GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI.
5nHHBiiimi«iwi»HBamuwiiiico ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER ii. 1919., AT POST OFFICE AT CHICAGO, ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879. ŠTEV. (NO.) 26.
I ZA RESNICO I IN PRAVICO. ❖amiiiimnuiJiHiiiuiirjuuiiMHiiM
CHICAGO, ILL., TOREK, 5. APRILA, 1921.
LETO (VOL.) VII.
Published and distributed under permit (No, 3ao) authorized by th« Act of October 6- iqx7, on file at the Port Office of Chicago. HL — By the Order of the President A. S.
Burleson, Postmaster General.
zmenijo Ogri za Korelčka. Boje se,
da ne bi čete male entente vdrle na KORELČEK JE ZE DOIGRAL. ogersko ozemlje v slučaj
u, da bi po-
Spravili ga bodo iz Ogerske — kam kazali Korelčku preveliko naklonje-— še ni znano. — Baje se boji iti nost.	v
nazaj v Švico. — Ogersko ljudstvo Kakor hitro je Karel sprevidel, da je pokazalo pri njegovem povrat-ise mu je njegova namera ponesreči-
zadnje dni v Sternamangeru, je aa--kati. ter spodbuja vse ljudstvo, naj ravnost presenetljivo, kako malo se i vsak stori vse kar je v njegovi mo-
ku presenetljivo ravnodušnost.
Paris, 4. aprila.—Prejšnji avstrijski cesar Karel je moral drugič zapustiti svoje cesarstvo.
Iz zadnjih sporočil se ne da spoznati, kje se prejšnji monarh sedaj nahaja, pač pa nam ta poročila natančneje osvetljujejo, kaj se je zgodilo pretekli teden. Iz teh sporočil je razvidno, da ljudstvo 11a najod-ločnejši način odklanja svojega prejšnjega monarha. Kakor nam sporočajo, je Karel, ki je bil vedno občutljiv in boječ, sedaj v resnici zbolel, to pa samo zaradi tega, ker se je tako osmešil s tem, .da je hotel
la, je postal malodušen in tudi telesno potrt.
A oditelji monarhistov so si na vso moč prizadevali, da bi ljudstvo navdušili zanj in so namenoma poročali o vsakovrstnih uspehih vprid monarhu, pa 111 vse skupaj nič pomagalo. Kakor hitro so spoznali, da je naspfc-otstvo proti Karolčku preveliko, so celo njegovi najzvestej-ši pristaši potegnili z ministerskim predsednikom Telekyjem, naj nekdanji cesar takoj zapusti deželo.
či, da se bodo odvrnile strašne posledice stavke.
AMERIKANSKI PROGRAM. Vlada zahteva, naj zavezniki plačajo dolgove.—George W. Harvey, veliki nasprotnik Lige narodov, je imenovan za poslanika v Londonu.—Nemčija naj plača. Washington, 4. aprila.—Dve važni odločitvi, ki so o njih razpravljali pri kabinetni seji pretekli teden, sta prišli v javnost: :odločitev, da bo Hardingova vlada zahtevala, da se posojila, ki jih je zvezni zakladnič-ni urad dal evropskim državam, vrnejo. in naznanilo, da bo George W. Harvey naš prihodnji poslanik v Angliji.
KAJ MISLIJO V BEOGRADU O
KORELČKU. Ako bi eks-cesar Karel zasedel oger-ski prestol, bi prenehala rapallska pogodba.—Obstoj Jugoslavije bi bil v nevarnosti.
Beograd, 2. aprila.—Novica, da se! je povrnil na Ogersko prejšnji kralj;
POLITIČNI POLOŽAJ V JUGOSLAVIJI.
Ljubljana, dne 14. marca 1921.
Ustava.
Razprava o vladnem ustavnem načrtu v ustavnem odboru se bliža svojemu koncu. Člen za členom je sprejet br&4 bistvene izpremembe, čeprav dostikrat z enim samim glasom večine. Poslanci Jugoslovanskega kluba se neumorno bore za zahteve slovenskega' in hrvatskega ljudstva in predlagajo demokratične določbe, toda v glavnih stvareh zastonj. Roj se bo pač nadaljeval v konstituanti, ki se snide v nekaj dneh. Doslej je ustavni odbor rešil 87 členov ustave.
Ko bi morala v ustavnem odboru priti socialno-gospodarska vprašanja na dnevni red, je zahtevala vladna večina, da se ta zadeva dene z dnevnega reda, dokler se vlada in njena večina ne odločite, da li naj pridejo tudi socialno-gospodarska prava državljanov v ustavo, in ako pridejo,, j v kaki meri naj se sprejmejo. In tako so izginila ta vprašanja za kulise. Sedaj čujemo prvikrat zopet o njih. Vladne stranke so pobrale nekatere stvari iz predloga Jugoslovanskega, nekatere iz Zemljoradnič-kega kluba. Slovenski samostojne-ži nico k vladnemu predlogu ničesar doprinesli, ker so se v ustavnem odboru po dr. Vošnjaku odrekli javno in slovesno ustavnemu predlogu Zemljoradničkega kluba. — Iz navedenih predlogov so pa vladne stranke pobrale samo take stvari, s katerimf se ne zamerijo kapitalizmu. Tako nočejo izreči, da gre ekzisten-čno pravo nad lastninskim pravom in da mora država omejiti svobodo pridobivanja najmanj v toliko, da je človeku osiguran dostojen obstanek pojedinca. Xe zahtevajo, da se zemlja, krušna mati vsega naroda, mora obdelovati in da posestniki podzemeljskih zakladov morajo izkoriščati te zaklade, ne pa jih pustiti iz različnih spekulacijskih namenov ležati mrtve. O podružabljenju seveda ni besedice v predlogu vladnih strank, ker bi sicer zakričali vsi mi-
t I) 11 i /i ni t r-4	? \
iznova zasesti svoj tron. Od zanesli ive strani nam zagotavljajo, da se vojaštvo ni res navdušeno zbiralo o-koli njega, kakor smo to brali v časopisih pretekli teden ; to so bila samo potvorjena poročila, ki so jih poslali monarhisti v svet.
Kakor se da sklepati! se nahaja Karel še vedno v kraju Steinaman-ger na zahodni ogerski meji. Meščani so seveda v velikih skrbeh zaradi njegove navzočnosti, ker se boje, da ne bi čete male entente vdrle čez mejo, ako nekdanji monarh hitro ne odide nazaj odkoder je prišel.
Do se^yj je še neznano, po kateri poti bo zapustil Ogersko in kam ga bodo poslali. Ogerska vlada in zastopniki entente delajo tajno načrt za njegovo pot. Tega načrta ne bodo izdali prej javnosti, dokler ne bo Korelček na določenem mestu. Skozi avstrijske dežele ga najbrž ne bodo pustili, ker nič kaj ne zaupajo avstrijskim železničarjem in ne vedo, kako razpoloženje je v Nemški Avstriji glede monarhije. Korelček bi znal napraviti še kake nepotrebne sitnosti. Glede njegove popotovanja se posvetujejo s Švico, Italijo in Španijo. Splošno vlada mnenje, da Korelček ne bo šel več nazaj v Švico, temveč v Barcelono, kjer se bo nastanil pri nadvojvodu Leopoldu Salvatorju.
Kakor poročajo potniki, ki so bili
+ + + + + + + + + + + * +
NAJVEČ DENARJA
bodo prejeli Vaši, če ga jim pošljete po našem posredovanju. O tem' se boste pre-Dričali.
NOBENIH SITNOSTI
za one, ki prejmejo denar, kajti ne bodo imeli nobenih potov, temveč bodo dobili denar naravnost na dom.
NAJHITREJE IN NAJCENEJE PO DNEVNEM KURZU ZVEZE Z VEČ BANKAMI
Obrnite se osebno ali pismeno na:
EDINOST,' 1849 West 22nd St.	CHICAGO, ILL.
* * *

je udeležilo. Letošnje leto obeta u-deležba biti veliko večja, kajti vsi. ki so bili lani, komaj čakajo, .da bomo zopet priredili to zabavo, tako se jim je dopadlo. Letošnji vspored bo nadkrilil za veliko lanskega, kakor v številu točk, tako v umetnosti pro-4» ; izvajanja. Pričakujemo veliko ude-*J» Iežbo tudi od strani najvplivnejših mož našeg-a mesta.
! Zato pra vljudno vabimo vse roti* jake tudi iz So. Chicaga, Waukega-na in Jolieta da se blagovoljo udeležiti in pridejo na to zabavo. Na bo jim žal!
Vstopnina za galerije je 50c, za parter 75c. Po Minstrel Show bo plesna zabava.
Črsti dobiček te prireditve bo namenjen v korist nove šole in narod-jnega doma. K obilni udeležbi vabi Odbor.
* *
NAROČNIKI, POZOR!
Kadar se preselite ne pozabite nam poslati svojega novega naslova da nim bo mogoče dostavljati naše liste na Vaš pravilni naslov. Pošljite nam vedno poleg svojega novega naslova tudi Vaš stari naslov, s tem nam prihranite mnogo nepotrebnega dela.
Datum, do katerega imate plačan list, je zaznamovan s številkama poleg Vašega naslova. Prva številka poleg znači mesec, do katerega imate list plačan, druga številka pa znači leto. Torej ako je poleg Vašega naslova številka "4—21", to znači, da je Vaša naročnina potekla meseca aprila.
Kadar prečitate list Edinost ga dajte svojemu prijatelju ali znancu, da ga čitajn da spozna našo borbo za ideale slovenskega delavstva v Ameriki!
Vsakega zavednega Slovenca sveta dolžnost je, da širi in priporoča pri vsaki priliki1 list "Edinost".
UPRAVNIšTVO EDINOSTI.
Rojaki v Chicago in okolici, ne pozabite na naš "Minstrel Show
ki bo v nedeljo, 10. aprila ob 3. popoldne!




ir
-—The best rm e d i um to reach the best customers.-
"EDINOST"
1849 W. 22. St. I
Telephone: Canal 98.
Chicago, 111. j
I
ZA RESNICO 1 IN PRAVICO. I
:i!!iiiiimntJ:iiiiimiiininniiimtri
jiinmiRiiannuiiiruuuiHHtmiu •
Izhaja dvakrat na teden.
Velja za celo leto $3.00
Published se my j weekly.
Subscription $3.oo
yearly.
NAJNOVEJŠE YESTL
Karel, je vzbudila pri nas veliko sen-'
zacijo. Politični krogi so zaradi te-1 ga zelo presenečeni; lahko rečemo J da so bolj presenečeni, kakor bi brli presenečeni v Parizu, ko bi se eks-kajzer Viljem zopet povrnil na nem-! Ški prestol.
Dnevnik '"Pravda" piše: "Dasi-i ravno so na Ogerskem pričakovali drugačnih dogodkov v slučaju da bi se povrnil prešnja monarh, vendar se je sedaj ves njegov načrt strahovito ponesrečil. Njegov povratek je v avtomatični zvezi z "malo enten-to" in rapallsko pogodbo. Kakor je že splošno znano, so se sestali čeho-j slovaški in jugoslovanski odposlan-! ci,'ki so se zedinili v tem, da ostane! vse tako, kakor je bilo določeno v trianonski pogodbi.	,
"Dejstvo, da se je Korelček poja-' vil na Ogerskem, je spodbudilo to konvencijo k delovanju. Mednarodna situacija se je zaradi najnovejšega dogodka zelo spremenila in Oger: ska bo imela težko delo pri določitvi mej posameznih držav, ako bo hotela diplomatično posredovati. Ta ura je zelo kritična za vse sredno-evropske države.
"Ako se sedanje stanje primerno ne spremeni, bo zadobil kapital v Budapešti centrum za razdirajoče in uničujoče delovanje nasproti naši državi in Čehoslovaški".
POLITIČNI UMOR.
Havna, 3. aprila.—Že itak zamotano politično stanje na Kubi se je še poslabšalo s tem, da je bil včeraj ustreljen kongresni poslanec Fernando Quininos, vodja nacijonalne stranke in nekdanji urednik časopisa "El Dia". Umoril ga je kon-| grešni poslanec Ernest Colado, pri-! staš liberalne stranke.
Umor se je izvršil na E1 PradoJ najbolj prometni ulici v Havani.— Colado ni oddal nič manj kakor o-sem strelov na Quininosa.
Prvo in drugo naznanilo je velike važnosti in bo napravilo konec propagandi raznih internacijonalnih bančnih krogov v New Yorku in po drugih mestih. S tem je podrto vsako upanje, da bi ameriška vlada 11-ničila alf odpustila dolgove, ki so jih napravili pri njej zavezniki. Vendar ameriška vlada doslej s ■ nI dobila nobenih poročil iz dotičnih držav, kdaj ji nameravajo vrniti dolgove ali vsaj plačati obresti.
Ameriška vlada pravi, da je Nem-I čija odgovorna za vojsko in vztraja na tem da mora Nemčija p-ačati kar ji je največ mogoče. Na tei podlagi ho sestavila svoj mirovni program. Ali se ji zdi odškodnina, ki i o naj plnča Nemčija po versaillski pc godbi pravična ali ne. o tem se ameriška vlada še ni izrazila.
SLABO SO NALETELI.
Paris, 4. aprila.—Tud; v Moersu na belgijskem okupacijskem ozemlju so se uprli konMimV>:i. toda niscf -r.eli sreče Belgijsk ? vojaške čete so takoj segle po orož:u ;n veliko kc.munrstov po?trelilc, ostati pa so zbežali.
SLOVENCEM V CHICAGU IN OKOLICI
V nedeljo desetega aprila priredi naša slovenska župnija v Chicago velfko zabavo v Češko-Amerikanski Dvorani na 1440 \Y. 22nd Street točno ob treh popoldne. Priredil se bo takozvani Minstrel Show, za katerega uči naš rojak Mr. Stalcer.— Lansko leto je imela ta prireditev velikanski uspeh. Nad 1600 ljudi se
V LONDONU SE BOJE GENERALNE STAVKE. Vpeljali hodo zopet 'brezlučne' noči kakor med vojsko.
London, 4. aprila. — Anglija premišljuje, kako bi napravila, da ne br jstavkfinje premogovniških delavcev preveč škodilo njeni industriji. Izdala je že razne odredbe, ki spominjajo na odredbe za časa vojske.— Napravila je načrt, kako bo omejila^ uporabo' premoga, elektricitete in plina in kako bo zavarovala lastnino.
V Walesu je prišlo že do raznih izgredov, vlada pa je takoj izdala odredbe, da prepreči nadaljne nemire.
Splošno se boje, generalne stavke, ki bi se je udeležili železničarji, transportni delavci in delavci v jamah, ki so združeni v trozvezo.
Vlada je poslala posameznim o-Skrajnim oblastem oklic, naj se v vseh industrijskih .'podjetjih omeji uporaba premoga na polovico. Rav-notako tudi uporaba elektricitete in . plinrj. V Londonu bodo zopet imeli . "brezlučne" noči, kakor so jih imeli za časa vojske. Vlada je odredila tudi mobilizacijo vozov za slučaj da bi prišlo do splošne stavke. Vsa i industrijska podjetja ji morajo dati v tem slučaju svoje vozove na razpolago. Delavci v jamah bi radi naci-jonalizirali premogorove in dobili fi-nancijelno pomoč od vlade. Vlada organizira prostovoljce, ki bodo gonili sesalke v slučaju, da bi dosedanji delavci pri sesalkah začeli stav-
"EDINOST5
GLASILO
SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI Lzjaha dvakrat na teden.
-NASLOV:
Slovenian Franciscan Press«
(849 W. 22nd St.
Telephone Canal 98.
Chicago, UL
ADVERTISING RATES ON APPLICATION.
Published Semi-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. sand St., CHICAGO, ILL
Entered as second-class matter Oct. 11, 1919, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Karel Bedasti.
Ententa slovesno zatrjuje, da nima ničesar opraviti z najnovejšimi bedarijami, ki jih uganja Korelček. Morda govori enkrat resnico, kdo ve! In če govori resnico, potem je Korelčkovo ravnanje tembolj bedasto.	*
Ce se je upal vrniti iz "Elbe", ne da bi ga podpirali iz Pariza, Bel-jrrada, Rima, Beograda ali Bukarešta, ali da ne bi vsaj imel tehtnega vzroka pričakovati, da ga bo vsaj tu ali tam kdo vneto zagovarjal in podpiral pri njegovih načrtih, potem je bilo to kar je zdaj storil, tako otročje in bedasto, da skoraj nr mogoče verjeti. Ce se je zdaj, ko je iiotel iznova zasesti ogerski tron, zanašal samo na pomoč od strani Ogerske same, potem so njegovi sovrstniki veliko veliko precenjevali njegovo kapaciteto, dasiravno že itak niso imeli nikoli pretiranih predstav o nji. Kaj bolj neumnega sploh ne bi bil mogel narediti. Ko bi imel le trohico pameti, bi moral že naprej vedeti, da se mu tak poskus ne more posrečiti, ako nima izrecno zasigurane pomoči od druge strani, pa ne samo to, temveč bi moral tudi sprevideti, da mu tak riski-ran poskus lahko uniči vse načrte za prrhodnjost. Nič ni dosegel, osmešil se je pa za vse večne čase. Njegovim privržencem se ni zdelo vredno, da bi potegnili zanj meč iz nožnice, njegovim nasprotnikom pa se istotako ni zdelo vredno, da bi mu upihnili luč življenja ali ga vsaj zaprli na kakem gradu in ga tako napravili neškodljivega. Podal se je na pot, da bi zopet zasedel svoj tron, pa so ga spodili kakor politega kužka.
Ko se je Napoleon povrnil iz Elbe, se je skrbno varoval, da se ne "bi osmešil. Njegovi pomagači so prej vse skrbno pripravili. Njemu ni T>ilo treba druzega kakor da se je postavil na čelo vojske, ki je bila že pripravljena, ter nastopil svoj zmagoslavni sprevod proti glavnemu me stu. Karel pa se je dal, kakor pravijo poročila iz Pariza, pregovoriti od nekoliko prijateljev, članov ogerske aristokracije, ki ne marajo regenta Horthyja, da je začel svojo teatralično pustolovščino, ne da bi bilo kaj pripravljeno. Namesto da bi takoj naznanil svoj prihod na oger-sko zemljo in poklical čete, ki so ostale zveste svojemu nekdanjemu kralju, se je skrivaj napotil v Budapešto v svoj grad in od tam -— menda je mislil, da se zgodovina od novembra meseca 1918 ni več razvijala — poklical k sebi vladne zastopnike, toda ne prej dokler se ni preoblekel v ogersko generalsko uniformo. To dejstvo, kakor tudi komično odlikovanje Horthyja z najvišjim redom, je zelo značilno za Korelčkov način mišljenje. On si še vedno domišljuje, da je mogočen oblastnik in da se mora pred solncem njegove milosti vsaka revolucija stopiti kakor se vosek razstopi ako ga postavimo na solnce.
Padec iz namišljene višine je bil zato tem globokejai. Pa tudi pri padcu je pokazal, da je slabotnež. Potem ko je slovesno izjavil, da se živ ne umakne iz Ogerske. je v avtomobilu urno odnesel pete v Steina-manger, ki po senžermenski pogodbi sploh ne spada več pod Ogersko pa e sedel v salonski voz, ki ga bo pa je sedel v salonski voz, ki ga bo lepo mirno odpeljal nazaj' v Švico. Ali bi bil Napoleon tudi tako napravil? Najbrž ne. Ko bi bil on na kakoršenkoli način prišel v me-^to, bi ga gotovo več ne zapustil, najmanj pa samo na prigovarjanje nekaterih ministrov. Toda v Korelčku ne tiči nič junaškega, nrč takega, kar bi ga delalo podobnega Napoleonu. Mogoče se je zdel samemu sebi velikanski junak, ko se je preoblečen vozil skozi dežele, ki so bile nekdaj njegova last, svet pa se od srca smeje njegovi zakasneli pustni šali.
Najbolj zanimivo na celi stvari pa je to, kako se ogerski magnati sarjji malo brigajo za Karla. Koliko se je govorilo o silni reakciji v Bu-dapešti. Rekli so, da iščejo samo prilike, da bi deželi zopet vrnili kralja. Sedaj so imeli zadosti lepo priložnost, pa se je niso poslužili, pač\ pa so mu brez pomisleka svetovali, naj se nemudoma vrne od koder je prišel. Torej so tudi oni sami prepričani, da za Korelčka ni več mesta, ali .pa se jim še ne zdi pravi čas za obnovitev monarhije. _^Naj bo tako ali tako, gotovo je, da sta Jugoslavija in Čehoslovaška prehitro posegli V to zadevo. To je bilo cisto nepotrebno. Ako Ogri nočejo ničesar slišati o Karlu, tudi Jugoslavija ni imela vzroka, da bi se vznemirjala za® radi njegovega malo daljšega avtomobilskega izleta. Vse skupaj ni bilo drugega kakor vihar v kupici vode.
"KRASNE^BESEDE.
Nadaljevanje govora Miss A. Kristič.
volje gotovo odposlali na pristojno
■ mesto.
Takoj za tem je pa prijel za besedo naš gospod župnik in pojasnil cel govor predavateljice v slovenščini ako bi kedo česa ne bil ravno popolnoma razumel, dasi je gospodična tako lepo, glasno in razločno govorila srbščino, da je vsakdo lahUp razumel vsako besedo. Slednjič je 'pozval gospodično, naj pove še nekoliko o svoji lastni življenski zgodovini.
Gospodična je rada ustregla in zopet v kratkih besedah povedala, da je njena mati Irka, oče pa srbski i vojaški dostojanstvenik. Ko sta se poročila je oče podpisal, da bodo vsi otroci katoliško vzgojeni, kakor zahteva katoliška cerkev pri mešanih zakonih. Toda ko so prišli nazaj na Srbsko, je družina očetova dala vse otroke krstiti v pravoslavni cerkvi proti odločnemu oporekanju matere. Da je pa družina to storila, je bil glavni vzrok ravno ona nesrečna kapela v avstrijskem poslaništvu. Silno bi škodilo vplivu očeta, ako bi bil dopustil, da se njegovi otroci krstijo v državi sovražnem poslaništvu tuje države. Vendar pa je mati skrbela za to, da so bili vsi otroci vzgojeni strogo v katoliški veri. Njena sestra je redovnica v redu Večne molitve, ki opravlja noč in dan večno molitev pred Jezusom v Presvetem Rešujem Telesu na Angleškem. Njena mati živi sedaj v Londonu. Njen oče jo je pa prav sedaj, ko je zvedel, da je šla v Ameriko in da d*la za to katedralko v Beogradu, javno v časopisju napadel.
Gospod župnik se je na to predavateljici zahvalil za njene lepe besede in ji obljubil da bodo chicaški Slovenci storili gotovo svojo dolžnost in ne bodo zadnji v pomoči za1 tako vzvišen namen. Kakor hitro bomo končali domače kolekte in zbirke iti se razmere zboljšajo, sej bomo spomnili tega velikega dela.— Obljubil je tudi, da bo skušal delovati za to, da se bo praznik sv. Cirila in Metoda v resnici dostojno proslavil v naselbini in kolikor bo mogoče bo tudi časopisje to nalogo vršilo.
Tako smo se razšli v zavesti, da! tako lepega večera že dolgo nismo! imeli. Takih večerov bi bilo veliko potreba.
Gospodičfca gre v Cleveland, kjer smo prepričani, da jo bodo naši rojaki z veseljem sprejeli in jo tudi naprosili da tudi tam predava in skuša tudi clevelandske Slovence navdušiti za te velike ideje. ^ )----.
ie moral S500 poroštva.
Milwaukee, Wis. — 30.000 delavcev je v Milwaukee brez dela glasom poročila zvezne posredovalnice na 3rd -and Wells St. Se večje število delavcev je zaposljenih samo delno, po tri do štiri dni na teden in delavni čas je znižan. . Število brezposelnih še narašča vedno. Ker so nekateri že po pet do šest mesecev brez dela. se je pričelo pomani-kanja denarja. Najbolj so prizadeti neizvežbani delavci. Samci za-
Nova cerkev v Beogradu mora biti posvečena sv. Cirilu in Metodu.
Jaz sem pol irske pol srbske krvi. Moja mati je navdušena Irka, moj oče pa srbski vojaški dostojanstvenik. Toda mati nas je vzgojila v strogo katoliški veri. Ko sem govorila z nekaterimi Irci o naši nameri in povedala o sv. Cirilu in Metodu, so mi rekli nekateri: Nam Ircem je brl dosti en apostol, sv. Patrick, da nas je spreobrnil, Vi Slovani ste pa potrebovali dveh. Rekla sem: Da potrebovali smo dveh in jih še potrebujemo, enega, da nas je spreobrnil, drugega pa, da nas
brani pred toliko našimi sovražniki.
Ideja svetega Cirila in Metoda se mora razširiti med nami po Jugoslaviji in med Slovani sploh. Ko sem bila pri svetem Očetu v avdijenci. so mi med drugim tudi rekli, da obžalujejo, da mi Slovani bolj ne častimo svojih velikih apostolov. Da, v tem treba začeti z večjo agitacijo. Ta dva slovanska apostola nas bosta združila. Kot svetnika jih namreč časte tako pravoslavni kakor mi katoliki. Seveda pravoslavni pravijo, da sta bila pravoslavna apostola. Mi seveda vemo drugače. O tem se ne bomo prepirali. Dovolj je,
* + * + * * * + * + * * * * * *
na vse
kraje
*
Mi pošiljamo denar t
+
+
4» +
* + + + + * * * +
4» 4» 4» 4»
4» <*
JUGOSLAVIJE,
Slovenije, Hrvatske in Srbije.
Vse pošiljatve garantira
AMERICAN STATE BANK
1825—1827 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL.
J. F. ŠTEPINA.	A. J. KRASA,
predsednik;	tajnik.
Rojakom v Bridgeport, Ohio!
Nanznanjamo, da bo sv. mi-sijon za Slovence od 7. do 10. aprila.
Od 12. do 18. aprila bo sv. misijon v Thomas, Davis, West Va., in Dodsen, Md.
Od 18. do 24. aprila v Johnstown in Conemaugh, Pa.
Od 26. aprila do 1. maja v Burgettstown, Pa.
Vse te misijone bo vodil Rev. P. Jeronim Knoblehar O. F. M.
MALA FARMA NAPRODAJ V LYONS, ILL.
Radi selitve moram takoj prodati ma-1® farmo. Zraven spada lepa hiša, živinski hlev, velik hlev, za kokoši in nekaj drugega gospodarskega poslopja. Deset sadnih dreves. Cena nizka. Pišite mi ali pa se osebno potrudite k meni!
John Haka, Box 343, Lyons, 111.
NAROČAJTE IN PRIPOROČAJ TE LIST "EDINOST"!
EDINOST.
da konštatiramo, da jih vsi Slovani častimo kot svetnika. To naj nam bo dovolj in na podlagi tega dejstva začnimo novo delo združevanja in zbliževanja posameznih slovanskih družin. Zakaj bi Slovani ne začeli tako častiti praznika sv. Cirila in Metoda kakor na pr. Irci sv. Pa-tricka ?
Naj omenim nekoliko o svetem Očetu!
S žalostjo opažam, da se med Slovani- razširjajo laži o svetem Očetu in ga hočejo nekateri pokazati Slovanom kot nekega italijanaša, sovražnika Slovanov, posebno Jugoslovanov. To je velika krivica in samo delo naših verskih in narodnih nasprotnikov.
Sv. oče Benedikt XV. je dal že veliko dokazov svoje očetovske ljubezni do nas Jugoslovanov.
V času vojske na pr. je ustanovil v Beogradu s posredovanjem vseh vlad korespondenčni biro, pisarno, ki je omogočila, da so jetniki mogli pisati svojim dragim, tako srbski jetniki v Avstriji v Srbijo in avstrijski v Srbiji v Avstrijo. Vse to je sveti oče sam plačal. O tem nihče nikjer ne poročaj
Kako čuti z nami sveti Oče sem videla, ko sem nesla posebno pismo dr. Jegličevo v Rim svetem Očetu. Ko je italijanska vojska zsedla del Jugoslavije in pretrgala vse zveze, da jugoslovanski škofje niso mogli občevati z Rimom in sem jaz prav tedaj kot angležrnja šla v Rim in kot taka seveda smela čez mejo, sem ponesla posebno pismo dr. Jegliče-I vo svetemu Očetu, v katerem je škof Ir. Jeglič natančno popisal vse trp-; Ijenje Slovencev v zasedenih krajih. Ko je sveti Oče prečital dotično pismo v moji navzočnosti, se je za trenutek zamislil in videla sem na o-brazu, kako ga boli to poročilo. In res zalesketale so se mu solze v oče->11 in vzdih nil je: "Je to mogoče? Lbogi narod V9
K sklepu naj rečem še enkrat, da posebno Vi Slovenci tukaj v Ameriki in doma v starem kraju morete veliko storiti za to, dri bomo dosegli versko edinost v Jugoslaviji. Morete s tem, da vsak nekolike darujete za cerkev v Beogradu, morete pa tudi z molitvijo, da bo Hoc; blagoslovil to veliko delo.
Ker imate sedaj razne druge ko-iekte in zbirke, seveda ne moremo misliti, da bi sedaj dali še kaj za ta namen. Vendar, kdor bi pa kaj hotel in mogel, naj izroči tukaj gospodu župniku ali v uredništvu listov, katere imate tukaj, pa bodo drage
---c
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Ely, Minn. —*Za devetdeset dni v okrajno poboljševalnico je bil obsojen M. Supantic, ker je bil preveč glasen pri prepiru s svojo žene.
Virginia, Minn. — Suhi agenti so našli majhen kotliček in nekoliko "ta kratkega" pri Frank Indiharju, radi .česar se bo moral zagovarjati pred sodiščem v mesecu juliju. Položiti
[ puščajo mesto in se podajejo na far-
Nepričakovano je preminila roja. kinja Mrs. Neška Retelj, roj. Pi^ ninšek. Zadela jo je srčna kap, da ! je smrt nastopila v par minutah. Pokojnica je bila stara 35 let ter roj* ddm iz vasi Sela, fara Šmarjeta na Dolenjskem. Tukaj zapušča žalujočega soproga Johna in tri nedorasle otročiče v starosti od 7 do 13 j eno sestro Ano Flaninšek, brata Franka in v starem kraju enega bra-ta ter očeta. Bila je članica ženskega društva Venera št. 192 S. N. p J., katero ji je izkazalo zadnjo čast in jo spremilo k večnemu počitku. J V slovenski cerkvi so bili poročeni : John Slakovič in Mary Limoni; Mike Čandek in Franca Štih -John Mermal in Mary Štiglic ter Anton Brence in Louisa Klančnik.
Joliet, 111. — Delavske razmere v našem mestu so se zdatno zboljšale tekom preteklih par tednov. Čedalje več zunanjega dela se odpira in pobira brezposeljne, tako da jih več ni veliko, ki bi iskali dela.
Umrl je pred par dnevi v svojem, domu na 823 Moen ave., Rrockdale, rojak Martin Kostelec. Poleg vdove zapušča še štiri otroke. Bil je dober mož in skrben oče svoji družini. Star je bil 52 let in doma je bil iz metliške fare na Kranjskem. V Ameriki je bival do 30 let, večinoma v Jolietu in Rockdalu. Bil je član društva sv. Treh Kraljev, št. 98 KSKJ. Sveti mu večna luč, a sorodnikom in družini naše iskreno sožalje !
Predzadnjo nedeljo popoldan je šel rojak Martin Volan, ki biva na 115 Francis St., na sprehod s svojim 4letnim sinkom. Hodila sta po Collins cesti blizu Joliet Bridge and Iron Co. tovarne, kar pridrvi avtomobil in zadene očeta in sinka. O-četa so takoj odpeljali v bolnišnico, a mali sinček pa je na licu mesta izdihnil dušico. Par ur ni nihče vedel kdo je zločin izvršil. Še le čez par je šerif Newkirk zavohal pravega zločinca, ki je neki Žid trgovec na Collins cesti. Takoj sta bila aretirana on in njegov prijatelj, ki je bil z njim v avtomobilu. Vsekakor je upati, da ju zadene primerna kazen.
Žrtev 44vesoljne suše" je postala tudi pivnica rojaka Johna Horvata, 801 X. Chicago St. V pondeljek so posetili dotično pivnico znani mestni ovaduhi. Salunarju so prečitali zaporno povelje in našli so pri njem steklenico neke rumene tekočine, katero nekateri nazivljejo za ''lunine žarke". \ torek je že salunar stal pred okranjim sodnikom in priznal krivdo, nakar mu je sodnik prisodil nič manj kot $500.00 denarne globe. Potem je policijski šef predlagal, da se Horvatu tudi odvzame mesta licenca za točenje "mehkih" pijač, kar se ie tudi zgodilo po naročilu mestnega komisarijata.
"EDINOST"
Novice iz Jugoslavije.

Umrl je zadet od srčne kapi v Ljubljani dr. Ivan Ojažen, šef zdravstvenega odseka za Slovenijo,
Umrli sanitetni šef dr. Oražen je zapustil vse svoje premično ter nepremično premoženje medicinski fakulteti v Ljubljani, ki naj uporabi to premoženje za ustanovitev zavb-da: "Oražmov dom". V tem zavodu naj dobe prosto stanovanje u-bogi inedicinci SHS naroda, ki študirajo v Ljubljani.
Obsojen morilec. — Z osmimi glasovi so porotniki potrdili vprašanje na uboj in s" tem je obsojen Jakob Lepej, ki je ubil 56 let starega posestnika Lovrenca Mesarič v Jelov-cu (Makole) na tri leta težke ječe.
Polom komunističnega konzuma.
V Delnicah na Hrvatskem so si ustanovili komunisti svoj konzum ter mu dali ime "Naprej". V poslovanje tega konzuma pa delničarji( niso nikdar imeli pravega vpogleda. Ko se je vršil občili zbor, se je dognalo, da znaša deficit "samo" 527,000 kr. Sedaj bodo ta konzum krstili z imenom "Nazaj".
Velik požar na Jeranovem. V zadnjem času je uničil požar hlev, skedenj, svinjak, 2 kozolca in drvarnico posestniku in mlinarju Andreju Malešu na Jeranovem pri Mekinjah in povzročil 270.000 K škode Orožniki v Kamniku so aretirali Janeza Jagodica iz Komenske Dobrave, ki je osumljen, da je pri Male šu zažgal.
Ponesrečil se je in na tem umrl župnik g. Simon Kos, sedaj v pokoju v hiralnici na Marofu pri Idriji. V sredo, 2. marca, ga je obiskal njegov nečak župnik v Otaležu. Šla sta na izprehod proti Spodnji Idriji, se tam nekoliko zamudila in se o-krog 9. ure vračala na Marof. Tema je bila velika, pri cesti nič ograje, človek se boji, da ga ne prehiti kak avto, pa gre ob kraju ceste, in tako kaj lahko zmanjka tal, pa gre čez o-grajo nekaj metrov navzdol. Tako je padel tudi Simon, si pretresel možgane, živel brez zavesti še nekaj ur, potem umrl 69 let star. N. p. v m.!
POLITIČNI POLOŽAJ V JUGOSLAVIJI.
(Nadaljevanje 1. strani.)
lrjonarji, tovarnarji in drtigi kapitalisti. Tudi o solidarnem gospodarstvu delavca in podjetnika si ne upajo izreči svojega mišljenja. O zaščiti zardružništva bodisi delavskega, kmetskega ali obrtniškega molčijo. Tudi potreba, da se zavaruje srednji stan, jim je neznana, čeprav imajo ravno demokrati v takozvanih srednjih stanovih največ svojih pristašev. Istotako ni dovolj jasno izražena zahteva o zaščiti svobodnega združevanja delavcev. O davku na nezasluženi prirastek ne čujemo ničesar. — Vse te stvari je predlagal Jugoslovanski klub, a je našel pri vladni večini gluha ušesa za svoje načrte. "Delo v ustavotvorni skupščini — piše " Novi Čas" — bo ljudstvu, ako hoče videti, prineslo vsaj eno prepričanje: da so demokrati in z njimi idoči samostojneži varuhi kapitala, neprijatelji kmeta in delavca, da so nazadnjaške, kapitalistične stranke".
Gozdni požar na Straži. — V občinskih gozdih na Straži je izbruhnil nedavno požar, kateri je uničil čez 100 manjših smrek. Požar se je razširil na 7 do 8 tisoč kvadr. metrov. Orožniki iz Goričev in vaščanr iz Srednje vasi, Zaloga, Povl in iz Ker-ničev; do 60 ljudi, so po večurnem napornem delu požar popolnoma pogasili.
ROJAKI! Ali poznate cerkev žaloste Matere Božje na Žalostni Gori pri Mokronogu? Cela Dolenjska roma tjekaj! Tudi tej cerkvi ni prizanesla vojska, samo en mal zvon ji je pustila! Podpisani odbor je sklenil nabrati milo-dare za nove zvonove. Prosimo Vas pošljite v priporočenem pismu en sam dolar na naslov: Župni urad v Mokronogu, Jugoslavija. Naj Vam bo žalostna Mati Božja posebna pri-prošnjica! Amerikanski Slovenci pomagajte nam, sami nismo zmožni !! Petdeset let se bodo za dobrotnike darovale vsako leto dve sveti maši.
Odbor za napravo novih zvonov pri cerkvi žalostne Matere Božje na Žalostni Gori pri Mokronogu
V razpravi o členu 48. ustave je zastopnik Jugsl. kluba dr. Šimrak podal in utemeljeval predlog za u-vedno ljudskega glasovanja za vse važne zakone in odredbe. Proti temu predlogu so glasovale vladne stranke, ga pokopale ravno z enim samim glasom večine in s tem zopet na novo dokazale svojo "naprednost".
Vlada
napenja vse sile, da pridobi zase vsaj del opozicije. Kakor se zdi so muslimani in samostojni topot že napol omajani, da gredo v vlado. V krogih opozicije vlada veliko ogorčenje nad vlado, ki hoče za državne milijone (gre za približno 500 mili-jonoc za odkup muslimanskih vele-posestev v Bosni) kupiti glasove, da vpreže ljudstvo v centralistični jarem. Ta pogajanja z muslimani zelo razkrinkayalo demokrate, ki jih podpirajo slovenski samostojneži, in njihovo demagoško politiko v agrarnem in drugih važnih vprašanjih.
ko dinarjev pa bodo stale te komisije strokovnjakov, telegram ne pove!
Propaganda za odpad od vere.
Delo liberalne stranke zori. V teku je intenzivna propaganda za do-pad od katoliške Cerkve v pravo-slavje. To propagando vodijo liberalni inteligenti in voditelji liberalnih organizacij. Tajnik liberalne stranke v Ljubljani je že odpadel in prestopil v pravoslavje, prav tako tudi rektor tukajšnje univerze dr. Ri. hard Zupančič (prej se je pisal Sup. pantschitsch). Sedaj se vrši huda agitacija med liberalnim visokošolskim dijaštvom v Ljubljani. Poročajo, da je menda polovica liberalnega akademičnega društva "Jadran" že odpadla. Kako visoko je število odpadnikov, še nismo mogli dognati. Dejstvo pa je, da jih je precejšnje število članov prestopilo v pravoslavje. Agitacija za odpad se vrši s terorjem in nasilnim prigovarjanjem. Tudi med železničarji organiziranimi v Zvezi jugoslov. železničarjev, se je odpadniška propaganda že precej razpasla. Na Čelo odpadniškega gibanja so se postavili ljudje, ki so notranje že zdavnej izgubili vsak stik s Cerkvijo; s tem so zanetili verski boj, ki bo pretresal našo državo v njenih temeljih. Katoliška Cerkev ne bo izgubila z odpadom teh modernih poganov ničesar, država bo — to je izven vsakega dvoma — silno škodo trpela. Potrebno je konstatirati tudi to, da izhaja to gibanje iz krogov demokratov in da liberalce drže politično na površju samostojneži, ki so "programatično" tako silno vneti za vero. Tudi ti so predhodniki generacije, ki bo zrela za odpad. Če je liberalcem to gibanje po godu, mora biti tudi nam prav. Naj zavla-
konstituanto priznal. V kuloarjih parlamenta se trdi, da bo Radič s svojimi poslanci prišel na prvo plenarno sejo konstituante. Pod vplivom te vesti postaja politično življenje nervozno. Trdi se, da sje bo z Radičevim prihodom zrušila Pa-šičeva vlada. Čuje se že kombinacija. da se bo sestavil nov močanl blok pod Protičevim vodstvom, ki bi ga podpirali tudi radikalci. Vlada, ki bi nastala iz tega bloka, bi razpolagala z 250 poslanci in bi leh-ko brez težav spravila pod streho novo ustavo. Razvoj dogodkov se pričakuje z veliko napetostjo. V političnih krogih se govori, da bo Radič opustil svoje stališče glede vprašanja državne reforme ter bo zahteval izvedbo svojega gospodarskega in socialnega programa. — Dne 9. marca je bila seja minister-skega sveta, na kateri je minister-ski predsednik in minister za zunanje stvari Pašič poročal o zunanjem položaju v zvezi s'prekinjenjein od-nošajev med Nemčijo in entento. — Notranje ministerstvo je izdalo na-redbo, da mora imeti od sedaj naprej potni list za inozemstvo tudi vizum konzularnega oddelka pri minister-stvu za zunanje zadeve. Ta oddelek bo»vodil splošni register in kontrolo vseh izdanih potnih listov za inozemstvo. Ta odredba je praktično neizvedljiva in ne pomeni nič drugega, kakor prepoved potovanja v inozemstvo. Naš zunanji položaj v zvezi s prekinjenjem odnošajev med Nemčijo in tentento — Vesnič v Parizu — prepoved potovanja v inozemstvo — kontrola nad dopisniki tujih listov, ki so jo v Belgra^ du vpeljali — ali niso to znamenja na nebu? vzklika "Naprej".
Dnevni dogodki.
Novi predsednik deželne vlade v Sloveniji je na željo demokratov in
samostojnežev izdal odlok, d^i se mora občni zbor Kmetijske družbe vršiti s starimi delegati. Zopet no-
da enkrat jasnost med nami.
--in-irriiiiiiiiiimiiiniiiiiiinmiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiii 11111111111111 mm—■
POUČUJEM PIANO IN VIOLINO
po najmodernejši metodi. Učence, ki so količkaj nadarjeni za glasbo, upam v kratkem času privesti tako daleč, da ne bodo več rabili učitelja. — Cene zmerne.
IVO RAČIČ, 1847 W. 22nd St., Chicago, 111.
PREDRAGI ROJAK!
Kruta vojska je pobrala zvonove pri božjepotni cerkvi Matere božje na Homcu. Ostal je samo eden stari zvon. Želja vseh je. da se napravita ostala dva zvonova. Ljudje so že darovali v ta namen, toda nabrani denar še daleč ne zadostuje.
Zato se podpisani župni urad obrača do Vas kot homškega župljana v daljni Ameriki z iskreno prošnjo, da po svoji movnosti darujete za zvonove k božjepotni cerkvi na Homcu. Sprejme se s hvaležnostjo vsak najmanjši dar. Ako ste pri kakem društvu, sprožite pri odboru misel, da bi društvo priredilo eno prireditev v ta namen. Ce pa to ni mogoče. pa_ priredite zbirko prostovoljnih darov pri dobrih rojakih za homške zvonove. Ljubi Bog in Mati božja na Homcu bosta Vam in vsem darovalcem tiso-černo poplačala vsak najmanjši dar.
Kadar pošifjate denar, ga pošljite potom kake banke, samo pazite, da Vas ne prevarijo, pri menjavi. Za vsak poslani dar se bomo Vam pismeno zahvalili.
Mnogo iskrenih pozdravov!
Anton Mrkun, župnik HOMEC p- Radomlje — Jugoslavija*
Vida je v Gostuje.
Zato se
njih. — Stojan Protič je odstopil kot predsednik radikalnega kluba in je klub njegov odstop sprejel. Protič, ki ie danes brez dvoma najjačja politična potenca v naši državi, se se-Veda s svojim odstopom od predsed-ništva srbske radikalne stranke ni- 1 kakor še ne odreka nadaljnemu po- = litičnemu delu. Protič ve. kaj dela! g — Radičeva stranka je izdelala la- | sten ustavni načrt, ki ga po poseb- j nem poslanstvu predloži predsed- 1 stvu konstituante. S tem je Radič. =
vo nasilje na samostojne in privatne družbe. — Te dni odpotuje posebna komisija strokovnjakov v inozemstvo, da na račun ministerstva za narodno zdravje izvrši nakup lekarniškega in sanitetnega materija-la za več milijonov dinarjev. Koli-

w

Prepričajte se!
Da mi resnično izdelujemo najkrasnejše ženitovanj-ske slike.
Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po naj zmernejših cenah.
Vsem se priporočam.

Netif&čert
FOTOGRAFIST
1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, 111.
PHONE: CANAL 2534- i
DVE FARMI NAPRODAJ!
Ena farma obsega So akrov; 40 akrov je ščiščene zemlje, 40 akrov pa gozda. Po posestvu teče voda stu-denčnica. Hiša s štirimi sobami, cementna klet, hlev za 18 glav živine, velika "tule šenda" in vse drugo gospodarsko poslopje. Vse skupa, zemljo in poslopje, prodam za $3.000.1
Druga farma obsega 80 akrov; 35 akrov je ščiščene zemlje in 45 akrov! gozda. Po sredi farme teče majhna! voda. Zemlja dobra. To farmo prodam za dvanajststo dolarjev.
Prav lepa prilika za tistega, ki ga veseli farma. Oglasite se pismeno!
FRANK DEBLACK, R. F. D. 1, Holton, Mich.
Društvo Sv. Cirila in Metoda štev. 18 S. T>. Z. v Clevelandu, O.
IIflIlfl!HC-lllflMilIlir3.1!llll!lfl41 C3 H11 ifl IIIHC31 IlITIf If IIIC3II t II ItlllllCSIHlIlIIHitC^Mtllll-lItlCSIIUITlIlIl JC3fltilliltHI£3II9UllllMlC3IILIJItXIUIC3Sff lttflllli^XI} ^jB^
POZOR ROJAKI IN ROJAKINJE!
ALPENTINKTURA je najuspešnejše na svetu za rast
in proti izpadanj* las. Alpenpomada za brke in brado; kurja očesa in bradavice v 3 dneh popolnoma odstranim; revmatizem v 6 dneh popolnoma ozdravim. Bru-slintinktura od katere postanejo sivi lasje popolnoma naturni. Rane. opekline, potne noge za druge bolezni imam jako uspešna zdravila; pišite po cenike, pošljem Vam jih zastonj. KRASEN KOLEDAR
in žepno knjižico pošljem vsa- ~
komur zastonj, pošljite mi le za poštnino. V potrebi i velja te knjižica vsakemu več kot $10.00. —
JAKOB W AH č I č	(
6702 Bonna Ave., N. E.	Cleveland, O.
*MiaiiHiiiiiHiunjiimiNtnH)imi)iHC3iiii[miti^^
*!• 4 4 * 444 4 4 4 4 4 4 44 4 4 4 * 444 4 4444*
V društvo se sprejemajo člani od 16. do 55. leta. Za smrtnino se lahko zavaruje za $150. $300, $500, $1000, $1500 in za $2000. Rojaki ne odlašajte, ampak pristopite k društvu še danes. Naše društvo Vam nudi najlepšo priliko, da se zavarujete za slučaj nesreče.
Za vsa pojasnila se obrnite na društvene uradnike.
Predsednik Rudolf Cerkvenik, podpredsednik Jožef Zakrajšek. tajnik John Vidervol (1153 East 61 st Street, Cleveland, Ohio), zapisnikar Jos. B. Zaver-šek. blagajnik Anton Bašča; nadzorniki: Anton Strniša, Jos. Zakrajšek, Viktor Kompare.
Društveni zdravnik: Dr. J M Seliš-kar.	/
Zastavonoša: John Jerman.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mescu v šolski dvorani.
4 4 4 4 4 4 4 >4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4
i 4
4 4 4 4 4
ZAKAJ PLAČEVATI PREVEČ?
TAKO naj bi se vprašal vsakdo, ki potrebuje ali bo kedaj potreboval kakih notarskih del. Razni zakotni agentje odirajo naše ljudstvo da je groza. Vsakdo ki plača več kot potrebno, meče proč denar!
RADI TEGA, naznanjamo slavnemu občinstvu v Chicagi in okolici, kakor tudi sirom Amerike, da doli podpisana izdelujeva vsa notarske dela najceneje med vsemi!
NIHČE Vam ne bo naredil prošnje (affidavit) za dobiti svoje domače iz stare domovine ceneje kot mi!
KADAR ŽELITE dobiti svoje domače ali svoje prijatelje iz stare domovine, tedaj pišite nam in mi Vam bomo dali brezplačna navodila.
POMNITE, da je naše geslo: "Točno in pošteno postreči vsakomur, po najnižji ceni!"
Pisma naslavljajte vedno na:
JERIC & ŽELEZMAR, ^
(Slovenska notarja.) 1849 W. 22nd ST,	CHICAGO, ILL.
4 4
i
I *
* * * * * *
i.
Žalostna pot mladega dekleta. —
Mlado 16-letno dekle Vida M., Ljubljančanka je doživelo žalostno pot. Kot v kakem kinu se razgalja njeno lahkomiselno življenje, ki se končuje s tragiko. Vida je nastopila pot zločmke. Ogoljufala je svojo gospodarico za 1200 K, vzela v neki trgovini na račun gospodarice za 1300 K svile, doma je vzela sestri veliko obleke in perila. Na to je odšla na pot — za boljšo službo. V Čakovcu se ie pričela njena tragika. Vida je v hotelu, tam postane žrtev pohotnega policijskega komisarja. Vida zboli, a se seznani z Madžarko Anuško, ki jo odpelje v Varaždin v javno hr-šo. Madame jo odda v bolnico, da -e ozdravi od ran pohotnosti. Iz Va-raždina pa *je morala Vida oditi v zapore ljubljanskega deželnega sodišča. Slika iz nižav Ljubljane!
Oltarni prt ukradla je v Šenčur-! ju pri Kranju 1. t86t. rojena Ivana Potočnik, katera je bila kaznovana samo 36 krat. Deželno sodišče v Ljubljani ji je prisodilo tri mescce ječe.


Naslonil se je na debelo ranto ob strmem bregu in gledal kakor v po-iuspanju v tmino pod seboj, kjer je šumela deroča voda. Tako so hitela in šumela njemu po srcu neprijetna čuvstva, ki jih ni mogel ne u-staviti, ne razglobiti.
Pozno se je vrnil domov in vso pot mu je gnala kri v lice ničemur-na misel, kaj da bi rekla prešerna sestra, kaj tovariša Rumpel in Mo-sterih, če bi se odkrilo pred njima njegovo junaštvo. Saj je tolika naša ničemurnost, da odpuščamo rajši onemu, ki nas ima za hudobne, nego onemu, ki nam očita neumnost On, sin bogatega svetnika Klepša ki mu vsi zavidajo srečo, se je bi tako temeljito osmešil. Kako ne. prijetno je iztekla ta šala; šala seve da, toda šala na njegov račun, m njegove stroške. Kakor otroka sc ga imeli v svoji družbi. Saj ni ve. del, kaj da hoče.
Iz kesanja se mu je rodil trder
m--
neje soditi o svojem dožitku. Malenkostno in smešno se mu je zdelo, da si je tako k srcu gnal otročjo zadevo. In kako bi se smel jeziti on na nedolžne ljudi, ki se jim je bil on vsilil! Ali ga niso sprejeli s prijazno spoštljivostjo? In kako hvaležni so se veselili njegove prijaznosti! In zdaj naj mu bo žal, da je bil prijazen ! Ali ga niso sprejeli s prijazno spoštljivostjo? In kako hvaležni so ie veselili njegove prijaznosti! In zdaj naj mu bo žal, da je bil prijazen ! Ali mora vedno ločiti sovraž-nivost preprostih ljudi, ki je zbudila v njegovem srcu tak oduren odmev. Začel se je sramovati svoje ošabno-sti, ki se mu je zdela popolnoma neutemeljena. Kako prazna, neslana je navadno zabava gosposke družbe, kjer izključuje tesni obzor vsako re-^no zesedo, kjer zahteva tesno srce, da se suče življenje le okrog osebnih ničemurnostr! Kako trezno pa je mišljenje teh delavcev, kako naravno govorjenje in vedenje! Meta v gosposki obleki bi nadkriljevala v gosposki obleki ki nadkriljevala tudi duševno, s. svojo bistroumnostjo, vse njemu znane gospodične, kakor je nadkrilila z ravnodušno dostojnostjo, z mirno vljudnostjo njega. ki se je bal šibe doma, smeha v krčmi, jezikov po vasi! Ali je še
delavcem in delavkam, dasi je izmed teh marsikateri le nekako prisiljen vzdignil klobuk, ta ali oni pa pogledal nalašč stran, da bi ne bilo treba pozdraviti. Tudi na te se ni jezil Artur, ker je čislal vsako prepričanje in vedel, da ne zavisi nikogar vrednost od čislanja drugih. Tako se je bil zedinil sam s seboj, da je s ponosom lahko preziral in preslišaval hvalo in grajo.
Da bi pa še bolj kljuboval prejšnjim otročjim pomislekom, je nekega dne Artur nalašč počakal Mete in Drage in ju spremil domov in se zadržal zopet dalje časa pri Jemče-vih. Odšel je ponosen in moški, s
ostali vendar stari in se niso izpre-
menili nič; a on, Artur, se. je bil iz-premenil. Odtod nesoglasje, ne-ubranost.
Kdor ne potegne z družbo, osami. Artur je čutil, kako sameva med tovariši. Iskal je povoda, da se poslovi, in ko ga je našel, si je dejal natihem, da se ne vrne tako kmalu.
Na samotnem potu je premišljeval, koliko prijetnejša da je dryzba preprostih ljudi, ki govore naravnost, ki ne prikrivajo ne žalosti, ne veselja in ne mučijo ne sebe, ne drugih z zbadljivo duhovitostjo. A kako odločno hvalijo, kar se jim zdi dobro; kako brezobzirno grajajo,
trdnim sklepom, da pride zopet. In držal je besedo. Kar pogrešati je že začel prijazne družbe in dolgčas mu je bilo, če ni vsak dan vsaj pozdravil katerega svojih novih znancev.
Rumpel in Mosterih, ki se jima je zdelo jako sumno, da je Artur tako priden v -pisarni, sta ga začela zasledovati in poizvedovati, kam da zahaja. Ker se ju nekega večera ni mogel odkrižati, je šel z njima čez dolgo časa zopet v krčmo.
Veselo ga je pozdravilo staro o-I mizje.
"Gitaro sem!" je^vpil inženir Sad-nik in poskušal in ubiral strune na jgitari, ki mu jt> je bila snela s klina natakarica. Potem pa je zabren-kal in zapel :
Zanke nastavljal sem ptičkam vesel: Ptičke zletele so, jaz sem se ujel.
Artur je nekoliko zardel in hitro pušil smotčico, smejal pa se je z dru-jgimi vred.
"Ali poznaš ti Jemčevo Drago?" ie vprašal tovariš Sadnika.
"Kaj bi je ne poznal !" je dejal inženir. "Brhka, a nepristopna, zakajena kakor trnuljčica".
Artur je zadovoljen zapazil, kako zvesto da poslušata Mosterih in R'tmpel. s k< Hko vnemo da gresta za krivim sledom. Vendar mu je presedala družbfi. Obrnila je sicer razgovor na drug predmet, ko je za--hitila. da ne ugaja Arturju prejšnja: a zanimanja ni našla in zabava je nastajala. Tovariši so se čutili nekako užaljene; po pravici. Oni so
sklep, da ne zbije več nobene tak-h-.k človek na svetu, katerega se on, ,la natakarica, šne šale.	I siromak, nf bal ? To je samozavest,! kal in zapel.
Doma se je trudil mladi svet, da'-' možatost! Artur je zardel nad prežene čemernemu tovarišu slabo (svojo strahopetnostjo. On da bi mo-voljo ali vsaj izve vzrok; a brez u-
speha. Arturju se je mudilo spat, dasi je vedel, da ne bo zaspal. Razburjen je hodil po spalnici, zmajeval z glavo, sklepal roke in se bridko muzal sam sebi in svoji ogorčenosti in užaljenemu ponosu.
Sicer pa sta bila ta izkušnja in ta nauk za gospodiča zdrava in dobra. Artur se ni ustavljal več pred tvor-nico, se ni šalil več z delavkami in koliko si je prihranil smotčic! A še več! Da bi si pregnal sitne spomine, se je resno lotil dela v pisarni; in da bi se mu ne smejali tovariši, se je ogibal krčme. Da bi se le mogel tudi zmeraj ogniti Jemčevih, teh neprijetnih znancev !
Prešel je teden pridnega dela in ravnatelj Adamič je poročal vesel gospodu Klepšu. da postaja Artur prav poraben delavec.
Ta porabni delavec pa je začel, ko se je bil pomiril, drugače in trez-
ni! prositi ves svet dovoljenja, če sme govoriti s tem ali onim človekom, on dajati račun vsem ljudem o svojih dejanjih ali celo- mislih! Rc-dile so se 11111 v srcu smele, prevratne misli, da smo si ljudje takorekoč "n pravzaprav vsi enaki in da zaradi naključja, ki spravi enega na vrh, drugega na dno. nt zasluži še oni spoštovanja in ta piezirania. Artur je vzdignil pokonci glavo v po_* nosni zavesti, da je dokazal s svo-iim ravnanjem, da je moškega, samostojnega mišljenja, brc zastarelih predsodkov, da stisne rad v Šte-nega delavca žuljavo dlan. ki ni nikdar tako umazana kak ^r v finih rokavicah mehka roka gosposkega sleparja. Potegnil je iz žepa šopek, ki je Še vedno dišal, dasi zmečkan in vel, in napovedal je v s^cu boj nroti predsodkom. Pred nikomer ni več skrival : :vsakemu je pogledal v obraz iti odzdrnvljal prijazno
kar smatrajo za slabo; zamera gori, zamera doli! Prav zaželel je Artur te delavske družbe in preudarjal, aH naj bi šel ta večer še k Jemčevim, ali ne. Prepozno je že bilo in ni se mu zdelo umestno.
^Doma pa so ga gledali vsi s tako neprijetno pozornostjo, da je vprašal nejevoljen, kaj da jim je.— Vse se je muzalo in trdilo, da nič.
Rumpel in Mosterih sta bila namreč že sporočila, kar sta bila slišala v krčmi. Kar je še manjkalo, sta dodala sama, da sta spravila družijo v prijetno razpoloženost. Mati in teta sta se nasmihali brez vsakega očitanja. Kdo ne bi privoščil mladeniču, ki ima denar, male zabave! Sestri je postajal brat zanimivejši ; Mosterihu in Rumplu, ki sta mu podtikala podle namene, je naravnost imponiral.
Artur se ni zmenil za neslano zanimanje in prazno govoričenje. Sestri in tovarišema 'bi je sicer še odpustil : a da ugaja materi in teti, se mu je zdela neodpustna brezokus-nost.
"Kako se ti odseda delo v tvor-nici?"' je vprašal Mosterih.
"Precej bolje nego tebi postopanje", je odgovoril Artur.
Rumpel je pripovedoval, kakšno
zabavo da so si bili izmislil:. Xa-teknili so bili vsem trem psom pustne krinke na glave. Ah, kako srdito so se bili zagnali psi drug v drugega, kako so lajali in si trgali krinke z glav. "Vsi so bili nori".
"Kdo?" je vprašal malomarno Ar.
'I
tur.
"Psi".
"Ah, tako. — Lahko noč, mama!"
Ko je bil odšel Artur, se je spogledala družba. Vsi so sodili, da dela siromak prenaporno, da je postal že nervozen in da bo trpelo njegovo zdravje, če se ne razbremeni kmalu.
"Čemu mu je treba tega!" je poudarjal Mosterih.
"Izkazil si bo vso mladost", se je jezil Rumpel.
(Dalje prihodnjič.)
DR. OHLENDORFOYA ZDRAVILA
so izvrstna proti
KAŠLJU, UJEDANJU,
ŽELODČNIM BOLEZNIM IN REVMITIZMU.
i Steklenica stane 75c.
1924 BLUE ISLAND AVE.
HARMONIKE!
Izdelujem in popravljam vsakovrstne harmonike, bodisi kranjskega ali nemškega tipa. Vsa dela izvršujem zanesljivo in točno, po najnižjih cenah.
Se priporočam rojakom ši rom Amerike.
ANTON BOHTE, 13626 E. 82nd St., Cleveland, O.
EE
E3E
John Gornik
T ~ T> '
k . * v.
SLOVENSKI TRGOVEC IN
6**7 ST. CLAJR AVENUE CLEVELAND, O.
•
te priporoča u nakup MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE Izdeluje M O "Kr OBLEKE po naročilu točno in ceno.
VINKO ARBANAS
CVETLIČAR IN PRODAJALEC vsakovrstnih CVETLIC IN ROŽ.
Izvršujem vsakovrstne pogrebne vence. Pri meni dobite najlepče šopke za ženitovanje in druge slavnostne priredbe. Priporočam se Slovencem. kakor tudi vsem Hrvatom in Slovanom v Chicag-i in okolici. 1320 West 18th St., Chicago, I1L Phone: Canal 4340.
POKLIČITE NAS!
Kadar potrebujete Avtomobile za poroke, krstinje, kakor tudi pogrebne sprevode.
V enakih slučajih se uljudno priporočam vsem Slovencem.
ANDREW GLAVACH 1828 West 22nd Street	''Kadar pokličete na telefon, rabi-
Chicago, 111.	te vedno štev. Canal 5889."
Oo

CENIK KNJIG.
ki smo jih ravnokar prejeli iz stare domovine.
Poučne, zabavne in razne druge knjige., Korejska brata, povest, Rev. Spilman --Preganjanje indijanskih misijonar-
Amerika in Ainerikanci ..........$2.50! je v, Rev. Spilman ..............
Vojska na daljnem vzhodu, slikami 1.50) Mlada mornarja, Rev. Spilman
Vojska na Balkanu, s slikami...... 1.50
Vrtec, mladinska knjiga s slikami.. 1.50
Oliver Twist, vezano .............. 3.00
Stepni Kralj Lear, povest.......... 1.00
Straža, povest ..................... 1.25
Zgodbe Napoleonskega Huzarja.... 1.25
Ivan Tavčar, povesti, vezano ...... 1.50
Pravila za oliko .................. 1.00
Skrivnost najdenke ................50
Poezije Franceta Prešerna ........ 1.00
Rodbina Polaneških, roman, vezano,
728 strani ......................4.00
Naša zdravila ..................... 1.00
Fran Levstik, poezije ............... 1.00
Kobzar, povest ................... 1.00
Doktor Zober, izviren roman...... 1.25
Sosedov sin, spisal Jos. Jurčič...... 1.00
Jos. Jurčič, Spisi, IV. zvezek...... 1.25
Nasveti za hišo in dom............ 1.25
Petelinov Janez .................. 1.25
S. Gregorčič, poezije .............. 1.00
Martin Krpan, za mladino ........ 1.00
Gospodinjstvo ......-............. 1.50
Trenutki oddiha, povesti...........75
Slovenski pravopis ........>.........75
Kratka zgodovina slovenskega slovstva ............................ 1.25
Kraljica mučenica, zgodovinski ro-
. ™an. ............................ 150
v eceri ob Lemanu ................ 1.00
Fran Erjavec, Izbrani spisi, povesti 1.25 F. S, Finžgar, Pod svobodnim soln-
cem ............................ 1.25
Bob za mladi zob, pesmi za mladino .50
Taras Bulba, povest .............. 1.25
Angeljček. za mladino ............ 1.00
Sisto e Šesto, povest .............75
Kraljestvo čebel, mladinski spis____ .75
Vojska in mir, misli seljskega modrijana ............................
Umni kmetovalec ..................50
Poljedelstvo ........................50
Bisernice, Ivan Šašelj ............ 1.00
Na potu v večnost, nabožna knjiga.. 1.00
Venec slovenskih povesti .......... 1 00
Zlatokopi, Spilman ................50
Iz moje celice, M. Elizabeta ...... 1.00
Stoletna pratika ...................50
Naša pota, kulturna-politična predavanja ............................50
Nebo žari, pesmi ..................50
Prihajač, povest ................... 1,00
Francoska slovnica ................50
Zločin v Sarajevu .................50
Pegam in Lamberger, povest.......75
Država brez Boga .................50
Slovenski Sadjar .................. 1 00
N j iva, spisal Rev. Meško...........25
Knjiga o lepem vedenju, vezana_____2.00
Austrijska ekspedicija..............50^.
•so •SO
• „ 35
\ alentin \ odnik, prvi slovenski pesnik ..............................50
Vzorniki prvega sv. Obhajila ...... 1.00
Peter Rokodelčič, povest .........75
Mladost, korotanska povest ...... .50
Alešovec, Kako sem se jaz likal.
Povest slovenskega trpina ...... 1.50
Vodnik marijanski ................ 1.00
Zelišča v podobah .................50
Podrobni načrt za poučevanje verouka .............................25
Vojnimir ali Poganstvo in krst.....75
Jaromil, pravljica .................35
V zverinjaku, knjiga s podobami za
otroke ......................... x.qq
Knjigovodstvo ................... i.50
Slovensko-hrvatski katoliški shod,
'913 ............................ 1.50
Spolne bolezni .................... 1.00
Črna Gora, pripovedna pesem.......25
Temelji krščanstva, Dr. Svetina.....75
, Kateheze za prvence...............75
Dore, povest .....„.................75
Don Kišot iz La Manhe...........35
Povestice, Tagore ......•...........45
Na valovih južnega morja pripoved-
ka ............~..................35
Boy, krasen roman, spisal A. Kalan 1.50
Zvesti sin, povest .................50
Patria, povesti iz irske junaške dobe .50 Cvetje na poti življenja, krasne poezije, M. Elizabeta .............. 1.00
Barvaste črepinje, povesti .........50
Pravoslavje, spisal Dr. Grivec.....75
Vstajenje, povest...................50
Odiseja, povest ....................75
Kazaki, povest ................... 1.00
Na različnih potih, povest.........45
Narod, ki izumira .................45
Sv. Ciril in Metod ...............50
Ordžnovi spisi ....................50
Svetobor, povest .................. 1.00
Malo življenje, Dr. Detela ........ 1.00
Dve sliki. Rev. Meško.............75
Šotor Miru, poezije ...............75
Dedek je pravil, pravljice .........75
Cesar Maks in Mehika .............25
Car in tesar, pripovedka ...........35
Tri povesti grofa Leva Tolstega.....75
Turki pred sv. Tilnom, zgodovinska
povest .......................... 1.00
Hudo brezdno, povest .............75
Juan Miseria, povest .............. 1.00
Bitka pri Visu .....................75
Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vseh cenah vračunjena.
Pisma naslavljajte:
SLOVENIAN FRANCISCAN PRESS
1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
ga
sV.,ki? "vi: "> • t
v.

_
DELO IN DENAR.
Spisal dr- Fr. Detela. (Dalje.)