Štev. 30.
Cena ednoga drobca 60 fil.
25. Juli 1920. Leto VII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K., na polleta 10 K., na štrtinleta 5 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje
Rokopisi se ne vrnejo. Oglasi (inserati) se sprejmejo. Cena za eden kvadratni   centimer   1-30  fil. za   ednok,   za   večkrat popüst.
Pastirski list sombotelskoga püšpeka.
Junija 28. so dali nam do rok naš mil. püšpek (škof) svoj 4. pastirski list. V njem preporačajo širitev drüštva „kath. népszövetség “ (zvéza kat. ljüdstva.) Preporačajo pa to drüštvo záto ár „setev kommunizma ešče vu vnogih zablodjenih düšah rasté“ i ár „morebitnoga kulturnoga boja temno prekletstvo svojo tenjo naprej meče“. Tak pišejo. Vnoge düše so ešče kommunističnoga mišljenja i pripravlja se kulturni boj, to je boj proti krščanskoj veri, krščanskoj vzgoji dece, proti pravican krščanske Materecerkvi.
I naj se te nesreče preprečijo, nam preporačajo više imenüvano drüštvo. I mi, hvala Bogi že mamo tomi drüštvi spodobno drüštvo tak za kat. kak za evang. v. Sloveniji, pod imenom „Kmečka Zveza“. Kak je vogrski „Népszövetség“   brano   vero  i   iskao
pravice kmečkoga ljüdstva pa olejšavao njegova bremena, ravnoto dela K. Z. I ravnozato, kak smo inda ešče z predganice preporačali vogrsko drüštvo, smo zdaj z podvöjenov gorečnostjov dužni širiti konči z vüha cérkve slovensko krščansko kmečko zvezo. Vsaka fara, vsaka ves jo mora poznati, je katoličanske ali evangeličanska, zato ka vsaki; kmet trpi i vsakoga kinč je vera v Boga, je katoličanec te ali evangeličance. Če kommunist ali Socialni demokrat, ali Prostori dar, ali liberalec našega kmeta od vere spravi ali ga pa dobi v svoje kapi ta listih ne Škrample, šteri smetano zasé do pograbile pri vsakoj reči, je tá küpčija, ali odaja, je kasa ali drüga špekulacija, kmeti pa nehajo samo sirotko, kvár trpi vsaki kmet, če je evangeličance ali katoličanec, či ga trpi od židova ali krščenika. Zato pa vsi brez razločka vere v krščansko kmečko zvezo.
Ka se je lani našim liberalcom ne posrečilo verskoga navuka iz šol vrči-,, je k. zveza napravila. Ka so ženske dobile po celoj “Sloveniji záto v Prekmurji tüdi volilno pravico,'k-a do devale župane, veške poglavare, ka ne pride med njé kakši loški krščenik, je kmečke zveze delo. Njeno delo je, ka so slovenski zgrabljene! hitrej prišli domo z Talijanskoga, ona je v prvejšoj državi -odpravila vinske porcijo, ona je poslaIa prve kmete poslance (kovete) v državni zbor, ona
dela z cele moči naj se carina (vama) odpravi, dohodki na zemljo znižajo itd. Poznajo v vašoj fari, krščeniki, do dobro kmečko zvezo? Če nej, te vas naj višešnjega pastira glas opomené, ka jo nastavite. To katoličancom povedano. Oni naj potem, iščejo pota, ka pridobijo i evangeličance, šterim je to drüštvo ravnotak potrebno. 
V pastirskom listi je nadale povedano, ka tiste postne dni, kda je dovoljeno meso jesti, je to samo ednok na dén dovoljeno; ka monstranco i drüge „svete“ posode i drago obleko, ár je dosta roparije, more doma držati i samo v potrebi v cerkev odnesti, ka so cerkveni penezi nikše škode ne trpeli (fundacije, meše večne itd.): ka se samo brünčevni zvonovje smejo naročiti, železnih i ocelnih ne dopüstijo mil. p. blagosloviti i peneze za zvone v kaso položene za té ne dájo vö; ka se iz  šolskih knjižic moro vövrčti vsi boljševiški spisi, matrične knige (krstna,  zdavanska itd.) če so boljševiki kaj v njih popravljali, se mora na staro nazaj popraviti, kvari pa štere so cerkve, šole i drüge pobožno naprave trpele pod Károljijov i boljševiškom vladov, se mora cerkvenoj oblasti naznaniti.
Glas višešnjega pastira nas opomina, naj krsčanska društva ustanávljamo! Bogajmo jih. Vsi v kmečko zvezo, vsa mladina med orle i. oslico, vsi ta,|kje se zagovarjajo Kristušove pravice, vsi v krsčanska zdrüženja.
Slavski vojaki,Orožniki, uradniki.
V Prekmurji naše Slovenske vojake, orožnike, uradnike Vnogi, posebno v gornjem kraji zove za „s!avske vojake, orožnike. uradnike".
To imenüvanje je proti pravici i proti ljübezni. Se zna, da ljüdstvo samo po drügih ide. Drügi so pa brate onostran Műre po madjarske) reči ,,szláv“, „jugoszláv“,-imenüvali vsikdar i z tem imenom tüdi največkrát nekšo zaničüvanje, neljübav, odőrnost vöpovedali. Ta stára slaba navada seje zgrabila ljüdstva, štero navado to' čeravno po večini nej z slaboga nakanenja, gordrži.
Pa to imenüvanje je proti pra? ví či. Vsi smo Siáví, mi Prekmurci tak kak drügi Sinovje starih Slávo v (Srbi, Rusi, Čehi, Horvati, Polaki itd.), vendar samo prešnjim dati to ime, sebe
pa vövzéti, je krivica proti samim Sebi, ar s tem tajimo svojo narodnost, i proti bratom, štere za svoje brate spoznati neščemo.
1 gda to delamo, ka njé za svoje brate spoznati neščemo, sfalimo v ljübezni dužno]. Ljübiti smo dužni vsakoga Človeka, svoj rod pa ešče bole. To je, boža zapoved. Slovenje to i onostran Műre smo. si pa bratje, edno pokolenje, ne je ljübezen zato, če njé nači imenüjemo kak sebé ár 'stem svedočimo, ka je za svoje brate ne spoznamo..
Kak pa pravimo mi sebé? „Sloven — Slovenci.“
Tak se po pravici imenüjemo. Vend ali Tót so nam Vogri gučali, Nemci so nas za Vindiše zvali, mi sami se pa zovemo i smo Slovenje. Tak zovimo zato tüdi drügo svoje pokolenje. Ne pravimo njim siávski, nego naši „slovenski“ vojaki, uradniki, orožniki itd.
Glasi.
Dühovnih vaj letos v Celji ne bo, romarska hiža je popolnoma zasedena.	
Ki ščé zvoné naročiti, naj piše na naslov: I Barle, župnik Sv. Jakoba v Ljubljani. Bronastih zvonov kg. košta zdaj 150 koron. Strašna cena. Svetüje (tanačiva) se vsakomi naj malo počaka, cena bo doli šla. Štera cerkev küpi akcijo pri zvonárni — akcija košta 500 K. — dobi falej zvone.
Sobota. Poročati) njim, g. urednik, od sokolskoga tabora. Sokolon i so količ je bilo malo. Vreme je z&r držalo ali so se pa zbojáli, da ne O* nikaj dosegnoli v krščanskom Prekmurji i zato ne prišli. Obhdd so meli ravnote, kda se je v cerkvi boŽja .slüžba vršila í stem to motili pa od sunca svetlejše pokázali, ka njim je ■■ deveta briga Bog, nas pa stem pö-i trdili v našoj trdnoj veri, ka mo se Ogibali z cele moči drüštev, štere Bogi hrbet kážejo. Govorili so z balkone Dobrajove gostilne jako previdno i pofarbano. Ljüdstvo je vendar mrmrajo na govore, nešteri celo kričali ,,dol ž njimi." Na to je Policija ednoga Grla odegnala. Jako nas je veselilo na Telo vö, kda smo Vidili naše uradnike pri telovskoj procesiji- a tem bole nás je zdaj zabodio v srce, kda srno celo
2
NOVINE
1920. 25. Juli
vrsto i z med njih zaglednoli v tistom tabori, šteri vero zaničáva. Ravnotak pitamo, ka so iskali tam pri toj demonstraciji proti veri ljüdjé iz zadruge? Prosimo g. poslovodjo, naj prepove žalitev naše vere od strani njemi podrejenih kominov i vajencov. Sobočki farniki nikdár ne pozabimo sokolskoga tabora, šteri se norca na-: pravo z naše bože slüžbe. Škoda na, dobrih gospoda], šteri so po nepriliki prišli v to drüštvo štero jako malo kotrig ma vsebi, štere na vero kaj dájo, večinoma so slobodnomiselci to je sovražniki Kristušove svete vere. Vešenca po tabori je bila slabše obiskana kak se je čakalo. Pri telo-vadbi i veselic! so bili skoro izkljüčno gostje iz Slovenije, Prekmurje nindri nej bilo zastopane.
Bakovci. »Kmetijske liste", štere so nam liberalni gospodje naročili, nazaj Pošiljamo. Ne nam jih trebe. Gospodom Sokolon! pa, štere so čedni Dokležanci ne sprejeli, naznanje, ka jih mi drügač tüdi ne sprejmemo. Čela občina má špot zavoljo njihove darovitnosti, ka so v krčmi pár žednih gutov zahvali z vinom. Z tem so si toti spravili od vinskih brat-cov hvalo »sokoli so fajn lüdjé, plačajo i pijejo z nami", — a trezno ntisleča cela občina pa obsodi to za-pájanje, zato ka po drügih krajah mislijo, ka vsi Bákovčarje odájo za pár litrov vina svoje krščansko miš-jjenje i tak mámo špot za pár žednih gutov vsi/ Tiste peneze bi gospoda rajši obrnola na sirote, štere nemajo krűha v Prekmurji ali bi pa v tistom Časi med nas bakovske sirote delila
travnike, ki smo komaj za en bageo dobili seni, ki ga krvavo potrebüjemo, da prežh/imo svojo drobno dečico, drügi pa' ma 24 plügov grofovskih travnikov, ki nema svoje decé.
Katoličanski češki sokoli so prišli iz Amerike v Prago na sokolsko slavnost i zmislite si lastni bratje domači češki sokoli neso ji sprijeli, zakaj? Zato ka sokolsko drüštvo je svobodomiselno i proti njihovim regulam je vsako drüštvo, šteroga namen je odkrito spoznati vero. V Olumuci na orlovskom tabori so je tem slovesnejše i veselejše sprijeli orli.
Kakši razloček je med Sokoli i Orli? Oboji májó drüštvo šteroga namen je šolanje tela po telovadbi (mujštri, testgyakorlat), düha pa po včenji, izobrazbi kak po čtenji, govoraj-razlaganji, popevanji itd. Politični namenov ne sme niedno drüštvo slüžiti. Razloček je to med njima, ka orlovsko drüštvo vzeme med sébe samo tiste, ki verjejo v Bogá i njegovih zapoved se držijo. Vsaki vervajoči židov i protestant sliši zato v orlovsko drüštvo. Sokolsko drüštvo pa je izrecno svobodomiselno, to je za vero se ne briga, vsakoj kotrig! na prosto neha, naj verje ka šče. Slobodno miselstvo je krivi navuk, šteroga je Maticerkev obsodila. Te krivi navuk trdi, ka človek naj po svojoj pameti verje i dela, ne sila oblasti poslüšati, če šče,' sine zato Kristuši vervati, če nej, tüdi dobro. To je podlaga Svobodomiselni i to svobodomiselstvo je fundament sokolskoga društva. Ka shája z-toga? To, ka je v sokolskom drűštvi lagoji zgléd (példa) kotrig ne-
vervajočih nevaren za vervajoče, té kvari i pokvari. Zato je ščista malo takših med njimi, ki bi poleg vere živeli..Večina zametava vero. Njihovo telovadbo toti poglednemo lehko, njihovo pošteno pesem i dobre govore toti smemo poslüšati, a v njihovo drüštvo slišiti nemoremo i ne smemo, zavolo krivih navukov, na štere je celo drüštvo zidano.
Prepovedano je klati telice, krave i ovce pod poldrügim letom starosti, bikece pa pod 2 mesecama starosti. Ravnotak je prepovedano klanjé brejih krav, telic, ovc, koz i svinj. V sili (nesreča, beteg) ali če je stvar nej za plemen, se sme bujti, Če ma zato od oblasti pismeno dovoljenje. Na živinski potni list (pašuš) se mpra to dovoljenje zapisati. Prek mej se smejo spravljati z dovoljenjom oblasti konji, šteri so samo za mesnico, telice, krave, ovce nad štiri leta stare, ovni (baki) više dve leti stari i svinje više listo stare če neso mršave.Té se ne sm ejo zva-žati. Ki se pregreši proti toj odrédbi, se pokaštiga z plačov od 800—4000 K., driigoč plača dvakrat teliko, tretjič se njemi pa odvzeme Obrtna pravica. Proti sodbi je mogoče v treh dnévah priznati (apelirati) na politično obiast. Od té više nega apelácije.
„Prostozidarje so več pripomogli k revoluciji, kak vsi socialistični voditelje“. Tak piše „Osservatore Romano“, list sv. Oče, r. pape i stem pohvali odredbo vogrske vlade, štera je prostozidarska društva razpüstila.
V zrak je zleto smodnik (pükšeni prah) v kamniki z tovarni i dva delavca osmrto.
Podlistek.
Kraljevičov govor v Zagrebi.
Po mojem globokom prepričanji so v tem hipi z nami ne samo vsi naši, tüdi iz najoddaljenéjših krajov, nego tüdi so tű okoli nas vsi našega pokolenja. Ka smo mi doségli, je njihovo in naše sküpno delo, ka še preostaja dela za narodno oslobojene i zedinjenje, bomo včinoli mi in oni, šteri pridejo" za nami, i na nas je da jim popravimo pot, olajšamo dovr-šitev toga preostanka. Včinimo to brez velikih težav, če se bomo vsi v svojih strokah javnoga i zasebnoga, prosvetnoga in pridobitnoga življenja posvetili deli z onim zložnim zavüpanjom, s šterim so se drügi na drügoga naslanjali naši junaki, kda so polagali svoje življenje na oltar stolctne narodne misli. Tüdi mi moremo to včiniti brez istinska težav, časi našega robstva, titjci in tüjnemi v mešavanji v naša dela so nepovratno minoli za večno. Z drágim življenjom smo si
küpili pravico, da si po svojem znanji i premoženji zídamo hižo. Našim kmetom. sp in bode več trebelo boriti, kak v Hrvatskoj 16. št. za »staro pravdo," za njimi bomo mi sami za-jamčiii bolše in časi bolje pripravno. Vsaki naš delavec mora računati na podporo in obrambo v svojem deli, vsak naš državljan brez pogleda na svoje pleme ali vero zna, da so njemi vse njegove politične pravice za veke zajamčene in da bo postala splošna ednakopravnost, naše politično narvanje. Jaz pa vam lehko Zagotovim da král Srbov, Horvatov in Slovencov gaj! enakonaklonjenost do vseh naših državljanov. Naši brezprimerni uspehi na bojišči so otvorili novo polje za našo delavnost. .Odprli so nam nove vidike za vse naše življenje, napravili so nam novi položaj i naložiti _ nove dolžnosti.
Živem v prepričanji, gospoda, da bomo mi vsi i da bodo vsi naši so-državljani vse širom bogate in prestáne domovine istinsko spoznali té svoje dužnosti. Jaz i moja vláda, za-vedajoč se vseh obljiib, štere so bile
Zgodovinskoga dneva E'decembra 1918, bomo šli odkrito na roko vsemi, ka bo namenjeno blagostanji in napredki našega naroda. Srečen sam, ar iz prvih doživlajov v prelepom Zagrebi dobim trdno vero, da so vsi naši bratje iz vseh teh krajov navdehnjen! z istimi čüstvi in istov verov i v tom iméni zdignem svojo kupico v čast ino srečo mile nam Hrvatske in Slavonije.
Po jezero bliz’ Triglava.
K najlepšim delom kraljevičovoga obiska v Sloveniji spada tüdi to, kda se je vozo z čunom po jezeri blüzi Triglava. Njegov čun je bio vse okinčen z rožami. Pred njim je bila ladjica z pesmari.
Zvon z »otoka mile cerkvice” ga je pozdravljao. Pred cérkvov ga je čakala dühovščina. V cérkvi so zar-donele orgole in cerkveni zborjezas-pevo Marijino pesem. Prestolonaslednik je trikrat pozvono. Sledkar ga je predsednik deželne vlade pitao, ka si je želo i regent njemi je odgovoro: „Da se spunijo vse žele, štere ma dobro slovensko ljüdstvo".
3
NOVINE
1920. 25. Juli
Cena vogrskih penez je, kak „Nemzeti ujság“ piše' od 10. julija, málo vekša, kak prle a vendar še slaba. Za en dinar se plačüje na borzi 8 K 50 filerov, to je za našo edno korona 4 K 25 fil.
V návuk liberalcom. Grof Andrássy, vogrski državnik, bivši liberalec piše: Prvejšo liberalno politiko ne moremo nadaljavati... Ne moremo k staroj politiki nazaj iti, ar se je nej obnesla, ar je njeni sad bio škodljiv. Ki so boljševizem prestali, znajo prav misliti.
Move vogrsko drüštvo naznanja, ka ešče 180 jezero zgrabljencov iz Vogrskoga je v Rusoskom. Amerikanski Vogri so teliko nabrali, ka na petih ladjah se vlovljenci lehko domo vrnejo, za ostale de pa drüštvo dare pobiralo, šteri omogočijo njihovo vrnitcv.
Vogrski vojni minister Soós je pozvao dühovnike, naj na predganici i povsod vplivajo na mladino, ka de se telovadila, poleg düše i v teli krepila. V Sloveniji to že davno delajo v krščanskom drűštvi „Orel.“ Mladina Slovenska, katoličanska i evangeličanska, stopite v to krščansko orlovsko drüštvo. ,
Krščansko mislečih dijakov se je zglasilo za orlovski tabor v Maribori okoli 1500, vučitelov pa više 200. Dosta je vervajočih düš v Jugoslaviji, ne bojmo se.
Na stotine delavcov prebiva v Ljubljani v vagonah. Vlada je zato odredila naj milijonarje zidajo hiše, prostore svojih bank pa dajo delavcom z árende. Liberalni minister dr. Kukovec brani milijonare. Proti njemi so dnes tjeden meli delavci spravišče v Ljubljani, na šterom so ga imenüvali ministra nej za socialno skrb, nego za socialno smrt i odločno zahtevali, kak naša k. zveza, pomoč delavcom, ženskam volilno pravico za državni zbor (kovete) itd. drüge pravice.
Talijanski vojaki so se uprli (puntali) v Idriji, ar so je šteli v Albanijo poslati.
Med Talijani i Jugoslovani je nastalo bitje v Spliti v Dalmaciji zavoljo jugoslovenske zastave, štero sta dva talijanski vojaka dol vzela z edne hiše. Talijani so strelili dva našiva orožnika, naši pa talijanskoga kaplana i talijansko zastavo žežgali. zdaj je že mir v varaši.
Iz Amerike. Dobili smo glaš iz Amerike, da se ništerni naši rojak! dajo zapeljati od vogrskih hujskačov i da so si ustanovili svojo zvézo, štere glavni namen je grditi našo domovino. Opominamo naše rojake, ki živéjo v Ameriki, da se naj ne dajo zapeljati, Mi smo več nej Vogri; ž .njimi nikaj nemamo zaopraviti. Vsaki k svojim: Slovenci k Slovencom,
Vogri k Vogrom — S tem škodijo samomi sebi: 1. Že sam Bog nam prepove naj ne hujskamo proti oblasti. 2. To se pa itak bo zvedilo, što je v tistoj zvezi „Zvejzda vogrskih Slovencov“; in če do šteli domo iti, je ne püstijo notri v državo ali pa tüdi če pridejo je doma notri zaprejo. —-Zato šče vas opominamo ednok, premislite si, ka delate. Čtite edini naš list „Novine“ in lepi amerikanski slovenski list „Edinost“, G. M. slovenski dijak z Prekmurja.
    Kmetom na znanje. Kmetje z celoga Prekmurja se tožijo i to tožbo so tűdi nam naznanili, ka je preveč drago meso, čeravno je L fál marha, i želejo naj falejše postane meso pa tüdi drüge reči pa naj kože od naše živine, štere do 500 glav vsaki tjeden v Ljubljano pošljemo, nazaj dobimo, ali leder za njé. To želo i to ka de prosta trgovino z živinov v Prekmurji tak kak po celoj Jugoslaviji smo, dnes tjeden objavili. Censuri se pa tá objava nej vidila i jo zbrisala. Opominamo zato občine, naj vsaka pošlje protest na vlado proti rekvi-raciji živine, štera se v Prekmurji godi. To na znanje kmetom.
Cena márhe. V Zagrebi küpüjejo na živo vago od 14 K do 20 K po kili.
Kakše telefonske zveze so neobhodno potrebne v Prekmurji? 1) Beltinci, Turnišče^,,. Dobrovnik; (Beltinci, Črensovci, D. Lendava je že tak Prošeno ) 2) Kre železnice od Sobote do Hodoša. (V Mačkovcih mora biti pošta kak prle ž telefonom). 3) Cankova—Sv. Jürij. 4) Mačkovci— Martinje—Trdkova. 5) Mačkovci—G. Lendava (Grad). (Pošta z Sobote z vozom skoz Bodonec k Gradi). 6) Beltinci—Ljutomer.To vsepovsedi zah-tevajmo.
Dom i svet. — Kratke novice.
Jugoslavija. Mirovna pogodba z Nemčijov je potrjena. Napad albanskih band smo-odbili. — Talijani so naš konzulat, narodni dom, naše banke v Trsti žežgali i porüšili, 2 človeka sta mrtva, 25 pa ranjeníh. Nevarnost boja je velika med dvema držávama. Ministerski svet je skleno, da se pšenice meter pod 640 koron, kukorice pa pod 400 K. ne sme tržiti. — Naš penez je že preskočo vrednost talijansko lire, za naših 39 koron pa mora N. Austrija svojih 100 K dati.
Poljsko. V zapodnoj i vzhodnoj Prusiji (Preizosko) je minolo glasüvanje. V velikoj večini so glasüvali za pridrüžitev k Nemčiji. Poljska je tak zgübila- té kraji ne.
Podpore na M. List je dala zadruga 2000 koron. Srčna hvala. Načelnik postaje (štacije) v Mačkovcih je od sodnije oproščen. Celi gorički orsag nedužno preganjanoga našega
človeka zahteva nazaj na postajo. — Delo dobi ali ponüdi vsaki lehko v Cifrakovoj hiži poleg cerkve v Soboti pri posredovalnici za delo. — linie-teškim drüštvam. Kmetijska društva kje so (Beltinci, Črensovci, Tišina, Türnišče, Krog itd, naj ešče té mesec zvolijo ednoga zastopnika (delegata) šteri de šo v Ljubljano na občni zbor. Njegovo ime naznanite v Črensovce kak naj hitrej. — Pri markiralipenez odvzetih 20°/0 vsaki dobi nazaj, če je šuma menjša od 1000 koron. Če je vekša od 1000 K. dobi dužno pismo od države. — Tri kotrige obmejae komišije, en anglež, en francoz i en talijan so se té dni V Ljutomeri müdili. — Apače so nam prisojene po mirovnoj pogodbi, zato jih je naše vojaštvo zasedle te dni. Po celoj Istri so div-jali Talijani proti Jugoslovanom, njé preganjali, njihovo imanje pa ropali. Več narodnih domov so žežgali. Plivanoša na Reki (Fiumi) so zaprli, zato ka je molo molitev za králja, naj ga Bog reši iz rok svöražnikov. Z celim svojim Slovenskim srcom Protestiramo Prekmurci proti preganjanji naših za-tiranih bratov, Slovencov i Horvatov, se pridrüžimo tistim večkrat desetje-zerim, šteri so v Ljubljani, Maribori i v drügih mestah zdignoli glas proti krivičnomi preganjanji Italijanov za svoje brate. Neščemo boja, potrpljivi ščemo biti do skrajnih mej, a vendar naglašüjemo, da potrpljivost tüdi ma svoje meje. —' Marijine Liste dobite, dragi naročniki z dnešnjimi Novinami. Če bi jih što šteo meti, ka jih nej dobo, ali če bi jih što ne šteo meti, ki jih je dobo, naj se glasi pri uredništvi.
Na znanje romarom i priglašencom na mariborski orlovski tabor!
Julija 30. v petek idemo z Lotmerka obpoldesetih pred pol-dnom poleg nove vöre. Strošek si naj vzeme vsaki sebov. Ki ma šürke debele spodnje hlače, kratko robačo, okrogeo kranščak, cmer (korino) pipo ž žačkov, naj vzeme s sebov; ženske ali dekle pa če majo še kje (v bogojansko j, Beltinskoj, črensovskoj fari mejo) pisane janke, bele robače (rekline) i peče. Na tabori bi se preoblekli i tak .pokazali, kakša je naša domáča nošnja. Koli edne vöre popoldnevi smo v Maribori. Ki do peški šli, moro toga hipa nas pri kolodvori (álomási) počakati, ka mo vküp šli z precesijov v cerkev. Ki more, naj prinese vence i korine, (rože) k vlaki, ka ga opletena. Mladina naj jna v„ roki tüdi papirnate šlo-
4
NOVINE
1920. 25. Juli.
venske zastavice. V cerkvi bo predga, slovesne večernice, spovedavanje, na drügi den staroslovenska meša ob ½ osmih, zaodvečara pa tak kak v pétek vsaki den več spravišč (gyülešov) i v nedelo sküpno obhajilo, slovesna meša pred Marijinov podobov, odvečara tabor velikanski, slovo od Maribora, večer pa kak te že vöro naznanimo, odhod domo. Ki je küpo karto, dobi za njo polovično vožnjo na železnici, brezplačno stan (sálaš) i mesto na tábori.
Seršén Franc trgovec v Ljutomeri (Lotmerki) pri cerkvi, priporača svojo veliko zalogo tkaninskoga blaga. Samo dobro i močno blago po zmernih cenah. Što šče meti dobro i lepo obleko, naj ide v Lotmerk k Seršeni po njo.
Tisk: E. Balkanji Dolnja Lendava
Pošta.
Gumilar L. Tišina. Za letos vse plačano. — Cankovčarom: Sem zvedo, da ste me čakali na shod. To Vas je kakši liberalec za nos zvodo. Pridemo že k vam, ali prle vam pismeno naznanimo pa tüdi v Novinah. To je pa jako veseli glas od Vas, ka ste v miri i ka proti verskoj liberalnoj politiki, štero sobočki gospodje ščejo med vami širiti, proti stanete. Tak je prav.
Polaki idejo iz Litvanije nazaj, spraznili so že tüdi Vilno. Angleži prosijo Ruse v imeni Polakov za mir. Boljševiki so odgovorili, da ga dajo, če ántánta prizna rusko sovjetsko (boljševiško) državo. Če ne bi prišlo do mira, bodo Angleži podpirali Polake. Samih Polakov se je že tüdi pol milijona zglasilo za vojaško slüžbo.
Ivan Kokot
trgovina z mešanim blagom
(nasproti cerkve)
Dolnja Lendava.
Priporača svojo veliko zalogo različnoga tkaninskoga blaga kakti:
Zefire, druke, šifon, käper, satene, belo platno, cajge za moške in ženske, štofe i. t. d. V zalogi zmerom karbid kak tüdi drügo špecerejsko blago.
V zalogi galic, ličje, mašinsko olje, cement v lagvah po 200 kg., vse po najnišiših dnevnih cenah.
Točna podvorba.	  Zmerne cene.
Gospodarska Zadruga za Prekmurje, Mursko Polje i Slovenske gorice r. z. z. o. z.
odáva:
razne tkanine za moške i ženske obleke, vseh vrst začimbe, črevlje, usnje (leder), deske (blanje), stavbeni les (za cimpranje), poljedelske stroje (mašine).
Küpüje: pšenico, žito, kukorico, hajdino, proso, oves, kože, pač vse kmečke pridelke. Posredüje (pomaga küpiti) pri küpili vekših poljedelskih strojov, kak parnih mlatilnic (mašin za mlatiti), motorov i. t d.
Pravico küpüvati i odavati zadrugi majo samo kotrige. Nove kotrige (člani) se sprijmejo v zadružnoj pisarni v Gornjoj Radgoni i pri vseh podrüžnicah.
Glavna trgovina i pisarna v Gornjoj Radgoni.
Podrüžnice: Gornja Radgona, Sobota, Cankova, Dolnja Lendava, Radgona, Križevci pri Ljutomeri (Lotmerki), Beltinci.