščini, 8.30: Orgelski koncert iz bazilike Carmine iz Neaplja, 11: peta maša iz bazilike Sv. Annunziate iz Firence, 12: cita-nje in razlaga sv. Evangelija v italijanščini pater Evzebio Zappatereni), 12.15: Ci-tanje in razlaga sv. evangelija v slovenščini (p. Krizostum Sekovanovič), 12.30: Simfonična glasba, 13: Napoved časa — poročilo v italijanščini, 13.15: Komunike glavnega stana Oboroženih Si? v slovenščini, 13.17: Godalni orkester pod vodstvom mojstra Angelina, 14: Poroč-la v italijanščini. 14.15: Ljubljanski radijski orkester po_! vodstvom Drago Marija Šijanca: pestra glasba, 14.45: Poročila v slovenščini, 17.15 dr. Alojzij Puš: Gospodarska navodila; kmetijsko predavanje v slovenščini, 17.35: Kmečka godba, 19.30: Poročila v slovenščini, 19.45: Operetna glasba, 20: Napoved časa — poročila v italijanščini, 20.20; Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini, 20.30: Gledališka sezona: EIAR: Rossini: »Seviljski brivec«, v odmorih okrog 20.55 slovensko predavanje, okrog 21.45 vesti v slovenščini, 22.45: Poročila v italijanščini.
Namesto ma&čobe. Kakor ne moremo pogrešati maščobe pri dnevni hrani, tako potrebuje tudi naša polt svoj del maščobe. Novo milo pa kožo le fle bolj izsuši. Zato si vsaj za .obraz pomagajmo samo z vodo, ki smo jI dodale nekaj llmonovega soka. Dvakrat tedensko pa si napravimo na obraz mlačen obkladek iz zmočene la-nene moke, ki ga obdržimo na polti približno 15 minut.
Toda ne pozabimo! Vse to je le zunanja nega, najhuje pa se naša polt umaže vsled strupov, ki jih izloča naš organizem skozi pore. Zaradi tega moramo stalno nadzirati svojo prebavo ln paziti na dobro urejanje svoje preoenove. Za teden dni v mesecu se odrecimo zajtrku in ga nadomestimo z veliko čašo mineralne vode ali še preprostejše: s četrt litra vroče vode, ki jo pijemo počasi, požirek za požirkom. Razen tega bomo imele čudovito polt, če bomo deset dni v mesecu jemale vsak dan pred zajtrkom tn pred kosilom malo žličko žveplenega cveta, pomešanega z žličKo medu. (Ce nimamo medu. si pomagamo z mlekom.) To sredstvo čudovito pomla-ja ves organizem ln tudi polt zaradi tega, ker tako dobrodejno vpliva na želodec ln črevesje.
Preprosto sredstvo za zdravljenje mozo-ijaste ln nečiste polti je soda bikarbona. Ko smo si imile obraz, posujmo svojo mokro krpico za umivanje s praškom sode blkarbone in si s tem dobro natrlmo polt obraza.
Nedeljska križanka
Brez kozmetičnih sredstev
Malokje boste našli žensko, ki bi ji bilo povsem vseeno, kakšna je njena polt. Mnoge ženske sicer nimajo časa in tudi denarja ne, da bi posvečale posebno skrb svoji lepoti, vendar pa si na tihem vsaka želi, da bi bila kolikor mogoče čedna na pogled. Lepa polt pa ni samo vprašanje lepote, kajti čista, zdrava polt je v važnem odnosu z zdravjem in osebno higieno. Z nečisto poltjo vzbujamo vtis, da smo zanemarjene in kar je še več: ženska, ki je količkaj kritična, se v tak-
Vodoravno; 1 prevozno sredstvo, 9 ukrasni predmet (množ.), 16 izdelek (tujka), 17 vrsta ptičev, 18 potočna žival, 19 italijanska pokrajina, 21 predlog, 22 mednarodno udruženje pisateljev, 23 duhovnik, posvečenec, 26 nota iz solminizacije, 27 torej (tujka), 28 vrsta glasu, 29 gnojna tvorba, 31 pripadnik verske sekte, 34 snop, 36 pretekli čas (v srbohrvaščini), 38 ljudje, ki se sami naučijo kake obrti ali pisanja, avtodidakti, 41 kratica za nemške napadalne oddelke, 42 dva soglasnika 43 četrt, mestni okraj (tujka), 45 drog, batina, 47 ime t Balba, 49 ime pisatelja Veliko-nje, 51 mesto v Bački ob Donavi. 53 nebesno telo, 55 greznica, preprosto stranišče, 57 osebni zaimek, 58 stara oblika vez-nika, 59 reka na Alaski, 60 moško ime.
Navpično: 1 nauk o fizikalnih lastnostih zraka, 2 rusko pristanišče na skrajnem Vzhodu, 3 kazalni zaimek. 4 sibirska reka, 5 ni suh. premočen, 6 vrsta opic, 7 del hiše, 8 praprebivalec Italije, 9 predlog, 10 moško ime, 11 indijanska trofeja, 12 kazalni zaimek, 13 priprava, 14 nikalnica, 15 država v Aziji, 17 pripadnik slovanskega naroda, 20 vrsta vetr^ v Primorju, 22 modri atenski državnik. 24 Verdijeva opera.
25 špansko žensko ime, 28 atenska dvorana, v kateri je učil Zenon, 30 hrib v Švici, 32 prebivalec jadranskega polotoka, 33 francoski fizik (fon.), 35 gora v Grčiji, zbirališče muz in bogov, 37 kratica za »sveti«, 39 konjeniki, 40 vrsta umetnikov, 44 del pluga, 46 koralni otok, 48 nemški predlog, 50 dva enaka soglasnika. 52 veznik. 54 prislov kraja, 56 inicijal našega pisatelja.
Rešitev nedeljske križanke
Vodoravno: 1 zapraviti, 9 Makole, 14 odlok, 15 Gavrilo, 16 eni, 18 breza, 19 rja, 20 sir, 21 Oise, 22 magnat, 24 esaul, 27 zjati. 29 ta, 30 tinktura. 32 aatelji, 34 trkati. 35 o a, 36 kri, 37 Julija, 40 as. 42 Avstrija. 44 ritem, 45 Vestalka, 47 pasiva, 48 te, 49 iako, 51 le, 52 at, 53 Ivona, 56 tornado, 59 ate, 60 kolektiv, 61 brigadir.
Navpično: 1 zobozdravnik, 2 Adrija, 3 plesati. 4 rozete, 5 Aka, 6 igrati. 7 tajga. 8 Ivan, 9 mistik, 10 ali 11 korektura, 12 Lenau, 13 en, 17 igla, 23 atrij, 25 stilist, 26 urejevati. 28 Ilova, 31 naj!, 33 jasli, 34 tri, 36 Krakov, 38 iti, 39 amater, 41 se, 42 Atene, 43 tkati, 46 stol, 47 pedi, 50 or, 51 Lar, 54 vo. 55 ak, 57 n(ota) b(ene), 58 o(ve g(odi-ne), 59 ad.
				
5,5'/.-:V .v	.-••-• j?	• i ' T r -	- K r- '"V '»' - v '•■ 'iV ; -;yi\	>.*.;'/, '* V- »V , S^V^Sjk!" -T.. • . -. . v - ••••■ V • .: .
f
REKTOR KR. UNIVERZE V LJUBLJANI in PROFESORSKI ZBOR PRAVNE FAKULTETE
sporočata tužno vest, da je dne 10. oktobra 1941 umrl gospod
dr« iur. et hon. causa
metod Dolenc
redni univerzitetni profesor in član Akademije znanosti
in umetnosti v Ljubljani
Za razvoj univerze in znanosti velezaslužnemu člana profesorskega kolegija bomo ohranili trajen in časten spomin.
Pogreb bo v nedeljo, dne 12. t. m. ob 15. uri izpred pokojnikovega doma v Ljubljani, Gorupova ulica št. 22, mimo univerze na pokopališče k Sv. Križu.

- »	-	»-v	*. *
Ž-*-?-*', . - i«
Koža z nepravilnim izločevanjem
Lepota polti zavisi v premnogih primerih od normalnega delovanja njenih lojnic. Tako mastna, kakor suha koža sta prav za prav že izrodka v primeri z idealnim stanjem, toda za to idealno stanje, pravo sredino meJ mastnim in suhim, naletimo le redkokdaj in skoraj samo v mladosti. Nekoliko mastna koža ima pred suho to prednost, da se manj nagiba k gubam, toda na žalost se utegne sprevreči v prekomerno izločevanja tolšče skozi lojnice in potem nastane seboreja. To kožno obolenje temelji torej na premočnem izločevalnem delu lojnic, ki bi morale skrbeti za pravilno mehkobo kože. V splošnem se nagibajo rja- j volase osebe bolj k temu prekomernemu izločevanju nego plavolase, moški bolj nego ženske, ljudje v mestih bolj nego ;judje na deželi, ki tudi prekomerno suhe kože ne pozna v tolikšni meri kakor mesto. Specialisti za kosmetiko dobro vedo, da reagira koža zelo povoljno na to, če jo osvobodimo slabe lastne tolšče in ji namesto te damo druge, mile tolšče, ki se ne nagiba K žaltavosti, kajti obravnavanje kože s toi-ščo ne sme prenehati niti v primeru, da se je pojavila seboreja. Kazno je, da vsebuje lastna tolšča kakršne koli sestavine, ki koži škodujejo. A tudi razkrojne snovi pre-
snove, zdravila in strupi, ki jih izločuje koža kkaor znano z znojem in lojnicami, dražijo polt. Ker se seboreja pojavlja prav rada v primeru črevnih motenj ter v starosti, ko. človek spolno dozoreva ali pa zaključuje svoj razvoj, moremo domnevati, da nastaja v telesu tedaj tudi kakšna snov, ki škoduje koži enako kakor snovi, Ki nastajajo v primeru abnormalnega razkroje-vanja v črevju.
Seboreja je dvojna, oljnata in suha. Suho je težje obravnavati, ker jo moramo šele z obilnim dovajanjem olja in tolšče spremeniti v oljnato vrsto. Ker se pojavlja seboreja zlasti na obrazu ter na hrbtu, ki je v družabni obleki prost, bi morala vsaka ženska, ki jo je napadlo to obolenje, takoj nastopiti proti njemu. To je tem bolj potrebno, ker se istočasno prav rado pojavlja prekomerno potenje ali pa izpadanje ias.
Zdravljenje ne more biti takšno, da bi veljalo za vse, kajti malokatera druga kož na bolezen se pojavlja s tako individualnimi znaki kakor seboreja.
Veliko vlogo ima prehrana, uživanje zelenjave in sadja, dodatki vitamina C in pa to, da se izognemo prekomernemu uživanju kruha, sladkorja, tolšč in ostrih začimb
Lahka hrana je vsekako že podlaga za izboljšanje. Dalje je treba uganjati mnogo športa in telovadbe, gibati se na svežem zraku ter skrbeti za dobro in lahko prebavo.
Včasih uporabljajo fizikalni način obsevanja z Rontgenovimi žarki, zlasti če če prične nos svetiti in če postanejo dihalne luknjice v koži velike. Toda ta postopek nI brez nevarnosti. Kremenčeva svetilka z ul-travijoličastimi žarki in tudi pravo, naravno višinsko sonce sušita kožo na isti način in nista nevarna. Pogosto pomaga tudi posebna kožna masaža, toda večinoma ne zadostuje, da obravnavamo samo kožo, vsekako moramo skrbeti poleg tega za redno presnovo.
Tudi pleša in pretežni del vseh lasnih obolenj nastajata na seborejski podlagi. Na koži glave se pokažejo roženasta mesta, na kateri prav težko rase jo novi lasi. Pojavi se grd prhljaj, lasje se ne morejo pravilno hraniti in končno izpadejo.
Seboreja je vedno dolgotrajno lepotno obolenje, toda s sodelovanjem zdravnika, specialista kosmetika in pacienta se da ozdraviti, obenem se pacientu tudi splošno dvigne zdravstveno stanje, kar je gotovo prijetna nagrada za dolgo zdravljenje.
Glavni urednik Julij Cezar
Pravi Atenec, Rimljan ali Aleksandrinec je bil poželjiv na novice prav tako kakor človek današnjih dni. Ta poželjivost je rodila končno časnike in bil je sam Julij Cezar, ki je 1. 59. pred našim štetjem ustanovil prvi veliki časnik sveta, »Acta Diur-na«. Na žalost se nam ni ohranil noben njegov izvod.
Toda ali so ljudje takrat znali čitati in pisati? Znali so in to bolj, nego si običajno mislimo, kajti v Pompejih so n. pr. tisoči rok popisali neštevilne stene. Tako je bilo tudi v Rimu in v vsej državi. Hišni lastniki in poslovni ljudje so krasili hišna vrata s svojimi imeni, z rdečo barvo so jit1 pleskali na stene ali pa jih razili z žebljem in pisalom v zid. N. pr.: »Tu stanuje izdelovalec sukna Antus«, ali: »Poslovni lokal s sobo in gosposke jedilnice dajemo v najem. Obrnite se na tega in tega.« Ali: »Bronasta posoda se je izgubila. Kdor jo prinese, dobi visoko nagrado.« Itd. Marsikaterega napisa bi pa tu ne mogli ponatisniti, saj nas razumete. V krogih provin-cialnih malomeščanov je bilo čitanje :n pisanje torej zelo razširjeno. Včasih so stene v notranjosti hiš rabile tudi kot beleznice za okrepitev spomina. N. pr.: »16. oktobra smo vloži] olive,« ali: »6. julija kupili srajco za 15 sesterc« itd.
A kako so se mogli v tistih dneh časniki in knjige tako širiti, če ni bilo tiskarn? Ali niso knjige šele po Gutenbergovem izumu postaJe ljudska last? Stvar je ta, da je bila potreba po izobrazbi n. pr. med starimi Grki že pred 2500 leti tako velika, da so si Atenci jemali na morska potovanja knjige s seboj, da bi si krajšali čas. Bih so kmetje za plugom, ki so brali Platona. Knjiga je bila velesila. V starem Rimu, v Ciceronovem času, je bilo približno tako kakor v Evropi 18. stoletja. Ves svet je čital knjige in govoril o njih.
Strojev seveda niso imeli, imeli so pa ljuii. Založnik je postavil sto ali pa še več hitro pišočih sužnjev v kakšno sobo in jim je narekoval Vergila ali Horaca iz originalnega rokopisa. V dveh tednih je lahko pripravil naklado kakšnih tisoč knjig. Mi ki smo navajeni vse preveč na današnje razmere, si moremo le težko predstavljati, kako hitro je mogoče razširiti kakšno stvar v rokopisu. Bilo pa je že tedaj kakor dandanes: založnik in knjigarnar sta zaslužila dobro, pesnik ali mislec pa ni imel nič od svojega dela, če ga ni podpiral kakšen mecen, kakor Horaca. Marcial je tožil: »Celo narednik ob mrzli gotski fronti drži mojo knjigo v svoj h napol premrlih rokah, le moj mošnjiček ne čuti tega.«
Trda veda ni za pranje
V običajni vodi raztopljene rudninske soli imajo to lastnost, da se takoj spojijo z milom v netopno, mazavo, rumenkasto maso, v tako zvano apneno milo. To apne-no milo plava na površini vode, useda se v tkivo in ga je mogoče spraviti iz njega samo s ponovnim izpiranjem.
škoda, ki jo imamo, če peremo s trdo vodo, ki vsebuje rudninske soli, je torej dvojna:
1. se ustvarja apneno milo me i temi rudninskimi solmi in med milom ali milnim praškom, ki ga uporabljamo pri pranju. Da tu ne gre za majhne količine, je najbolje razvidno iz tega, da se v vodi z 10 stopinjami trdote uniči četrti del mila ozi-rom milnega praška brez vsake koristi, ker nastane apneno milo. Vzemimo, da porabimo v naši pokrajini kakšnih 100 vagonov mila na leto in da uporabljamo, kakor obi-
čajno, navadno, trdo vodo za pranje, tedaj gre celih 25 vagonov mila enostavno v izgubo.
2. pa daje apneno milo, ki ga je težko odstraniti iz vlaken, blagu rumenkasto sivo barvo, da je videti neoprano. Obenem zmanjšuje njegovo trpežnost.
Nauk iz tega je, da moramo za pranje uporabljati mehko, rečno vodo ali deževnico ali pa vsaj prekuhano vodo.
Pogumni oče. »Ali si prepričan, da je bil veliki? Misliš, da ni bil mali?«
Hladilna omara brez obratnih stroškov
Na letošnjem jesenskem velesejmu v Lipskem so predvajali hladilno omaro, ki je primerna za vsako gospodinjstvo in tudi podeželski obrat, samo da razpolagata z vodovodom Velika prednost te hladilne omare je ta. da nc zahteva nobenih obratnih stroškov. V bistvu predstavlja posodo iz izoliranega posebnega betona, ki ima v svojih stenah hladilne cevi. Te cevi se priključijo na vodovod, tako da mora vsa njegova voda. kadar si jo hočemo nato-čiti, najprvo skozi te cevi. Hladilna omara se potem s to vodo ki ima temperaturo zemlje, toliko ohladi, da moremo v njej večino živil obvarovati dalj časa uničenia. Hladilnica ima pipo. tako da predstavlja obenem vodovodni pritok. Deluie brez šumov, potrebna ji ni nobena posebna postrežba in ne zahteva kakor rečeno, nobenih obratnih stroškov. Navzlic temu se je zelo dobro obnesla.
Čudna glasbila
Ameriški skladatelji plesne glasbe uvajajo v orkestre najrazličnejše, pogosto zelo čudne instrumente. Eden izmed teh skladateljev se je »postavil« sedaj s tem, da je v svojo skladbo, ki ji je dal naslov »Amerika«, uvedel pravo gasilsko sireno. Neki drugi skladatelj je predpisal za svojo simfonično skladbo, ki je posvečena — mleku, nič manj nego dvajset kravjih zvoncev. S tem misli, da ji je dal posebno izrazitost. Rekord je pa odnesel neki tretji skladatelj ki zahteva za svojo kompozicijo z naslovom »Obkladek« umetalni ogenj, strele iz pištole in strojnice, žvižge lokomotiv m kot krono vsega pravi strel iz topiča, kakršne uporabljajo v strelskih jarkih. Mož je nemara mislil na obkladke proti glavobolu, ki si jih bodo morali omisliti poslušalci njegovega »umotvora«.
Krepcilo namesto strupa
Primer, da izumi nekdo nekaj popolnoma drugega, nego je mislil, ni baš redek, a precej redka je smola, ki Jo je na ta način doživel neki ameriški Izumitelj. Mož si je izmislil tekočino, ki naj bi ubijala kobilice. S svojim izumom je znal zbuditi precej pozornosti, tako da se je na javni preizkušnji novega pripomočka zoper kobilice zbralo prilično število ljudi. Toda ko so se kobilice napile »strupa«, niso pokazale nobenega znaka, da bi se čutile godne za smrt in slabost, nasprotno, postale so silno živahne in tako napadalne, da so morali ljudje pred njimi zbežati, kar so jih nesle noge. Nekateri so odnesli s petami tudi hude ugrize. Odveč bi bilo pripomniti, da so izumitelja vtaknili v luknjo, kjer sedaj premišljuje o tem, da ni pametno delati reklamo za stvar, ki njenih lastnosti in učinkov še ne poznaš.
Drobne zanimivosti
V	Avgsburgu je umrl v starosti 50 let Michaefl H.ueor, ki je izumil marsikaj novega. v področju električnih žarnic. Njegov najbolj znani izum je bliščica Vacu, s katero so imeli opravka gotovo že vsi naši bolj M fotografi in fotoamaterji. —
Lonsko leto so v Badnu v Nemčiji odkrili novo gobo, ki so dali ime »si past a goba«. Razvije se namreč v sipi podobno tvorbo, ki ima na vitkem, bdlem kocenu štiri do šest žnreče rdečih pol pnih lovk. Goba strahovito smrdi. Sedaj so jo našli tudi v Westmarki.
V	Mrainfu ti11	zaporno kizen brata dvoička. ki zbuiata zanimanje znanstvenih krogov. Možaka imata na grbi enak seznam kazni, scde'a sta vedno istočasno in so iu trdi vclno ist-.černo izpu "čali.
V	Režn;ci ie 7a«~b~n zbiratelj v petdesetih letih nabrali nič mini ne<*o 25.000 različni metu.Hev, ki predstavljajo to krilato favno iz vseh delov sveta.
Tobak ni primerni krma za krave. To sta m"ra!i spoznati dve k-avi, ki sta se v Eichsfeldu ponoji od t rr-ali i s> svojih verig m sta se spravili na tobačno letino, ki jo je bil nji;u <*cor>cH:vr	na dvori-
šču. Užitek, ki sti ga imeli ž njo, sta morali p'ačati s smrtjo.
Nezaupljiv pogled v svet
Stoletje raka
Kakor nam pokaže pogled v zgodovino bolezni, imajo tudi te, podobno drugim pojavom človeškega življenja, svoje določene dobe, ki jim vtisnejo tako rekoč svoj pečat. Tako je bila v srednjem veku črna kuga šiba božja za evropsko celino, je v poznejših stoletjih pod vplivom spremenjenih in izboljšanih higienskih razmer skoraj popolnoma izginila. Tud' sifilida je imela v poznem srednjem veku svojo dobo, med tem ko je tuberkuloza razsajala zlasti v prejšnjem stoletju, ko je predstavljala naj-če«či vzrok smrti. Vse te pojave si prav dobro razložimo iz razmer, k' so vladale v tistih časih. Strašno razširjenje jetike je n.. pr. prav gotovo tudi iz tega,
da:'je nastajajoča industrializacija kopičila človeške mase na isti prostor pod neugodnimi življenjskimi pogoji. Sele tedaj, ko smo spoznal' nevarnosti, ki sledijo temu
zbiranju, simo mogli nastopiti učinkovito proti zavrartmi morilki.
V našem stoletju hoče dozdevno rak postati nova šiba božja. Njegovo širjenje gre gotovo na račun na življenjske razmere našega čas«. Povprečno dailjše življenje, ki smo ga deležni dandanes, je isto tako eden izmed vzrokov, kakor tudi ta, da smo pač potisnili druge, nekoč češče bolezni v ozadje. V prejšnjem stoletju je bil rak prav redka bolezen, tako da je danes še ne poznamo popolnoma in da smo šele v začetnem boju proti njemu. Ločila proti raku se le počasi tako izpopolnjujejo, da postajajo učinkovita. Vendar pa smo baš v zadnjih letih dosegli r borbi proti raku tolikšen napredek, da ne pomeni več smrtne nevarnosti, če ga pravočasno ugotovimo in pričnemo pravočasno zdraviti.
Polž ni počasen
Ca s je, da se razve resnica na račun toliko obrekovanili polžev, kajti natančne meritve so pred kratkim ugotovile, kakor poroča agencija »Centraleuropa«, da opravijo te živali navzlic svoji prislovični počasnosti vendarle celih 20 cm na minuto.
Seveda, dosti hitrejši so metulji, ki pre-letijo povpročno 6 m na minuto, in to je toliko, kolikor opravi postrv v vodi. 20 do 25 m na minuto preleti lastovka, »samo« 18 do 19 m pa golob pismonoša. Čebela, ki jo teži tovor meda, prekaša metulje le za pol metra na minuto, konj pa se premika z različnimi brzinami. V koraku opravi
2 m na sekundo, v diru povprečno 3.75 m, v galopu pa doseže dober konj dirkač tudi 10 m na sekundo.
Tudi človek je prilično dober tekač. Ma-ratonist preteče 1 m na sekundo, 3 m opravi v istem času tekač na 1500 m, 5 m tekač na 100 m.
Kar se tiče skakalcev, gre častno mesto gainzu, ki skoči 5 m v višino, to je trikratna njegova dolžina, in žabi, ki se požene 2 m visoko, kar njeno dolž'no še dosti bolj prekaša. Prvenstvo pa gre bolhi, le skoči 60 do 100 cm visoko, kar presega njeno velikost nekoliko sto krati.
Zavod za spremljevanje žensk
Ameriške oblasti so zaprle Te lov zavod, ki ga je podjeten mož ustanovil pred mno-^•!mi leti z namenom, da bi skrbel osamljenim ženskam za spremljevalce in da bi s tem imel seveda tudi nekaj debička.
Inž. Teda Peskhama, ki je imel zelo pičle dohodke, je pred mnogimi leti neka gospa p:*cxla, naj bi jo spremil na ples. Ustregel ji je, čeprav je pri tem izgubil majhen zaslužek, toda gospa se mu je oddolž;la z bogato nagrado. Tedaj si je izmislil, da bi
Božena:
Lenko
Temnega, meglenega jutra je pritekel sosedov dečko, ves zasopel povedat, da le-li naš črti v zadnjih zdihljajih na železniškem nasipu. Povozil ga je jutrnji vlak — ali je premalo pazil, ali je morda šel prostovoljno v smrt, zaiadi nesrečne ljubezni? To nam je ostala uganka. Vsi smo žalovali za njim. Hiša, prej polna njegovega veselega laježa, je bila zdaj tiha in čemerna. Pogrešali smo ga, kakor pogrešaš dobrega, zvestega tovariša, ki je čez noč izginil neznano kam. Pogrešali smo vdanega pogleda njegovih črnih, iskrih oči. Še vedno smo za vsako izgubljeno živalico žalovali, za njim pa še prav posebno, zato pa smo tudi sklenili, da nočemo nobene živali več k hiši. A bilo je tako pusto in prazno, da smo nestrpno čakali nadomestila.
Nekega dne je odšel očka v hribe in prinesel v nahrbtniku živalco. On sam je zatrjeval, da je to — pes. Jaz, pa tudi vsi domači sme vztrajali na tem, da je to posebne vrste miš. ali še bolje podgana in nič drugega. Res Je sicer, da je imela ta stvarca dolga, zelo dolga koničasta ušesa in oši-ljen smrček. Po vitkem telescu je bila ro-žaste barve, prvi puh ji še ni bil dobro porasel. Dvoje črnih očesc. od katerih je bi lo eno videti večje od drugega, ker je bilr obrobljeno z ozko temno progo, je vesela zrlo v svet. Rep je bil dolg. tenak in gol kakršnega pač imajo podgane, medtem, kr so bile nožice z* spoznanje dališe. In ta ne-stvor, to ščene — šele dolgo pozneje smo se prepričali, da je res pes — je bilo tako
nebogljeno in srčkano, da se nam je na mah prikupilo. In spet je bilo veselje v hiši. Vse se je sukalo samo okoli psička. Ce smo sedeli pri kosilu in smo začull cviljenje — smo skoraj vsi hkratu skočili po-koncu. da vidimo kaj je. Seveda — Lenko (kako se ga je prijelo to ime, še danes ne vemo) Je bil na divanu, rad bi bil skočil dol, 8 si ni upal — in zato je bilo treba spraviti vso družino na noge. Prav tako je bilo treba pomagati, če je hotelo ščene skočiti na divan, da o stolu niti ne govorim.
Cez štirinajst dni je dobil njegov pub določnejšo belo barvo. Takrat smo prvič priznali očku — da je to nemara le pes. A bojazljiv je bil še vedno. Na dvorišču pri kurniku je našel svitek lesne volne, pomešan s kurjim puhom in peresi. Opazovala sem ga, kako je ves razigran in radoveden šaril po njem. Na lepem je pa odskočil in s kakšnim izrazom strahu v očeh! Stopila sem bližje, misleč, da je najmanj pošast, pa vidim, da je le nekoliko večje kurje pero! To sem se smejala! On pa je pritekel k meni in se mi začel dobrikati češ: Saj vem. da sem neumen, a res ne morem prav nič za to če se tako ustrašim!
Danes je Lenko odrasel — velik ne morem reči, ker ni večji od mačke, čeprav Je že dve leti star. Ima tudi že dolgo belo dlako, ki se svileno sveti, kadar ga očka okopa v radionu. Rep ni več dolg. ampak lepo košat in nazaj zafrknjen. Ušesa so Dokončna in porasla z dolgo dlako, zada; na nosi hlačke, ki se mu opletajo okoli nog. Tudi bojazljiv m več tako. Prav polteno še bori za svojo kost, še ugriznil bi, *? 1e ne bi dobil prej po smrčku.
Pravo doživetje je bilo zanj, ko smo se
preselili z dežele v mesto. Z večernim vlakom je prišla mamica še z zadnjimi malenkostmi in Lenkom v mesto. Saj smo se že posvetovali, da bi ga pustili kakšnim znancem na deželi, ker je v mestu nerodno imeti žival v stanovanju in tudi njej sami se preveč utesni prostor. Vendar smo bili takoj vse edini ko je brat predlagal, da ga obdržimo Ko ga je torei mama tisti večer pripel ala s sebij; _e bil mali revež ves zbegan Na prej je bila nekaj novega zanj že vožnja sama, p^tem se je bal. da ga ne bi pohodiM ljudie: kar na -'e bilo najhujše — cestna ž?1f»zrica! Zacvilil in odskočil ie celo do^no vrvice na katero je bM nrivezan. ko je pri^umei tramvaj mimo. Do'go se ni morel pnnrriti. Vsi naokoli smo se mu sm-vaM. Vendar mu tega nisem preveč zamerila, sai je res grozno. če se ti kar na lenem ookaže iz teme pošast in bobneče šine mimo tebe. Nu. zdai je Lenko ž® nopoln mestni ns;ček, ki se ravnodušno ogiba avtomobilov in tramvaja.
Kmalu zatem ie moral prestati še eno hudo preizkuSnio. N^ša teta ima krasno veliko, a nič kaj miroljubno angorsKO mačko. Tenko vajen pohlevnih podeželskih muck. je ob prvem svidenju z Mikico začel na vso moč lajati vanjo. To se je opekel' Mika se 'e zakadila z naježenimi kremplj naravnost vanj in gra polteno okrcala pr smrčku. Malo tekla kri, a lahko bi sr Dilo zgodilo še kaj hujšega, da nismo po segli vmes. Boj je bil prav za prav neenah kaiti mačka ie bila ?r0tovo V enkrat to 'ikšna kaker T «nl:o Sprč" '<»-*n njegov raz niti ni bil tako hud. Ali od takrat n-*^->ra vpč k teti
Nekoč bi nanr. ga bil kmalu vzel konje
derec. Lenko je namreč včasih falot, da mu ni para. Kar sam, ne da bi koga prosil, se odpravi na sprehod. Ob neki taki priliki je šel nekoliko predaleč, zašel in prišel v roke konjedercu. Na vso srečo je mož vedel, čigav je in nam ga je vrnil s pretnjo, da drugič ne bo tako popustljiv. Lenko Je bil nekaj časa po tem dogodku ves skesan in priden in moram reči, da se od tistih dob ni nikoli več tako spozabil. Pa tudi junak -ie postal zadnje čase! Ni dolgo, kar je dobil pri sosedu izredno dobro kost. To je bil za \'ojno dobo pravi praznik. Ko jo je nekoliko oglodal, jo Je hotel spraviti za slabše čase. A na žalost v kuhinji ni in ni mogel najti primernega kotička. Poskusil je v enem: ni bilo dovoli varno. Položil jo je v drue kot in zasrrebal s smrčkom, misleč da ima nret. da je kar žvižgalo po podu. A tudi ta ni bil primeren. Končno se ga je mamica usmilila in ga pustila na cesto. Pravkar se je pripravljal, da čim bolj varno skrije dragoceno ost ko je že od daleč zagledal velikega psa. Kar načuditi se nismo mogli, kako se je bojazljivi Lenko zaprašil vanj! In res ga je pognal v beg. Potem se e slovesno, svest si zmage, vrnil k svoji '-isti.
Danes je Lenko priden kuža, ki vedno leno prosi, kadar hoče iti zdoma. Vsakega nosebej pozdrav zjutraj in opoldne, ko se vrnemo iz mesta. Ce se mu pripeti nesreča da kaj pomaže, krivdo prizha in se je bridko kesa. Toliko, da ne govori. Se danes pa ne zna podati tačke. Za to je kar ->ever.ietno trd Vseeno ga Imamo radi. ne •>.mr domači, tudi vsa soseska: n~"~bno še *roc!, katerih se pa Lenko	dokazi-
-,cmu junaštvu šc vedno boji.
v New Yorku ustanovil zavod, ki bi ženskam v takšnih primerih skrbel za spremljevalce. Našel je kopico sodelavcev, samih resnih mož, in podjetje je zelo dobro uspevalo. Pred nekaj časa mu je pa šimla v glavo nesrečna misel, da bi ustanovil dve podružnici svojega zavoda, eno v Los An-gelesu, drugo v San Franciscu. Teh dveh podružnic ni mogel nadzirati, kakor Di bilo treba, in tako so njegovi družabniki uganjali lahko marsikaj, kar je povzročalo škandale in je zavodu vzelo dobri sloves. Ted je končal v ječi, oblasti pa so zavod in njegovi podružnici zaprli pol obtožbo, da je bila stvar v nasprotju z moralo.
A N D~0 T A
Cesar Jožef II. je zavoljo tedanje precej odkritosrčne ženske mode izdal strogo naredbo o oblačenju.
Ko je šel nekega dne po cesti, Je zagleda-, grdo, zelo mršavo damo, ki je njena obleka pomenila očitno kršenje izdanih odredo. Dama se je hotela plašno umakniti za vogal. Jožef pa je stepil k njej in je dejal: »Nikar se ne bojte! Vas sem v svoji prepovedi izvzel!«
VSA KD A N ENA
♦O moški niti ne s^utMo koliko umet-t.i 'o t-e-a da tU bi človek naravno zunanjost!«
»JUTRO« št. 240
Nedelja, 12. X. 1941-XDC:
Mali oglasi
Beseda L —.60, uksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro l 2.—.
Koline v Ljubljani!
Bcste rekli, da |e to nemogoče in vendar jC rej.
V gostilni »Pod gozdom« se dobijo danes peČenice, krvavice in tonina na žaru in se razume, da tudi najboljša vina. Pridite in prepričajte sel	17304-18
Službo dobi
Beseda l - .00. taksa ~.CL. za laian:« naslova tli
»ifrc I 2.—.
Hišnika
neoporečnega, s službo, spreimem. Kdor zna cepiti, se razume na sadjerejo in kogar žena ima veselie do vrta in molže krave, naj piše z navedbo vsega dosedanjega službovanja na ogl. od d. Jutra pod »Rožna dolina«. — Ima sobo in kuhinjo.	17310-1
Služkinjo
m> poljska in hišna dela, »ptejmem takoj. Pla.a 350 din. Sprejmem tudi vajen-ko za trgovino. Gostilna in firgovina Angelca, Ježica.
17303-1
Strežnico
za dva dni v tednu, pošteno sprejmem. Naslov v vseh poslov. Jutra.	17205-1
Izvežbana tipkarica
naj se javi: Pred Škofijo 15-1.	17206-1
Postrežnico
dobro, trikrat dopoldne (brez hrane 150 Din mes.). Naslov v vseh pcsiov 'u-Cra..	17221-1
Mlado dekle
ld ima veselje do gostil ne dool mesto v bufetu v Gasilski iS 17281-1
Postrežnico
pošteno, snažno, vešče kuhe sprejmeta. Naslov v vseh posl. Jutru. 17274-1
Dve krojaiki
pomočnici
za plašče aa Dalmacijo sprejmem takoj. Vprašati Novi trg 1 pri krolaču. ........ 17342-1
Postrežnico
čisto, pošteno, vajeno vseh gospodinjskih poslov, sprei-me Kovačij, Miklošičeva c. 34, trgovina.	17374-1
Slutbe išče
»eseda l — .60, taksa —.60. s dajanje naslov* ali ta ' 2.—.
Poslovodja
kateri ie vodil nakupovanje za eno izmed največjih lesnih tvrdk iz Srema po vsej bivši Sloveniji in popolnoma samostojno vodil nad zorovanje vseli zbiralnih skladišč, išče primernega zaposleni« prt vetji lesni tvrdki. Eventuelne ponudbe in vprašanja na ogl. odd. »Jutra« pod »Organizacija nakupa«.	17043-2
Natakarica
2 večletnimi spričevali išče službo v boljši gostilni. — Naslov v vseh poslovalni cah Jutra.	17137-2
Vajauci (ka)
I
•esea« L —Mi, UJLM —j lsisnje aasioi ,ti it Si»» t 2,—
Starinsko uro
namizno, ugodno proda _r .	..	. »Oprava«, Mestni trg 17,
Vajenca ali vajenko prehod.	17376-6
za fotografsko stroko sprej- I
me Foto-atelje K. Staut,	LUtzOVO peč
1 yrševa 35a.	17168-44- skoraj
3 m visoko, priprav-
I no za veži o delavnico, pro-
Mizarskega vajenca Jam. Naslov v vseh posio-
tprejme Fran Škafar, mi- I valnicah Jutra. 17388-6 ZarStvo, Rimska cesta 16,
17305-44
Učenko
sprejme takoj salon (Jamskih klobukov Mimi Sark, Kreditna banka. 17210-44
Gašperček | ItalijanSčlno
. Mestni trg 17/8. I poučujem začetnik« — za-
17352-6 stonj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Italijanščina«.
17237-4
•r<eda i .jfc. U>U -M. latam« naslova ali « lifrt l t.—.
Balone in
hrastove sode
«rseh velikosti kupuie tvrd-Heteda l —.60, taksa -.60, k-, £ jgtts jn drug, Ljub-daianje naslova ali za j Ijana, Tjrrševa C. 33.
Zaslužek
šifro L 2.—.
17134-7
Zastopstvo
ali prodajo dobrih predmetov sprejme Lindič, Ljub-liana, Dalmatinova 5.
17235-3
Potniki
8000 1 transportnih sodov
od 500—600 I zdravih, sposobnih za transport kupim. Naslov v vseh poslov. Jutra 17037-7
Kočijo 8 streho
| po možnosti z gumi kolesi, v dobrem stanju, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kočija«.
17166-7
Beseda L —.60, taksa —.60, j> daianie naslova tli " lifro l 2.—.
Trgovski zastopnik
dobro uveden v trgovl ".ah, bi sprejel primerno	Kupujem
zastopstvo. Potuje stalno kroja5k 5ivil,sk(. volnene
750 P? ^ r^o ^! bombažne odpadke po na ogl. odd Jutra poo dnevm ccnj. Hrenova ul. 8.
> !a zastopnik«.
17287 5
17309-7
Postrežnico
pridno in pošteno iščem. Janež, Ulica 3. maja 11-III. nadstr.	17233-1
Gospodična
vešča stenografije, strojepisja, nekaj italijanščine ifi nemščine, z že poldrugo letno pisarniško prakso, išče primerne zaposlitve. Ponudbe na Ogl. Odd. Jutra pod »Trgovska akademija«.
17312-2
Kuharica
tudi za druga hišna dela, z dobrimi izpričevali, se išče za takoj. Naslov v vseh poslov. Jutra. 17208-1
Dober mehanik
za pisalne in računske stroje dobi takoj službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ped »Mehanik«. 17133-1
Služkinjo
2a vse, ki tudi kuha, sprejmem. Plača dobra. Ver-stovškova 27, blizu tobačne tovarne.	17245-1
Brusača stekla
popolnoma samostojnega v svojem obrtu, sprejmemo. Češka staklana, Dubrovnik.
17252-1
Frizerko
dobro moč, katera bi imela veselje do samostojnosti, ji dam eventuelno damski oddelek tudi v najem, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. cdd. Jutra pod »V najem«.
17243-1
Čevljarski
pomočnik
za bojša dela dobi takoj mesto pri Antonu Brodniku. čevljarju. Cesta 29. oktobra, LJubljana.
17296-1
Služkinjo
ki zna kuhati, iščem za malo družino. Purič, Vil-harjeva 39-H.
17289-1
Pripravno dekle
katera ima veselje do gospodinjstva in trgovine z živili se sprejme. Hrana v hiši. Ponudbe na upr. Jutra pod šifro »Mlada*.
17349-1
Služkinjo
veščo tudi kuhanja takoj sprejme družina treh oseb, lahko s takojšnjim nastopom. Centralna kurjava. Nsl. v v»eh posl. Jutra.	17254-1
Kuharico
ki opravlja tudi hišna dela sprejrre mala družina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »LjubUana« takoj«.	17275-1
Krojaška pomočnica
začetnica, dobro izučena moškega krojaštva, išče za poslitve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17307-2
Strojnik
za parne žage, z dolgoletno prakso, s prvorazrednimi izpričevali, strojni ključavničar, samostojni železosttu-gar išče službo za takoj. Ponudbe na Ogl. odd. Jutra pod »Skromen 18«.
17218-2
Starejša dama
z znanjem slovenskega, necsKega in deloma itali-anskega ierika išče službo za pisarniška dela. Samo resne por.iidbe na ogl. odd. Jutra pod »Pisarna«.
17226-2
Postrežnico
srednjih let, veščo kuhe, iščemo k družini z otroki za ves dan. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »120«. _____17333-1
Kuharico
perfektno, zdravo, snažno, staro do 42 let, sprejme takoj fina družina. Ponudbe z navedbo starosti in -dosedanjih služb na ogl. odd. Jutra pod »Dobra služba«.
17334-1
Služkinjo
pošteno, snažno, zmožno nekoliko kuhe, spreimem takoj ali kasneje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17324-1
Pisarniško moč
veščo v italijanski in nem-liki korespondenci, z večletno prakso v lesni trgovini, išče večje lesno pod-etie. Ponudbe na ogl. odd. Jutra z navedbo vseh za-htekov pod »Nastop tikoi«.
17365-1
Sprejmemo takoj
avtokleparfe.
Generator delavnica, Tyrše-va 13 (Figovec. levo dvorišče).	17364-1
Tricikel
popolnoma nov, najboljše izdelave, za zelo nizko ceno naprodaj Generator delavnica, TvrŠeva 13 (Figovec, levo dvorišče). 17360-1
Inženjerja
ali tehnika
stroir.e stroke. mlaJSl, vešč ltall1anWne 1» nemščine se lžče za so-delovanie. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ši-Iro »Zastopstvo«. 17388-1
Frizerka
samostojna, ki tudi brije, išče službo s prvim ali po dogovoru kjer koli. Pontfd be na ogl. odd. Jutra pod »Dobra moč«. 17209-2
AkademiČarka
z znanjem stenografije, strojepisja in nekoliko pisarniške prakse želi kakršne koli zaposlitve. Cenjene ponudbe na ogl. Odd. Jutra pod »Sila kola lomi«.
17240-2
Gospodinjska
pomočnica
vajena kuhe in serviranja, išče službo. Najraje v gostilno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17247-2
Dobra šivilja
se priporoča za izdelovanje kostumov, plaščev, oblek in
perila, tudi za otroke. Popravlja tudi stare obleke in gre tudi na dom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17318-2
Šiviljska pomočnica
ravnokar izučena, Išče mesto pri dobri Šivilj! v Ljubljani. Ponudbe na Tina Grm, Ljubljana-Vli, Vr-hovnikova 17. 17337-2
MehaniSkl mojster
i koncesijo in orodjem, želi zaposlenja. Gre tudi Za kompanjona. Ponudbe na ogl. oda. Jutra pod »Mojster«.	17367-2
Uradnica
z znanjem italijanskega jezika, išče zaposlitve. Vzame tudi' na dom kakršne koli prestave. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Italijanščina«.	17339-2
Natakarica
mlada, simpatična, dobro
verzirana, išče mesto v boljši gostilni ali restavraciji. Nastopi lahko 15. okt. ali po dc-™ovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožna«.	17356-2
Trgovski sotrudnik
pravnik, dober organi«, tor veflc v finančnih sa devah, zmožen italijanščine, govori perfektno nemški hrvaški, francoski strOjepis išče katere koli zaposlitve ev. tudi pri manjiih trg. podjet jih ali pa trgovinah za zmerno pla£o. Gre tudi na deželo. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Ecco«.	17382-2
Otroška negovalka
in vrtnarica. absolventka strokovne šole za otroške sestre negovalke in otroška vrtnarica išče poklicu primerno službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vzgojiteljica«.
17387-2
Gostilniška
kuharica
lzvežbana samostojnega gospodinstva in natakarica za vaa skupna dela želim premeniti službo. Naslov v vseh poal Jutra._17350-3
Korespondent
nerfekten za ital. Jezik iSče namestitve. Pcnudbe pod »Ital. korespondent« na ogl. odd. J. 1X346-2
Prodam
Električno peč
že rabljeno, kupim. Ponudbe aa a*l od.. Jutr« pod Heseda l —<0, taks« —.60. I »Dobro ohranjena«.
dajanje Oiilovr ali aa |	17223
- , ,„ , , Okna za tople grede Otroški voziček kupim. Naslov v vseh po
športni, skoro nov, poceni I slov. Jutra.	17231-7
rodam. Poizve se: Ljubljanska 19, Moste. 17175-6
Bojler
kompleten z ogrevalnim registrom in cevmi, prodam. Vinko BokavŠek, Ciglarjeva ul. 12, Moste. 17174-6
Železen gašperček
nekaj votle opeke, železen balkon, vrata in okna s šipami, poceni prodam. Vodovodna c. 73. 17017-6
Okvirji
moderni ln antik, več)« množina, ugodno naprodaj en blok. Vprašati pri vratarju hotela Slon. 17138-6
Usnjen plašč
moški, s krzneno podlogo, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17181-6
Otroški voziček
dobro ohranjen, globok, prodam. Tabor 6, parter.
17314-6
Kuhinjsko opravo
moderno kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Novo«.	17191-7
Elektromotor
star, 3 HP, kupimo. »Vi-nocet«, Ljubljana-Vič.
17238-7
Matematiko
poučujem od I. do VIII. razr. gimnazije. Uspeh siguren. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za opoldansko hr«no«. 17207-4
Gospodična
poučuje po zelo niekl ceni italijanščino, francoščino, klavir otroke in odrasle. Woifova ulica 4 172604
Akademik
bi instruiral za stanovanje nižjegimnazljca (ko) Dober matematik. Nasi, v vseh posl. Jutra
17253-4
Sedmošolec
odličnjak, išče stanova nje proti instrukcijl — Naslov v vseh posl Ju tra.	17292-4
Nemško
konverzacijo
združeno s sprehodi želim dajati. Pismene ponudbe na ogl. odd. Ju-tra pod »Vestna« 17386-4
Akademik
ooučuje predmete za srednjo šolo po nizki ce ni. Ponudbe pod »Gimnazija« na ogl. odd Ju tra.	17344-4
Kolesa
»eSeda t -.60. taks« -M..
'l'«f»« Q«»lO«i	t
litfi i
Moško kolo
v dobrem -stanju prodam Oven Franc, Dravlje. Na
Koroftol 6.
•rteda I --M, cakM -Mh laianie nailov* - ali '* «ifro i
Parcelo
17259-11
Moiko Športno kolo
skoraj novo, zalo ugodno prodam. Sv. Petra c. >1-1.
17371-11
Dva tricikla
nova, razne velikosti, in 1 moiko kolo, ie dobro, ugodno prodam. Mehanik Ambrož. Tyrleva 71.
17368-11
Kolesa!
MoSko ln žensko prodam do t.- 680 ln eno Športno ortgrlnal. Tudi nedeljo ^antlnl, mehanik. Celov ka ceata 42 17347 11
Mofto obleko
m dva para čevijev itef., 43 ln 44 vb« lepo ohranjeno, ugodno prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.	17302-13 |
Molki deini plsiČ
nov. s pelerino in kapueo, I Za vilo, prekrasno — na. Za visoko postavo, naprodaj, okrofl vrtovi — prodam. Vprašati: Krilevnilks i. 813 »2, po	lit m2.
17331-1} I Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Smolctova-Koba __	.	i ridska-Livarska«. 17128-20
Moška suknja
nova rjava, ugodno napro- I Higo Z Vrtom Daj. Naslov v vseh poslov. I	. ...
lutra	172%0-H M ril* visokopritlično, eno-
;utra"	I7"°" I stanovanjsko. 3—4 večje
^eieda I -.60. taksa — M -a daiamr naslov« tli m šifro 1 2.—.
Prodam
14 kom. la 9x 18 cm. 6 m dolžine, obdelan les za stav-
sobe, vse prltiklin« na bliž-I nti periferiii kupim. Ponudbe f ceno na ogl. odd. Jutra pod »Udoben | dom«.	1716^-20
PRODAMO:
Večstanovanjsko stavbo z dvema lokaloma, 3 minute od glavn« pošte, za 400.000,— lir.
UVIAIIIC, uuutljll IC5 ca >uv- J .	.	...
bišče in 1 oneccsnovo kad Se»manov»njiko novo hiio
Klavirsko
harmoniko
poučuje začetnike temeljito in uspešno gospod, ki pride na dom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Harmonika«.	17377-4
Učiteljica
brez službe, poučuje ItaH-lanščino po nizki ceni. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	17372-4
INSERIRAJ V »JUTRU"!
Ia, 10001 prostornine, sko-rai nov«, s pocinkanimi močnimi obroči, ter 1 malo batno črpalko na ročni pogon za hišni vodovod. —
Obiskovalci
velesejma!
_ ,	, ,	• «on za nisni voaovi
Oglejte si razstavo koles pri lNasiov: Chiodi. Dev. M.
Abko, Tyrševa 34 Polju pri postad.
Spoznali boste vse predno-	17179-15
sti renomiranih koles
»FREJUS« in »ROLA« Izredna trpežnost, združena z eleganco in nizko ceno I Krcmani žarometi in denarne »RABOTTI« 75.— lir. Velika izbira kvalitetnega materijala in pribora.
17380-11
Pohištvo
Heseda L —M. taku -M. 't daianie naslov« «11 u
tifro l ____
Pohištvo
c >bro ohranjeno. Za samsko sobo, to ie kauč, dve omari, mizo, stole itd. ku-** rne inudbe z navedbo cene na ogl odd. Jutra pod »Pohištvo«.
17070-12
Posteljo
iz trdeg« lesa in peresno
žimnico (DrahtmatraUe), v dobrem in čistem stanju, prodam takoi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17054-U
Več vagonov
lukovih cepanic kupim Ponudbe na oal. oddel Jutra pod »Ljubi 1*na . stihe«	17299 15 I Dvo-
i velikim vrtom, 4 minute od tramvajske postale, za 260.000.— lir. Kompleks preko 3000 m2, z velikim poslopiem. pri; mernim za industrtio a!i spediciisko skladišče, ob glavni cesti na (ežici, za 3*0.000.— lir Večstanovanisko vilo z lepim vrtom, v Rožni dolini, za 160000— lir.
KUPIMO:
do trlsttnovanisko
Bealitetna pisarna I A. ADAMIČ
Ljubljana, Oospoevetaka 7 posreduje pri nakupu w prodaji nepremičnin hitro in zaupno. Velika izbira Vsake v r»talk hiš, zemljlM ln posestev.
17345 20
Prozno sobo
Parcelo
na sončni legi kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sor.čno«. 17379-20
Hišo ali vilo
kupim za 380.000 lir. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »380.000«. 17373-20
Stanovanje
t<e*ed« t -.60. taks* --6C •t -laiafite naslov« ali u lifro I 2.—.
Dvosobno
stanovanje
v novi vili v idiličnem kraju Doleniske, takoi oddam boljši mirni stranki. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dežela«. 17130-21
Za takojšnjo vselitev
se odda 2 sobno s kabl netom stanovanje v Mil činskega ul.. Slška. Ogle da se danes od 10 do 4.
17381-21
komfortno vilo, do 300 tisoč Ur.
Parcelo ali gozd fta Dobravi — palačo v mestu za 500.000 tir alf več — * parcel v mestu ali bliž nji periferiii — J enodružinske hiše v liubljan ski okolici.
^	- „„ „„_. .Kadarkoli kupuleš. karkoli
S 15.000 do 20.000 prodainš. vnr>?»i »a svet
lir kapitala bi stopil kot »INTERPROMET« tihi družabnik, k dobre | Ulica 3. maia fAleksandro-
»eseda I —.60. takta —.40.
-laftnje na^i tl<
••«., i
mu in solidnemu podle tju s sodelovanjem. Po nudbe na ogl odo. Ju tra pod »Podjeten dru
žabnik«.	17288-16
va) 10, tel. 32-33.
17136-20
Lepo arondirano
posestvo
Vse denarne in ho do 100 hektarov njiv
.	. I in gozdov, i gospodarskimi
trgovske nosi« poslopji, v bližini proge zvršim hitro io točoo. — Liubliana—Novo mesto, ku-Obrnite te aa:	pimo v svrho ureditve po-
RUDOLF ZORE Ausnih nasadov. Ponudbe n j in.	.. I z opisom in ceno nt ogl.
Gledališka ulic« 12. -lodd.P ,utfa poi »Aerikul-
tur« 2901«.	17161-20
Telefon 38-10.
17357-16
|| A €ARBO\E DI LGOKO
GENERATORJI KA ogljeki plin
RIGONUBEK
brevettato patentirano
Za vse potniške in tovorne avtomobile in stabilne motorie
Tulipani!
Sedaj je pravi čas z« sajenje tulipanov.^ Visoke za j rezanje, . 9 različnih barv, . prodaja' Polše, Mala vas 40, p. Jezica.	17308-6
Različne steklenice
prodam najvišjemu ponudniku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Steklenica«.
mo6-6
N	0	v	fl	IS	T; GENERATOR,jI ZA DIESEL-MOTORJE |
* .M--, nr .1 m*.-. ' t* v'					
Paviljon
močno zgrajen, z vodno in
plinsko instalacijo, primeren za delavnico ali prodajalno poceni prodam. Istotam plinski štedilnik s pečico. Vprašati: Karlovška c. 24-11 17195-6
Rap. gen. Gen. zast.
Speciialna tovarniška izdelava
NAJNIŽJE CENE
J	TELEFON 45-58
1. M. KENOA Adier-Servic*
LJUBLJANA — KER»NaKOVA 2
»Posredovalec«
I Ljubljana, Ul. 3. maja (Aleksandrova) št. 5 nudi v nakup: pripravno parcelo za Bežigradom, vogalno parte'o v Šiški, dve krasni parceli ra triiiadttropne hiše, lepo trirtanovanjsko vilo t obsežnim vrtom v severnem delu mesta. 17215-20
Ve*ji kompleks njiv
I se odda v zakup. Poizvedbe pri dr. Vrt»čriku, Trdino-|va 7.	17217-20
Trgovsko hišo
I neglede n« ceno kupim ali lepo arondirano posestvo. I Točen popis poslopij in sveta ter najnllio ceno ponudite na ogl. odd. Jotra pod »Takoi zaključim«. 1P	' 17321-20
Sobo, kabinet
in kuhinjo
Oddam. Ponudbe pod »2 osebi« na ogl. odd. Jutra.	17354 21
beseda t —.60. taksa —M ■s daiame naslova tli " tifro I 2.—
Stanovanje
(soba, kabinet, kopalnica) išče samostojna, resna dama za takoj ali pozneje blizu centra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Toč na plačnica«. 17183-21a
Dvosob. stanovanje
komfortno, ali garsoniero iščem. Plačam vedno 3 me sece naprej. Ponudbe na
ogl. oda. Jutra pod »1 ose ba«.	17193-21a
Skromno
stanovanje
ali sobo s štedilnikom išče tričlanska družina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tričlanska«. 172l4-21a
Kupim
[hišo do 150 tisoč lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prijeten dom«. |P	17319-20
Lepo hiio
največ do 400.000 lir, ta-| koj kupim. Opis, lego, Z*d | njo ceno javite ogl,
.Prevzai
17320-20
______ ______ _„ Odd.
Jutra pod »Prevzamem tudi hipoteko«.
Sedlo
Snažno pohištvo
ter druge dobro ohranjene predmete stalno ku-
dobro ohranjeno, gramofon, puje in proda. Nova tr-skoraj nov, moderen, elek- govina »Ogled«, Mestni trični aparat za masiranje, I trg 3,	17284-7
karnišo, novo, široko 2.20 1
ruj. pol. prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra.
17232-6
Šivalne stroje
pogrezljive, kakor tudi starejše tipe vseh vrst, stalno kupuje nova trgovina »Ogled«, Mestni trg 3.	17283-7
2elod
Otroški voziček zdrav, kupujem. Ponud-globok, dobro ohranjen be b navedbo cene. Do-prodam. Naslov v vseh po- ?°v6ek Ivan. Jožica 88, Slov. Jutr«. M. Klun, Ge- ] Ljubljana.
strlnova ul. 6. 17213-6
Stelažo s pultom
prodam. Naslov v vseh po-»lov. Jutra.	17222-6
17277-7
Kuhinjski	L KuPlm
. i >i Idve steklenici za metanov UmiVamiK plin za avt0. Naslov v dobro ohranjen, dvodelni, vseh poslovalnicah Jutra, kompletni (s pipo) prodam, j 17338-7 Pintar, GoSpOlvebka l-II. -
nadstropje.	172H-6 Steklenice
Prodam	L . F*' ,-..«rfn1?ce
železen štedilnik, emajliran fevska ^lT"2 m^ »Zenit« na tri odprtine in Z'dovska	_17366-7
železno emajlirano kopalno I	.
banjo za kopalnico. Naslov ZlVinSKO peSO v vseh poslovalnicah Jutra. |;n korenje kupim. PraSiČje-17242-6 |: Stožic« št. 180, poleg gostilne »Pod lipico«.
Fotoaparat 1	17373 7
Contafle*, optika 1:1,5, na-
prodaj. — Drogerija Her
mes, Mi
fl. M
ikloSičeva 30.	I '^^JtJll
17250-6 | Kesed« L —j60. takta — daiaoie aatlova ali
Otroški voziček I	1
lobok, In motor, prodam. ... . ____
cnart, Čopova ulica 21. j Vpisovanje
17249-6 |	v uj,ne te?aJe
x .	»,	i za privatiste bo do 15. ok-
/.elezen stedilniK tobrl dnevno od 14. do 16. bel. emajliran, prodam. | ure na Smartinskl cesti 10, Ogledati: Baragovo aeme- pritličje, levo. — Privatna nišče, II. podstr., soba st. gimnazija v Ljubljani. 31.	17262-6 |	17141-4
Knjige
Beseda L —.60, taks« —Mi, z* lajanje naslova ali u šifro L 2.—.
Knjige vseb ftrok
antične vrednosti po zelo ugodni ceni prodam. Vo-dje univerzitetnih institucij lo blbliofill vabljeni. Ogled vtak dan od 13. do 18. un. V kolodvorski 2* J7-8
Prodam
3 komplet Smederevo, 80 Srbija I. ln II. ln Porto komplet. Naslov ▼ vseh poeloval. Jutra.
17278-8
FiVlflillHfc
beseda L —.60. taki« — z. dajanje oaslova ali m šifro L 2.—»
Opel-Super
z generatorjem, malo vo-žen, dobre gume, ugodno naprodaj. Ogled pri »De-sa«, Celovška 38. 17111-10
Tovorni avto
Blitz eno in pol tonski, V zelo dobrem stanju, z dobrimi gumami, prodam. —-Ogled: Slomškova ul. 6, Ljubljana.	17133-10
Diesel-motor
8. 6—7 HP, prodam po Ugodni ceni. Ogleda te v Orlovi ul. 11, Ljubljana.
17172-10
Odvetniško pisarno | Nemško konverzacijo in pouk
v Ljubljani odstopim. Naslov v vseh posloval
Jutra.	17291-6 | nudi izoDiažena gospa. Kon
■erzacija v skupinah J—3 -r . « ..	. . i oseb, zelo poceni. Kongres-
Ljubiteljem starin |ni tr« 13-11. 16636 4
nudimo neka i starinskih slik in več florentina o-kvirjev, po zelo ugodni
Italijanščina
oet,r.~IžrsTbite prilikor~No |Za začetnike: prva ura r va trgovina »Oeled«, na ponedeljek zvečer ob l/i7.
Tudi razni
Mestnem trgu 3.
razni drugi tečaji, 17282-8 I Beethovnova 9-1. 17315-4
Otroški voziček I Nemščino
globok, skoraj nov, napro- I od osnovnih začetkov do daj. Naslov v vseh pošlo- popolnega obvladanja po-v«lnicah Jutra. 17340-6 I "čuje profesor dr. Svoboda, ——- Emonska 2.	17315-4
Okrogla miza
m trije tapecirani atoli
________ Revnega dijaka
l^lnlTOTTa ŽSnJeve- I dobrega matematika, io ite-leea. naprodaj. Ofl«U hografiita. Iščem za po-
» v Vrhovčevl ulici S, učevame nizjesolca. Ponud-(prl Taboru) v ponede- bo z navedbo cene od 1.1 ek m v torek od 10. do učne ure na ogl. odd. Ju-12 ure	I tra pod »Reven dijak«.
17276-61	1Z236-4
Opel limuzina
itirisedežen, skoro nov, I novimi gumami prodam. Ogled: Slomškova 6.
17194-10
2 osebna in 2 lahka fovorna avtomobila
na pogon z ogljem, ugodno naprodaj. Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figo-vec, levo dvorišče).
17363-10
_____ — ----
Kupujemo
stare osebne in tovorne avtomobile ter motorna kolesa. — Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče)._ 17362-10
Pozor, novosti
Generatorje
pri katerih prihaja plin masten ia popolnoma čist i motor, dobavlja u vse vr-tte avtomobilov, motornih
koles in stabilnih motorjev, po konkurenčnih cenah. Generator delavnica, Tyrlevi ij (Figovec, levo dvoriščel,	«361-10
Elegantno jedilnico
* solidni izdelavi z večletnim jamstvom proda za 9000 lir (12 komadov) Krte. pohištvo Vrhnika- Ogleda ie na skladišču, Ljubljana, Prečna ulica 6, nasproti Mestnega kopališča.
17069-12
Pohištvo
iz mehkega lesa, skoraj novo (spalnica, dnevna soba i kavčem, kuhinja) se takoj ugodno proda. Ogledati od pol 2. do 3. ure popoldne vsak dan razen srede. Cesta v Rožno dolino 30-1.	17164-12
Staro pohištvo
kuhinjsko in sobno, prodam. Lubeiska ul. 9, poleg Celovške ceste. 17097-12
Omaro
veliko že rabljeno za obleko in perilo, kupim. Pismen« ponudbe t ceno na ogl. odd. Jutra pod »Omara«.	17311-12
Sperano spalnico
jr orehovi korenini, io kuhinjo v slonokoščeni barvi, prodam. Mizarstvo Ličen, Šolska ulica 5. 17323-12
Krasno spalnico
orehova imitacija, poceni prodam. Ogledati pri »Oprava«. Mestni trn 17. prehod.	17355:12
Razno pohištvo
lz trdega lesa ckauč, tro-delna omara, itd.), prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.	17348-12
Oblačila
He«ed« L —A0. takt« -.60. ** daliflir naslova ali *» Cifro t 2,—.
Krznen plašč
Črn, nov, ttkoj poceni prodam. Ogledati: Dr. Hey-dorn. Medvedova 10.
17359-13
Pelerino
livo-poljsko blago, za predelati, 4 m, ugodno prodam. Nasiov v vseh po-•lovilnicah Jutra. 17234-13
Impregnlrajte si Vaš
dežni plašč
Z angleškim sredstvom
»WATERPROOF«
Prodala: Kolb 8t Predalič, Ljubljana.
17332-13
Sobo
oddam s 1. novembrom, orazno alt onremljeno. Naslov v vseh poeloval Jutra.	17301-13
Kupim
|m«n|šo trgovtko-rttaovinj-
sko hišo v Ljubljani do 200
iOjllO
I tisoč lir. Prevzamem tudi 3,-. 10 dO 15 hipoteko. Samo resni last-em. Obresti v niki. Posredovalci izključe-
Posojilo
kratkoročno,
tisoč lir iičem. Obresti v I niki. Posredovalci blagu. Ponudbe na oglas. „j. Naslov v vseh pošlo-odd. Jutra pod »Poeojl- valnlcah Jutra. 17317-20 lo 666«.	1
17285-16 ,	Veg ^
PnMiil*	I ln hlS v znesku odI 100
r osojna	I ^ 300 ttooe Ur rabimo
na nepremičnine, na prvo | nujno aa svoje .odjemal-in drugo mesto, nudim. V I ce. OenJ. ponudbe blago-poštev pride le Ljubljani- volite nasloviti na »Glo-mesto. Ponudbe na ogl. bus« nakup ln prodaja odd. Jutra pod »Za nizke nepre-nlčnin. Ljubljana, obresti«.	17328-16 Petrarkova ul. 26 (Ko-
—i- I menskega) tel. 31 03.
17257-20
V naj t m
Stanovanjsko hišo
Bese5l1 l —-eO. ttkii —^0, v mestu Ljubljani kupim za daianie naslovi tli » Do 250.000 lir. Zellni po-šifro I 2.—:	nudbe na ogl. oda. Jutra
pod »Hiša«. 17297-20
Večjo vinsko klet
v Ljubljani vzamem v na- Lepo sončno parcelo jem. Ponudbe na ogl. odd. 900-kv. m. v Trnovem bli-Jutra pod »Klet takoj«. zu kolezlje takoj prodam.
17177-17 j Ponudbe na ogl. oddel Jutra pod »900 kv._me
Stanovanje
enosobno s kabinetom ali dvosobno 'šče mirna stranka. Ponudbe pod »Železničar« na og! odd Jutra.
17216-218
Opremljeno
stanovanje
spalnico, jedilnico, kopalnico, kuhinjo, soljo Za siluž;kir.Jo iščem za takoj. V sredini mesta. Pisati na: Carinarnici — Ljubljana.	172§0 21a
Enosob. stanovanje
ISče zakonski par brez o-trok. Gre tudi za hišnika takoj aH s 1. decembrom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna ln čista stranka«-.
17286 21a
Enosobno
stanovanje
išče uradnik. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17327-21a
200 lir nagrade
za sobo s kuhlnto najraje v vili v bližini mesta iičem. Ponudbe pod ■^Nagrada« na ogl. odd. Jutr.	17351-21 a
Sobo odda
Keseda t —.60. takt« -M '». ''lantr naslov« ali i šifro t 2. ■»■
Opremljeno sobo
sončno, s posebnim vhodom, oddam. Postojnska 20.	17178-23
v suterentr, november. Rofcna dolina cesta 111-18.
17258 23
Opremljeno sobo
za dve oeebl, a posebnim vbodom oddam v Tivoliju. Naslov v vseh posloval. Jutra.
17253 23
Opremljeno sobo
v centru oddam samo boljši osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17326-25
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, oddaiA za takoj stalni solidni osebi. Bolgarska 17-1., desno.
17370-23
Lepo opremljeno sobo
s souporabo kopalnice, a posebnim vhodom, oddam 15. oktobra stalnemu gospodu Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17358-23
Lepo sobo
sončno čisto, mirno — kopalnica — odda takoj. Naslov v vseh posl. Jutr.	17353-23
Prazno sobo
nemoblirano s souporabo kopalnice oddam zakoncema ali dvema damar rra. Ponudbe na upravo Jutra pod »Takoj«.
17343-23
Opremljeno sobo
a posebnim uhodom takoj oddam z eno ali 2 po6 tel jama ln sostanovalko sprejmem. Ulica na grad 9.	17341-23
Sobo
s posebnim vhodom oddam. Poizve se vsak dan od 10. do 14. ure: Rožič, Vegova ulica 8.	17389-23
aa
beseda L —.60. takt« —.60.
lajanje oa^lovj. ili ta
šifro L 2.—.
Opremljeno sobo
Z dvema posteljama, začasno z uporabo kuhime, išče zakonski par Ljubljančan. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ves dan v službi«.
17173-23a
Lepo opremljeno sobo
s souporabo kopalnice išče
za 15. oktober v Rožni dolini, Mirju ali Vrtači, mlad zakonski par. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17190-23a
Opremljeno sobo
za 2 osebi, v centru, po možnosti separirano iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sončno«.
17192-23a
Garsoniero
lepo, mirno. ali pa enosobno stanovsr e, po nr.o/ nosti s centralno kurjavo iščem. Ponudbe z navedbo ce%e '.a vrste kurjave na ogl. odd. Jutra pod »Urad-i«.	17223-23*
Opremljeno sobo
mirno, sončno, lepo in primemo, najraje s centralno kurjavo iščem. Ponudbe na 1. odd. jutra pod »Uči-telii-a«.	17225-23a
Opremljeno sobo
išče gospodična v državni službi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Šentpetrski okraj«.	17227-23a
Opremljeno sobo
manjšo, skromno išče zakonski par. Ponudbe na »1. odd. Jut-a pod »Pri-
jaznost«.
17229-23a
Sobo
oddam poceni gdč. uradnici. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17176-23
Vinsko klet
vzamem v najem v Ljubljani. Ponudbe na ori. odd.
talni
I trov«.
17379-90
Jutra pod »Za tttlno«
17246-17
Obrt
Beseda L —.60. uksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 2.—.
Odeje
svilene, prežite, polnje ne z belo vato. nove pro dam. Kauškova ulica — zadnja hiša, nova, prit. levo. Pooledatl do opoldne.	17295 30
Lokali
Beseda l —.60. taksa - .60. za daianje naslov- ali za
šifro I ^^^
središču mesta, manjši, pripraven za točilnico, iščemo za 1. november. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Točilnica«.	17180-19
Mlekarno
boljšo, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kadar boli«.
17308-19
Iščemo
dvoriščni lokal ali stanovanje za skladišče in delavnico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sntiao delo«.
17325-19
Brivnico '
vzamem v najem ali kupim eventuelno lokal za brivsko obrt. Vučinif Dioko, salon »Srše«, Vrhnika.
Seststanovanjsko
hišo
vogalno, lepo, sončno ia
zdravo ter najsolidnejše zidano v Šiški — takoj ugodno prodam zaradi bolezni v družini. ZglasijO oaj se le strogo resni kupci -z gotovino, posredoval« izključeni I Naslov v vteh pošlo-valnicth Jutra. 17330-20
Nepremičnine
hrt« (tudi starejše), vile in parcele kupim za gotovino. Prednost: SiŠka, Beligrsd, Kodeljevo. CenJ. .ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Posredovalci strogo izključeni«.	17329-20
Prodam hišo
v LJubljani z dobro vpe ljano gostilno m vinsko trgovino, velikim dvorl-šfiem. aeienjadnlm vrtom
ln več parcel. Ponudbe na upravo pod »Diskretno«.	17272-20
i '	- i i Ji
Hišo z vrtom
dobro ohranjeno, s kras no lego. v večjem kraju Dolenjske prodam. Posredovalci laključenl. Naslov v vseb poel. Jutra: 17271 20
Parcelo
krasno za vilo ali hišo v Koleziji zamenjam sa malo hišo v mestu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra podi »Sno M dru src« _17387 20
TTlia. - pnreato; ~
travnike io ' gozdove - proda real'tetna pisarna ZAJEC
Sostanovalko
sprejmem. Kneza Koclja 61.
17092-23
Dve sobi za pisarno
odda drogerija Hermes, Miklošičevi ^30^17316-23
- Opremljeno sobo
souporabo kopalnice in posebnim vhodom oddam s 1. oktobrom. Železnikarjeva ul. 16 pritličje levo. S p. Šiška.	17199-23
Opremljeno sobo
\ centru-oddam dvem« gospodoma. Naslov v vseh ^o Slov. Jutra.	17228-23
Opremljeno sobo
t posebnim vhodom oddim samo stalnemu, tpltdnemu gospodu. Naslov v vseh poslov. Jutra.	17198-23
Prazno sobo
oddam osebi, ki bi pomagala pri gospodinjskem delu proti event. plačilu po dogovoru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.'
17244-23
Opremljeno sobo
veliko, zračno, š souporabo kopalnice in telefona, oddam takoj. Verč,- Malgaie-va 20-1.	17239-23
Kabinet
oddam "dilaku v neposredni bližini tehnike. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17248-23
Sostanovalko
k akademičarki v lepO. son-čno tobo, c tli brez hrane, vzamem- na stanovanje. — Ntslov v vseh poslovalnU
cah Jutra.	17522-23
...... ....Kabinet
ANDREJ. Tavčarjeva lO.loOttazn. "renova 13. I. tel. 33*4.	17378-20 1 nadstropje. 17281-23
Sobo s štedilnikom
išči solidna gospa, ki bi obenem lahko bila hišnica. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridna«. 17212-23a
Starejša gospa
išče lepo ooremljeno sobo s souporabo kopalnice pri boljši družini za 15. oktober. Ponudbe pod »15. oktober«. 17385-23a
Opremljeno sobo
iščem. Ponudbe pod »Ne predaleč« na ogl. odd. Jutra.	17269-23a
Lepo opremljeno sobo
s dvema posteljama ter souporabo kopalnice lSče-ta uracnika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »ifro »Ljubljančana« 17268-23a
Sobo
za 15. oktober išče uradnik pri ugledni družini, po možnosti center mesta in poseben vhod'. Ponudbe pod »Uradnik« na ogl. odd- Jutra. 17270 23a
Zakonski par
išče s 1. novembrom čedno sobo z dvema posteljama, z možnostjo kuhanja ali s souporabo kuhinje. Najraje v bližini kolodvora. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Državni uradnik«.
17383-23a
Glasbila
Beseda L —.60. uksa —.60, za daianie naslova ali ti šifro l 2.—»
Kromatično
harmoniko
belo, 53 tipk, 80 basov, skoro novo, takoj poceni prodam. Alojz Lajner, Ribnica.	17127-26
Klavir
črn. »Bosendorfer«. zaradi selitve prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutrs.
17188-26
Klavir
znamke Czapka prodam. Nunska ul. 17 priti, desno.
17200-26
Klavirsko .
harmoniko
80 basov rincenl prodam Telefon 4906.
17280 28
#
booja L —Mi, uiua —.60, za daianie naslova ali ZJ iitro L 2.—.
Najboljše
šivalne stroje
dobite pri znani tvrdki Ivan J„x in sin, Tyrševa c.
36.	16662-29
Zeljarji!
Moderen stroj za rezanje zelja takoj prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra.	17298-29
Izgubljeno
Beseda I —.60, taksa —.60,
za da'an>e	•
<ifro l 2.—.
Sveženj ključev
sem izgubil v četrtek po 4. uri na Poljanski cesti. Pošten najditelj naj jih odda v ogl. odd. Jutra proti nagradi. 17384-28
beseda L —.60. taksa — .60,
za daianie na«1 ■> «1» šifro T 2.—.
Kislo zelje in repo
po nainižji ceni vsr mno žino dostavila Homan, Sv. Pet a c. 81. tel. 35-39.
15902-33
Kupim
nemškega kratkodlakega pti-čarja, mladiča. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pti-|ar"	17144-27
Zajce	|
bele orjake, angora in navadne ter par rac prodam Mariborska nI. 17.
17204-27
ftiifli/iirrM
Prevode v
italijanščino
tudi iz tehnične in juridič-ne stroke oskrbuje hitro in brezhibno pisarna Volčič Ljubo, Knafljeva (prej Dvorakova) 13. Telefon 3696.	16783-31
Globočnik Feliks
grafolog, Ljubljana, hotel »Lloyd«, sprejema stranke dnevno od 10. do 12. In 15. <io 19. — Strogo znanstveno delo, diskrecija zajamčena.
17263-31
Kapetan
bivše jugcsl. vojske, kateri je prinesel 1440 lir iz Ves tone se naproša, da se nemudoma zglasi pri dotični dami.
17293-31
Oseba
ki Je 8. t. m. vzela s kolesa v gostilni »Novi vet«, Gosposvetska 14 aktovko se poziva, da takoj vrne istotam listine, ki so za mene življenjskega pomena, 120 mark naj &i zadrži. Vladimir Verbič, Stara Vrhnika štev. 30, p. Vrhnika. 17273-31
Opozorilo!
Dotična oseba, ki je vzela 9. t. m. v Učiteljski tiskarni aktovko s sladkorjem, je bila opazovana in naj jo vrne v tiskarno, ker je poznana po treh osebah.
17390-31
Filatelijci
beteda t — .oo, taksa —.00,
za daianie naslova ali za Iifro L 2.—.
Filatelisti, pozor!
Najugodnetie k . .> > 11 tr vnovčite znamke vsen tinentov do poilt	< a-
pacijskib znamk v knjigar
Dolžan. In- ma, Stritarjeva 6.	19-39
Pravi filatelisti
znamk ne le. " .uma in polno vredna znamka ie brez prilepke. Zbirajte v ižnih albumih bol|še kvalitete — I ^ l . ki nb dobite v v*ch formatih v knjigarni Janez Dolžan, l.iublrana. Stritirieva 6.
20-39
Novost za
filateliste
Pravkar sem prejel novo izišlo bi oko m seri) o »Sme-derevo« in )o nudim za vsoto lir 1800. Istočasno sprejemam abonente za novi srbski blok v dobro voi mm uietnikom. Knjigarna Janez Dolžan. Liubliana Stritarieva 6. 17072-39
Vdovec
dri. upokojenec želi spo znati dobro situirano gospodinjo, ki bi nado-mestovala mater dvema otrokoma. Nad 35 let starost. Zenitev ni Izključena. Naslov lz prijaznosti v vseh poslov. Jutra.	17264-24
Ženitve
beseda l l.-. taksa -.00. za 4ifro l 2.—.
Posebna izdaja
štajerskih znamk z žigom naprodaj. Cigaletova 11-I., desno, od 12.—14. ure.
17369-39
Dopisi
Beseda L l.—. taksa — .60. za Iifro l 2.—.
Prijateljico
priprosto in iskreno, išče gospodična. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »30 let«.	17241-24
Vabilo
na 53. redno letno skupščino
POSOJILNICE V RIBNICI
zadruge z omejenim jamstvom
M se vrši dne 27. oktobra ob 2. uri popoldne v Ribnici
v zadružnih uradnih prostorih
DNEVNI RED
1.	Otvoritev in konstituiranje skupščine.
2.	Poročila: a) upravnega odbora; b) nadzornega odbora.
3.	Sklepanje: a) o letnem sklepčnem računu za leto 1940; b) o uporabi poslovnega prebitka; c) o podelitvi razrešnice članom upravnega in nadzornega odbora.
4.	Volitev: a) 6 članov upravnega odbora in 3 namestnikov; b) 3 članov nadzornega odbora in 3 namestnikov.
5.	Odločanje: a) skupne vsote, do katere se sme zadruga zadolžiti;
b)	skupne vsote hranilnih vlog, ki jih sme zadruga sprejeti;
c)	najvišjega zneska kredita, ki ga sme zadruga dati posameznim članom.
6.	Slučajnosti. OPOMBE:
1.	Po § 18 pravil je računski zaključek s poročili razgrnjen 7 dni pred skupščino v zadružnih uradnih prostorih.
2.	Zadružniki lahko samo osebno sodelujejo na skupščini. Zastopani so lahko samo zadružniki, ki so pravne osebe in zadružniki, ki so pod skrbstvom, oboji po svojih zakonitih zastopnikih (§ 37 pr.)
3.	Ako skupščina ob napovedani uri ne bo sklepčna, se bo začela v smislu § 38 pravil čez pol ure druga, ki bo sklepala veljavno ne glede na število navzočih zadružnikov.
RIBNICA, dne 9. oktobra 1941.	UPRAVNI ODBOR
Dobro situirana
dama
želi spoznati močnega gospoda, 44—50 let, akademsko izobraženega. zaradi ženitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Štaierci«.
17182-25
Gospod z dežele
nameščenec, želi poročiti lepo. mlajšo, preprosto gospodično, prednost trgovke, gstilničarke z lastnim stanvanjem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Begunka«.
17294-25
Starejši gospod
z dohodki, želi poročiti enako damo, radi skupnega gospodinjstva. Ne-anonimne dopise pošljite na oglas, odd Jutra pod »V dvoje je lepše«.
17265 25
Gospod
srednjih let, čedne zunanjosti želi spoznati gospodično ali vdovo srednje si-tuirano v svrho ženitve. Slika zaželena. Ponudbe na ogl. odd. Jltra pod »Lepa bodočnost«. 17220-25
Simpatična
gospodična
srednjih let, samostoina, z vso opremo, želi poznanstva z drž. uradnikom istih let, situiranega. Resni dopisi na ogl. odd. Jutra pod »Sorodni duši«. 17370-25
, ENO .
mogIAM
mikmm
Makulatur nI papir
proda uprava »Sloven skega Naroda«, Ljubljana. Puccinijeva ul. 5
Istituto »Guglielmo Marconi« Venezia
specializzato cors' recuper< anni e abhreviazione — Pro roga servizio militart — ConviMo - Seniiconvitto Pensionato alunni e scuole egie. — Aperte iserizioni OiiedT- r>rneramma
prireia posebne tečaje, tako da se skraišd reJt^ uCna doba — Odlog voiaškt službe — Konvikt — Deln konvikt — Pension za go ience in učence dr?->vmh 5.
Vpisovanje se nadaljuje.
prospekte
Še 8 stavbnih parcel
po 500 do 700 kv. metrov ob kamnogorlška 2esti v Dravljah (po 15 do 20.000 Lir) naprodaj. Poizvedbe pri J. Kogovšek, Lj. VII Kamnogoriška 26 ali pa v pisarni dr. Tomšiča, Tavčarjeva 13.
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□C
Premogokop št. Janž
išče mlajšega
rudarskega inženjerja
s prakso na premogu,
dva rudarska paznika
z rudarsko šolo in prakso, nadalje
korespondenta
samostojnega in perfektnega v italijanskem jeziku — za čimprejšni nastop.
Ponudbe z opisom dosedanjega službovanja poslati na: Premogokop And. Jakil d. [„ Krmelj.	4680
Kmetovalci na Barju!
Za prihodnje leto želimo pri Vas zasejati najmanj
1000 hektarov
s sončnicami za izdelavo jedilnega olja
Dajemo prednost travnikom in pašnikom, ki so varni pred dalje časa trajajočo poplavo.
Vsa potrebna navodila za sejanje in seme za setev boste dobili pri nas. Na željo bomo preskrbeli tudi umetna gnojila.
Jamčimo za odkupno ceno, ki Vam bo zagotovila lepo donosnost. Kdor se bo že letos odzval, bo imel tudi v prihodnjih letih prednost, kajti sončnice bomo stalno gojili.
Vsaka večja vas bo imela po enega kmetovalca kot našega poverjenika.
Ker je za ledino potrebno jesensko oranje, prosimo, da se interesenti takoj javijo poverjeniku ali pa z dopisnico tovarni olja
Hrovat & Komp.
Ljubljana
Palača Ljubljanske kreditne banke III. nadstropje
Impresa comunale pompe funebri Lubiana Mestni pogrebni zavod Ljubljana
f
Dotrpel je, večkrat previden s tolažili svete vere, naš nadvse ljubljeni soprog, predobri oče, stari oče, stric in tast, gospod
ANTON ŠTIRN
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 13. t. m. ob uri popoldne iz hiše žalosti, Ježica štev. 101, na župno pokopališče k Sv. Juriju.
JEŽICA — ZAPOGE — KRANJ, dne 11. oktobra 1941.
Globoko žalujoči: FRANČIŠKA — soproga; ROZI, por. ERJAVEC, TONČKA, por. KUŠAR — hčerki; IVAN ERJAVEC, VALENTIN KUŠAR — zeta, in ostalo sorodstvo.
KOMPLETNO STABILNO
pogonsko parno napravo:
1 parni kotel 80 m3 in 1 parni stroj 86 PS prodam.
COMPLETTO
impianto a vapor e:
1 caldaia 80 m3 e 1 macchina a vapore 86 PS vendesL
Ivan šiška — Ljubljana
Metelkova ul. 4 — Telefon 22-44
Uspešno oglaševanje le v »Jutru<
Umrla je naša ljubljena soproga, hčerka, sestra in teta, gospa
Matilda Sever
soproga monterja
Pogreb drage pokojnice bo v nedeijo, dne 12. t. m. ob uri popoldne z Zal — kapele sv. Krištofa — k Sv. Križu.
LJUBLJANA — VRHNIKA, dne 11. oktobra 1941. Žalujoči: LEOPOLD — soprog, in ostalo sorodstvo
Nemsko-turska trgovinska pogodba
Carigrad, 11. okt. d. S pristojnega mesta objavljajo naslednje podatke o novem nem-ško-turškem trgovinskem dogovoru, ki je bil podpisan v četrtek opoldne. Trgovinska pogodba velja do 21. marca 1943 ter določa izmenjavo blaga v višini 100 milijonov turških funtov ah 200 milijonov nemških mark. V turških gospodarskih krogih na-glašajo, da bo po določbah pogodbe Turčija pošiljala Nemčiji v prvi vrsti živilske potrebščine ter rude. Da si je mogoče ustvariti pojem o važnosti sklenjene pogodbe, je vredno pripomniti, da je znašal celotni uvoe Turčije 1. 1940 samo 66 milijonov turških funtov in izvoz samo 111 milijonov funtov, Nemčija pa je 1. 1940. izvozila v Turč:jo le za 8 milijonov funtov svojih industrijskih izdelkov, dočim je izvozila iz Turčije za 10 milijonov funtov raznega blaga.
Povratek hrvatskih ujetnikov iz Nemčije
Zagreb, 11. okt. s. V Nemčiji je sedaj še 25.000 ujetnikov hrvatske narodnosti. V oktobru se bodo vsi vrnili na Hrvatsko.
1 Obnovite naročnino!
'V>v.£ -ti ' i".•%•:'.
f
DRUŠTVO »PRAVNIK« sporoča žalostno vest, da je njegov velezaslužni, dolgoletni predsednik in častni član, gospod
DR. METOD DOLENC
vseučiliščni profesor, član Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani; dopisni član Akademije znanosti in umetnosti v Zagrebn, častni dokto.-
univerze v Bratislavi
umrl.
Spomin nanj nam bo vodnik pri nadaljnem delu. V Ljubljani, dne 11. oktobra 1941.
ODBOR DRUŠTVA »PRAVNIK«
f
PREDSEDNIŠTVO AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI V LJUBLJANI
sporoča tužno vest, da je danes umrl redni član Akademije in načelnik njenega pravnega razreda, gospod
Dr. in Dr. h. c. NET0D DOLENC
redni univerzitetni profesor i. t. d.
Odličnemu svojemu članu bo Akademija ohranila trajen in časten spomin.
V Ljubljani, dne 10. oktobra 1941.
Generalni sekretar: Prof. dr. GREGOR KREK
Predsednik: Prof. dr. RAJKO NAHTIGAL
f
V	neizmerni žalosti sporočam v lastnem in v imenu sorodnikov, da je, previden s tolažili svete vere, dotrpel danes moj ljubljeni oče oziroma brat, stric in svak, gospod
dr. iur. et hon. causa
NETOD DOLENC
redni univerzitetni profesor, načelnik pravnega razreda Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, predsednik in častni član društva »Pravnik« itd. ter imetnik visokih odlikovanj.
Nepozabnega pokojnika spremimo na zadnji poti v nedeljo, dne 12. t. m. ob 15. uri z doma, Gorupova ul. 22, k Sv. Križu, kjer ga položimo v rodbinsko grobnico.
V	LJU::LJANI, dne 10. oktobra 1941.
Mag. pharm. MARIJA DOLENC - hči
in rodbine DOLENC, DEREANI, SKALICKY
Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakamarja Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v Ljubljani.