DRÍAVÍJO TOŽILSTVA V UUÖLJWII pošle 7:111.1939 Po@tn)ns ptac&Bft T sotovinL Leto XL, št, §5 r-iog. Ljubljana, petek 7* marca 1930 Cena 2 Din Naročnina zuaša шеьсспи 25.— Din, za inozemstvo 40 — Din Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122, 3123 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te» lefon št 440 Celje: Kořenová ul 3 Telefon §t ТОД Rokopisi se ne vračajo — Oglasi pc tarif j Евавави—5ИИ— швввн Upravništvo: Ljubljana. Prešernova ulica 54. - Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešer« nova ulica 4 - Telefon št 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13 — Telefon št 455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljub« ljana št. 11.842: Praha čislo78.1S0; Wien št 105 241 slavi kot izvoljenec naroda, kot osvoboditelj in ujedinitelj v domovino. Po dolgih stoletjih zavihra na staroslavném Hradčinu zopet zastava samostojne češke države, ko vstopi v kraljevske dvorane prvi prezident Češkoslovaške Republike Tomaž Masaryk in objavi narodu izpolnitev proročanstva Komenskega: »Kar je prorokoval in molil Komenski se je izpolnilo doslovno: naš narod je svoboden, nezávisen in stopa ugleden in oprt na splošne simpatije v družbo evropskih narodov.« S to poslanico pričenja era prezidenta Masaryka, doba smotrenega dela za konsolidacijo narodne države, za solidarnost celokupnega njenega prebivalstva v delu za napredek, za kulturno, socijalno in gospodarsko povzdigo. Uspehi so ogromni. Ne le v notranji politiki. Češkoslovaška Republika je mala država, toda njen ugled na svetovnem forumu, njena beseda v svetu narodov, v tehtnosti ne zaostajata za mnogo večjimi, starimi državnimi narodi in češko ime si na vseh poljih človeškega napredka pridobiva zavidanja vredno avtoriteto. In povsodi je prezident Masaryk svetovalec, voditelj in po-speševatelj. Njegova ideja o poslanstvu malega naroda se pretvarja v dejstvo in njegova veličina sega v vrhove tega sveta. Tujerodni ocenjevalci njegovega dela ga postavljajo v eno vrsto z največjimi osebnostmi človeške zgodovine, imeau- Moderni človek ima čudežno geslo »humanit et a«, »človeštvo« — »človečanstvo«. S tem geslom izras za vse svoje težnje nekako tako, kakor jih je srednjeveški človek izražal z besedo »kristjan«. Ta hu= manitetni ideal, človečanstvo, je temelj vseh novodobnih teženj in zlasti tudi narodnih, kakor že vemo iz Kollárjevega izreka: »Zakličeš4i Slovan, naj se ti vedno odzove člo« vek.« * Noben človek ne bo svojega najs globljega življenskega prepričanja vsak trenutek pri vsaki malenkosti razlagal, ali vsak dostojen človek ima tako prepričanje in se trudi zanj. O pravem času mora to svoj s prepričanje izraziti, običajno se bo pa po svojem prepričanju ravnal in upravljal. In nihče izmed nas ne dvomi, kako naj presoja ljudi, ki delajo (tudi v jnalenkostih) po tem prepričanju in kateri delajo brez njega, danes tako, jutri drugače, kakor nanese prilika... Trdnost prepričanja ne izključuje kompro* misa pri delu. Kompromis v načelih je enostavno izključen. Kompromis dela, ne oseh, je možen, zlasti kra* jeven; zakaj bi se n. pr. pri osno* vanju knjižnice ne mogli združiti ljudje raznih strank? Ali noben kompromis ne sme porušiti načela; popustiš li enkrat, dvakrat ■— in že je po prepričanju! 'Ne priznavam absolutne enako* sti. Ne, da ne bi hotel, ali skušenost mi pravi, da si ljudje niso enaki po svoji sili, svoji nadarjenosti, svoii okolici. Vsaki socialni reformi то* ra torej biti samo do tega, da dose: že kolikor mogoče znosljivo neena* kost. Zakon lahko ustanovi samo enakopravnost, nikakor ne enako* cenjenosti. Ne priznavam zahtevkov gospo; darske enakopravnosti. Sem za strogo solidarnost, toda zamet am komunizem. Zametam gospodarski komuniг zem, ne verujem v duhovni komu* nizem (kakor ga n. pr. slika Marx) in zavračam spolni in rodbinski komunizem. Priznavam, da je sedanja neena; kost neopravičena. Danes ljudje umirajo zaradi lakote in umirajo — zaradi kruha, prenasičenja. Ne verujem, da se da potrebna reforma izvesti samo gospodarsko. Zraven se mora provesti reforma nravov in nazorov. Danes pred 80 leti se je v skromni koči graščinskega kočijaža Masaryka v Hodoninu rodilo dete, ki so ga krstili za Tomaža, Rasel je v zdravju in bil je bister otrok. V šoli je gospod dekan gladil malega Tomaža po glavi in dejal: »Fant se zanima za razne reči, lahko bi bil učitelj.« Gospod dekan ni rekel, da bi bil dober tudi za duhovnika, tako visoko sinček grajskega hlapca ni smel po-vzpeti oči. In vendar je postal duhovnik! Svečenik velike ideje svojega naroda, ki od Husovih časov preko Komenskega, Kollárja. Palackega in Havlička veže dobo duhovnega prerojenja z dobo narodne obnove in dviga mali zapadni slovanski narodič v osrčje človeške kulture in narodnega napredka. Děkanově besede so okorajžile mamo in Tomaž je prišel v bližnje Čejkovice na realko, ki je v tistih časih imela značaj nekake meščanske šole. Po dveh letih je mladi Masaryk, sam še dečko, postal pomožni učitelj, čakajoč da ga sprejmejo v učiteljišče. Kmalu je zopet zamenjal vlogo učitelja z vlogo učenca in nikdar več"se ni vrnil, da deci razlaga elementarne pojme spoznanja in znanja. In vendar! Usojeno mu je bilo, da ostane učitelj vse svoje življenje, učitelj svojega naroda, vzgojitelj k dobremu in lepemu, pedagog, ki je češki narod pripravil na najtežji izpit zrelosti. Iz domačega moravskega Hodonína so poslali stariši Tomaža na Dunaj na " krušne študije--. Blagohoten protektor ga določi za ključavničarja in pri dunajskem mojstru mu dajo, da izdeluje pod-kvice za kmečke čevlje. Zvečer v bedni kamrici tolaži svoje domotožje in svojo žejno dušo s šolskimi knjigami, ki si jih je prinesel od doma. A ko mu jih nekdo ukrade zbeži mladi vajenec od mojstra, z Dunaja, k mami domov. Simboličen beg mladega češkega fantiča! Beg domov iz prestolice države, katera svojim Slovanom krade celo duševno hrano. In simbolične Masarykové podkvice na imečM čevelj! Mnogo decenijev pozneje so pete čeških legijonarjev, od Masaryka okovane, v prah teptale glorijo istega Dunaja. Doma postane ponesrečeni dunajski ključavničar kovaški vajenec. Kratka je bila kovaška doba, a Tomaž se je dobro naučil: postal je eden izmed največjih kovačev svetovne zgodovine. Njegovo kladivo je dobro razbijalo obroč robstva, dobro kovalo usodo Evrope. Iz kovačnice po srečnem naključju na gimnazijo in tu v ravni poti k znanstvenemu poklicu in v javno življenje. Življenje in šola sta izklesala značaj, božji dar ingenija je Masaryku dal silo, ki se je vedno jačje in globlje pričela uveljavljati v življenju češkega naroda. Na staroslavní češki Karlovi univerzi je v 90tih letih mladina dobila novega velikega učitelja. Študenti so mu dali šaljivi priimek »pastir«, šaljiva beseda je najgloblje zajela pomen učitelja Мазагука. Skromni profesor je postal pravi pastir češke omladině, kateri je gradil filozofske temelje novega nazora na svet in na narod. Izklesal in utemeljil je mladim generacijam ideal lastnega naroda kot posebne kulturne in civilizatorične individualnosti, ki v najintimnejši zvezi z napredkom ostalega sveta ipak navzlic svoii številčni šibkosti živi svoje samoniklo življenje in baš radi tega oploju- j joče vpliva na razvoj celokupne človeške kulture. Življenje posameznika in življenje naroda mora biti osnovano na etiki, ljubezni in resnici. To so osnovna načela Masarykové vzgoje češkega človeka in češkega naroda. Politika se ne da ločiti od morale, to je princip, ki ga je Masaryk uveljavljal v javnem življenju. Napredek je dosegljiv lc z delom, kateremu nobena podrobnost ni premalenkostna in ki ima postavljene trdne cilje. Cilj sam pa ne sme biti izven granic realnosti. Svoboda in demokracija sta neobhodna pogoja zdravega narodnega razvitka. Temelj vseh narodnih teženj pa mora biti humanitetni ideal, človečanstvo po Kollárjevem: Zakličeš li Slovan, naj se ti vedno odzove človek! V tem programu združuje Masaryk kot filozof, učitelj in politik' osnovne smernice češke narodne ideologije in je kakor prorok in apostol: navdušene slednike ima, a masa naroda ga dolgo ne razume. Kakor poedinec, tako tudi narod težko prenaša resnico. Z moraličnim pogumom, ki se ljudstvu zdi izdajalski cinizem, razbija Masaryk romantične svetinje narodne preteklosti, ako ne morejo obstati pred resnico. Njegova borba proti Kraljedvorskem rokopisu mu skoraj prinese izobčenje iz narodne zajeci-nice. Njegov boj v navidezno tako ob strani ležeči aferi mladega žida Hils-nerja, obtoženega ritualnega umora, ga difamira kot židovskega zaprodanca. Ali Masaryk ne odneha razbijati predraz-sodkov svojega naroda, da bi mu očistil pogled na realno življenje in ga pripravil v moraličnem in političnem oziru za velike odločitve, o katerih instinktivno sluti, da prihajajo vedno bližje. In ko zagrmi vihra svetovne vojne, vidimo realista Masaryka, moža ki je narodu priporočal politiko treznih in dosegljivih ciljev, vidimo politika, ki je stalno klical: »ne umirati, temveč živeti in delati!«, kako čez noč postavi cilj: življenje ali smrt, ter na samem začetku svetovne vojne, žrtvujoč sebe in svoje, prične igrati veliko igro za biti ali nebiti svojega naroda. Masaryk postane vodja in organizator češkega nacijonalnega odpora proti Avstriji, vse vrhne filozofa in politika se zlijejo v osebnost državnika, ki raste vedno višje in višje ter stopa, on zastopnik skoraj nepoznanega naro-diča, ki je prisiljen na frontah prelivati kri svojih sinov za zmago germanskega bloka, v zbor zvezdnikov in voditeljev tega sveta. Pod njegovim vodstvom vstaja kakor iz zemlje na zavezniški strani armada češkoslovaških legij, njegova avtoriteta neposredno vpliva na odločitve Amerike, Francije in Anglije. In zgodi se čudež: predno leži Avstrijska monarhija v razvalinah, priznava Velika antanta neodvisno češkoslovaško državo, ki še nima ozemlja, in njeno prvo pod Masarykom sestavljeno vlado, ki posluje še in partibu3 infidelium. V historičnem trenutku podpisa premirja sedijo zastopniki češkoslovaškega naroda kot enakopravni pri mizi zmagovalcev. Edinstven primer v zgodovini narodov, odkar obstoja svet! Ob zatonu 1918. leta se vrača nekdanji skromni profesor in begunec v nečuveni jejo poleg Washingtona in Lincolna Tomaža Masaryka in spoštujejo v njem največjega živega nositelja evropejske solidarnosti ter ideje svetovnega miru. Globoko je zasidrana Masarykova duša v slovanstvu. Nikdar ni bil pansla-vist v starem romantičnem smislu te besede. »Psvedoslaviji je že Havlíček glavo odsekal, toda vedno skušajo ljudje ji napraviti novo. Mi moramo biti slovanski po vsebini in ideji, a ne le po obliki. Predvsem pa moramo slovanstvo spoznavati. Mnogi ne razumejo, da je mogoče ljubiti, a vendar ostati hladen in kritičen.« Vse to niso prazne besede. Klasično delo o Rusiji in o vplivu ruskega naroda na Evropo je izšlo izpod Masarykovega peresa in praktične zveze z vsemi slovanskimi narodi je baš Masaryk vedno z največjo vnemo gojil. Kot iskren Slovan in prisrčen prijatelj našega naroda je Masaryk vstopil tudi v našo zgodovino. Ne le kot učitelj mnogih naših mladih ljudi, ki so se vračali v domovino prepojeni njegovih naukov in usposobljeni za novo delo, ki je v marsičem preobrazilo tudi naše narodno življenje. Njegova slovanska ljubezen in njegova resnicoljubnost sta ga zanesli v vrtinec perfidne igre, ki jo je proti Jugoslovenom vprizorila Avstrija. V zagrebškem in Friedjungovem procesu, v aferi Vasice-vih dokumentov, v spletkah dunajske diplomacije proti Srbiji je postal prof. Masaryk naš branitelj pred svetom, a s tem istočasno propagator naše nacijo-nalne ideje. Njegove slavne borbe za našo stvar so bile historičnega pomena Življenje brez alkohola zajamču* je višji nazor na življenje, tem ra* dost ne j še in čistejše življensko razpoloženje in končno krasnejšo ureditev življenja. T. G. Masaryk -©£90 63© ©ЗЖЭ- in spadajo v najvažnejša poglavja našega Ujedinjenja. Ko je 1. 1914. odhajal v emigracijo, je nosil v srcu ne le svojo Čehoslovaško, temveč tudi našo Jugoslavijo in je z besedo, nasvetom in dejanjem ves čas bil sotrudnik v vsem delu za našo osvoboditev. L. 1909. so bili konfidenti javili avstrijskemu zunanjemu ministru, da je Masaryk na enem svojih jugoslov. potovanj poudarjal: »Močna jugoslovenska država je vsakemu Slovanu globoko v srce zapisana in je predpogoj ozdravljenja Evrope.« Sigurno je, da je konfident pravilno pogodil Masarykovo prepričanje. Vsa Masarykova dejanja so to pokazala. Veliki prijatelj Jugoslovenov se je vedno in se še danes ravno po besedah Havličkovih: »Mi moramo Jugoslovenom želeti vse dobro in jim, kar moremo, pomagati, kajti med njimi in nami obstoji velika analogija, Čehi in Ilirci morajo biti pobratimi in morejo svetu pokazati dosedaj mu neznan vzgled prijateljstva dveh narodov ...« Za veke vekov bo blestelo Masarykovo ime tudi med učitelji in voditelji našega naroda in v temeljni kamen Jugoslavije so vklesane tudi njegove slavne začetnice! Obdan od nedeljene ljubezni svojega naroda in njegovih slovanskih bratov, od spoštovanja vsega kulturnega sveta praznuje prezident Masaryk svojo osemdesetletnico. Še vedno je učitelj in vzgojitelj in generacijam naroda bodo svetili njegovi nauki, njegovi vzgledi na poti navzgor. Dr. Albert Kram er. Cr. МПал РгНоф,' profesor na flhHohH üüraltett ▼ Skopi Ju: Masaryk In Jugosloveni Malokomu je sojeno, da doživi tako visoko starosti in da lahko s totókim zadovoljstvom v duši gleda svoje delo kronano z uspehom, kakor je to doživel Tomaž Masaryk. Vsa njegova domovi-ía s ponosom gleda na svojega staire-si.no. Masaryk pa tudi spada v vrsto zelo redkih ljudi: on je doživel priznanje ne samo svojega naroda, temveč priznanje vsega naprednega in izobraženega sveta. Mi, Jugosloveni, pa se mo-ramo na dan njegovega Jubileja spomniti predsednika bratske Čehoslovaške še s posebno hvaležnostjo in pobožnostjo. Število naših vernih prijateljev v inozemstvu in tudi v sorodnih slovanskih deželah ni prav veliko. Med temi prijatelji pa se nad vse druge dviga osebnost T. G. Masaryka. Tega bo že skoro štirideset let, kar se je Masarykovo ime prvikrat začulo na /našem jugu. Tedaj je bil član mladoče-Ske stranke (1891.) in poslanec v dunajskem parlamentu in avstrijskih delegacijah. Iz Bosne so tedaj prihajale pritožbe o Kallayevi upravi, a Kailay je 00 svojih repi i lih slikal položaj v naj- 1 olj rožnati luči, deželo srečno in zadovoljno, da je padla v roke avstro-ogrsiMi kulturträgerjev. Masaryk se je napotil v Bosno, da se osebno seznani z razmerami. Po svojem povratku je ostro skritiziral Kallayev režiím in zahteval temeljito spremembo vsega sistema uprave v Bosni. Masaryk ie bil prvi, ki ie v pravi luči pokazal Kalia-veve Potemkinove vasi, in to pred forumom, čigar delo je pazljivo zasledovala vsa Evropa. Nekaj let pozneje (1895.), ko je za bivanja Franca Jožefa v Zagrebu prišlo do požiga madžarske zastave, se je majhno število izbranih visokošolcev napotilo na študije v Prago. Skoraj vsi po vrsti so se znašli v predavalnici prof. Masaryka, kjer je ta predaval praktično filozofijo. Za mentorja jim je bil Franta Hlavaček, o katerem se za trdno spominjam, da je naravnost prisegal in veiba magistri, danes pa se nahaja v vrstah najbolj zagrizenih Masarykovih nasprotnikov. Masarykov vpliv na naše orrcladmce je bil naravnost silen. (Izmed Hrvatov, zdaj že pokojni dr. fleirnrl, dr. Poljak, Stjepan Radič. V. Vilder, dr. Sv. Korporič itd., izmed Slovencev pa Dermota, Lončar. Žmavc, itd.). Ko so se iz Prage vrnili domov, v javno življenje, so Masarykovi učenci na Hrvatskem ustanovili hrvatsko napredno stranko točno po načelih Masarykové realistične stranke. Bila je to na Hrvatskem prva stranka s programom, izdelanim v modernem naprednem duhu. Mislim, da ne pretiravam, če trdim, da je ta stranka, dasi i po številu svojih vodij i po številu pristašev neznatna. za nekaj časa izzvala vrenje v starih hrvatskih strankah in da je skupno s srbsko samostalno stranko, katere vodstvom je prav tako bilo pod Masarykovi™ vplivom, ustvarila hrvatsko-irbsko koalicijo. Ta nenavadno srečno ustvarjena politična skupina je vrgla protinarodni Khuenov režim im ustvarila bazo za svobodnejše življenje Hrvatov in Srbov. бе predobro je znano, kako so z Dunaja in iz Pešte intenzivno delali na tem, da koalicijo vržejo. Inscenirali so zagrebški veleizdajaliskii proces (1909.), potem je prišlo do slovitega Friedjun-govega procesa. Od zagrebškega pro česa dalje je Masaryk dve leti vse svoje fizične, umske in materialne moči posvetil jugoslovensikemu vprašanju. Ta dva procesa sta mu bila kakor njegova. Njegovi bivši učenci so ga klicali na pomoč in on je to pomoč nudil kot branilec resnice vobče in kot veren prijatelj in učitelj Jugoslovenov, kot Slovan, ki mu slovanstvo nikoli ni bila prazna fraza. Vse to je delal samo iz čistosti svojega srca, iz požrtvovalne nesebičnosti... Za Fried juingovega procesa se je kruto zameril Dunaju in Dunaj bi se bil zelo rad maščeval nad njim, pa se ni mogel. Masaryk je to vedel, pa vendar n>i okleval in je 1. 1910. odšel v Beograd, da o priliki takozva-nega Vasičevega procesa pride do dokazov o sokrivdi avstrijskih uradnikov pri ponarejevanju dokumentov'. Ta nečedni posel avstrijske diplomacije je potem iznesel v delegacijah, v brošuri: Avstrijska politika in diplomacija (1911.) pa je pred Evropo razkril vso nemoral-nost avstrijske diplomacije. Za časa balkanske vojne Masaryk ni javno nastopil, zato pa je ta vojna izvršila na Masaryka silen vpliv. Morda je bil to dogodek, ki je v temelju začel spreminjati Masarykov nazor. Masaryka pacifista, reformatorja, nasprotnika vsake revolucije in vojne, je balkanska vojna poučila, da so vojne včasih tudi upravičene in da so uspešno sredstvo, da se doseže idealen cilj, kakršen je brez dvoma bil osvobojenje balkanskih narodov izpod turškega jarma. Masaryk se je iz te vojne naučil, da zemljevid Evrope ni nespremenljiv in da poili-tika. ki s tem računa, ni fantastična, kakor je dotlej mislil. Morda je teda' v njegovi glavi prvikrat vsta a misel: če je Turčija likvidirala na evropskem konťnentu. potem je mogoče, da likvidira tudi bolnik Ob Donavi. Po končani prvi balkanski vojni (1912.) je Masa,ryk šel v Beograd. Tam se je sešel z Nikolo Pašičem, s katerim se je razgovarjal o vojni bi političnem položaju. Masarykov ciíj je bil, da se eventualno najde modus vivendi izmed Srbije in Avstro-Ogrske. Pasič mu je formuliral pogoje, pod katerimi bi se Srbija sporazumela z Avstrijo. Da dokaže svojo miroljubnost, je hotel tudi sam priti na Dunaj, da se pokloni grofu Berchtoldu. Masaryk je o vsem obvestil grofa Berchtolda (v svojih spominih Masaryk žal ne govori o tem, kakšne pogoje je Pašič stavil). Srbski minister izza zmagovite vojne se je hote! pogoditi in je prožil roko avstrijskemu ministru, ta pa jo je odbil in nadaljeval provokatersko politiko proti Srbiji. Ta incident z Berchtoldom, pravi Masaryk, me je potrdil v pričakovanju vojne in leta 1914. napad Avstrije na Srbijo mene mi iznenadil. Potem se je Masaryk bavil z načrtom, da pobota Srbe in Bolgare. Bal se je velike vojne in pa sovražnosti med obema narodoma za ta primer. Iz Beograda je bil iz merodajnih krogov obveščen, da so Srbi pripravljeni na pobotanje in popuščanje. Masaryk «e je tedaj odpravljal v Pariz in London, da pridobi vplivne državnike in časopisje za svoj načrt, potem pi ;e bil namenjen v Sofijo in Beograd. Sarajevski atentat mu je zmešal te načrte. Danes niso znane še vse podrobnosti o tem, kaj vse je Masaryk storil za Jugoslovene v svetovni vojni. Pa tudi to, kar vemo, je tako važno: da Je Masarykovo ime nerazdražljivo zvezano z našim osvobojenjem in ujedinjenjem. Pred svojim odhodom v inozemstvo v decembru 1914. se je Masaryk do podrobnosti dogovoril z majhnim številom čeških prijateljev, kaj vse je potrebno za akcijo v slučaju, da se ne bi mogel vrniti domov. Pa ni hotel oditi v inozemstvo, ne da bi se prej še informiral o razmerah na jugu. Dvakrat se je sestal z Lorkovičem Bal se je. da bo med Srbi in Hrvati prišlo do prepirov, in to po pravici. Dr. Lorkov^č ga je obvestil, da ie v Hrvatski dovolj ljudi ki mislijo na samostojno hrvatsko državo. Predložil m a je tudi načrte o koridorju med Češko in jugom. Masaryk že tedaj ni veroval v realno možnost takega koridorja. Sam o sebi pravi Masaryk, da je bil za čhn popolnejše teritorialno in politično ujedi/njenje Jugoslovenov. Trst si .ie zamišljal kot neodvisen porto franco á la Hamburg. O slo- vcnskft razmerah se je Masaryk posvetoval z dr. Kramerjerii. Ta ga je obvestil, da so napredni Slovenci za edinstvo vseh treh nacionalnih vej. V Rimu je našel že celo vrsto jugo-slovenskih emigrantov (Meštrovič, Trambič, Vojnovič, Popovič, Stojanovič, Goričar, Županič itd.), s katerimi .e takoj stopil v tesne zveze in se je sestajal z njimi pri simpatičnem srbskem poslaniku v Rimu Ljubi Mihajfoviču. Tu so se dogovorili o tesnem jugosio-vensko-čehoslovaškem sodelovanju, ki inu je Masaryk ostal zvesr ves čas svetovne vojne, in kakor vemo, tudi po vojni vse do naših dni. Masaryk je 1. 1920. izjavil, da je čutil, ko je delal za Jugoslovene. da istočasno dela tudi za svoj narod. Že v Rimu je Masaryk kon-statiral, da Jugoslovenom preti nesloga. Vsi so imeli v programu sicer tudi edinstvo troimenega naroda, ali ta zares lepi in dobri program ni bil v podrobnosti izdelan. Masaryk je začutil stari hrvatsko-srbski spor. Jugoslovenom je Masaryk razložil svoje mišljenje, ki je bilo, da se mora narodno edinstvo Jugoslovenov izvesti pod političnem vodstvom Srbije. Edinstvo bo plod vnaprej premišljene, postopne administrativne unifikacije raznih jugosiovensloh dežel, ki so se bile privadile na svoje administrativne in kulturne nosebnosti Masaryk si ie že v Rimu prizadeval pomiriti duhove, najtežji pa ie bil njegov položaj po londonskem paktu. Hrvati in Slovenci so zavzeli zelo ostro stališče troti Italiji. Masaryk je dokazoval, da je Italija zaveznikom potrebna in-tako tudi Čehom in Jugoslovenom. Čehi so morali računati z Italijo, ker so v Italiji snovali svoje legije. Oficiehia Srbija se je držala rezervirano. Hrvati in Slovenci so dvigali obtožbe proti oficielní Srbiji, da izdaja jugoslovenske in slovanske interese sploh kakor Rusija. Masaryku so očitali, da je italofil in srbofil in da češko akoijo finansira srbska vlada. Kljub vse temu pa se Masaryk ni niti trenutek pomišljal, da vdano dela za stvar Jugoslovenov (proti koncu vojne zlasti v Ameriki) kakor Čeho-slovakov. Prav v Ameriki se je včasih nahajal med dvema, pa tudi med več ognji, ali vendar je znal miriti strasti in poravnati spore. Ne bom se spuščal v posameznosti, ki bi prešle okvir prigodnega članka. Danes ali jutri, ko bodo kritično in objektivno osvetljeni vsi momenti borbe za u edin jen je in osvobojenje našega na-rgda — doslej je bil storjen samo prvi korak —, bo Masarykova osebnost v tej borbi prav gotovo zavzela eno naj-odli čnejših mest. Dr. Ivan Lah, \ profesor na ženski realni gimnaziji v Ljubljani: spominov Ko sem prvič sedel v zadnjih klopeh one velike dvorane na Mali Strani, kjer so se vršila filozofska in pedagoška predavanja naše fakultete, sem prvič videl kako izgleda predavanje, kadar govori mislec. Ogromna dvorana iz starih časov (t. zv. Lázeňský sál), kopališčna dvorana) je bila nabito polna, tako da smo mi, ki smo prišli med zadnjimi, komaj dobili prostora v zadnjih klopeh. Nekateri so stali ob stenah, očividno zato, da bi bil nemoteni, ker se niso hoteli gnesti v klopeh. V prvih vrstah si videl mnogo častitljivih sivih in plešastih glav, v znak, da so prišli — in to s posebnim zanimanjem — na predavanje tudi ljudje, ki so že davno izven akademskih vrst, ki morebiti že sami delujejo na znanstvenem in vzgojeslov-nem polju in so vendar prišli poslušat misleca. Nadeli so si očala in pripravili papir, da bodo zapisali njegove besede. Za njimi je sledilo nekaj vrst žensk, vse pripravljene, da zabeležijo vsako pre-davateljevo misel. In potem dolge vrste študentov, mlajših in starejših, bledih in resnih, s ščipalniki po tedanji modi. kuštravih in bradatih, profesorskih, boli emskih in filozofskih obrazov, nekako zamišljenih in samozavestnih, kakor da se zavedajo svojega visokega poklica in znanja, ker so se tudi oni že približali devici modrosti, sveti Filozofiji. To je bil avditorij profesorja Masaryka. Čudna mešanica mladostnih navdušencev in izkušenih bojevnikov, novih slušateljev in starih privržencev, znane a željnih brueev in vsegavednih starih hiš, odgovorov iskajočih začetnikov m nenasitnih pretnišljevalcev, vsezaplsujočih žensk m udano posluša-jočih ofooževateljev. Zmes umetnosti in učenosti, znanosti in politike, vzgoje in prosvete, resnicoljubnosti, znatiželjno-st in radovednosti. Akademiana četrt je minia in prihajali so oni prav najzadnci, ki so se ustavljali zadaj pri vratih, sprejeti s primerno prezirljivimi pogledi onih, ki so si že o'b začetku ure preskrbeli ugoden prostor. Nastala je splošna tišina. Iz malih stranskih vrat je stopil profesor Masaryk in z urnimi koraki stopal na kateder. V rokah je držal par listkov z zapiski. Vse oči so bile uprte vanj. Pogledal je z nekakim ostrim pogledom po polni dvorani in se p o gladil z roko po bradi. Zdelo se je, kakor da šele zibira misli. »Panové a damy!...« Začel je s pciltihiiim glasom, da se v ozadju ni moglo razumeti, o čem je govor. Kmalu je njegov rezki glas obseg el vso dvorano in misel za mislijo se je vsipala s katedra, kakor da bliski ožar-jajo obzorje; stal je mirno, skoraj nepremično, na suhem, bledem obrazu so se črtaJe one značilne poteze in le tu pa tam se je dvignila njegova desna roka in črtala s kazalcem v zraku krog, okoli katerega se ti je zdelo, da se suče vprašanje, ki valovi v neskončnost Imel si občutek, da je poslušalcem od tega vprašanja mogoče razumeti le mali del. Vso tišino je polnil oni čudni svet duha, ki se je razodeval v besedah misleca in osvajal vse s čarobno silo svoje mogočnosti in resnilčnosti. Naenkrat so besede utihnile, predavatelj na katedru se je poklonil z istim treznim, resnim, skoraj strogim obrazom, ki se ti je med predavanjem tako živo zarisal v spomin, in — odšel. Dvorana je zašuměla. Starci so snemali svoja očala in zgibali zapiske, ženske in študentje so pospravljali svoje zvezke — vseh oči so gledale, kakor da so se ravnokar vrnili iz nekega tujega sveta. Počasi so se poslušalci razhajali. Zdelo se ti je, da bi sedaj moral biti sam in nekje premišljati sam s seboj o tem, kar si slišal. Oni tihi mali park ob Vltavi, ki je nudil v svoji samoti pester razgled na vrvenje po nabrežju od Narodnega gledališča do Karlovega mostu, je nudil za take trenutke najprimernejši prostor. Ni čuda, da so se polnile dvorane tudi drugod, kadar je Masaryk javno predaval. Njegova beseda je imela poseben čar, ker je bila izraz silne osebnosti, globokega prepričanja in širokega duha. Imela je sugestivno moč, ki je osvajala množice in jih prisilila, da so sledile govorniku v neznane svetove, ki jih zagrinoa vsakdanje življenje. ♦ Masaryk sam je ob svoji 601etnici ne kako šaljivo rekel, da je prišel prav za prav »per nefas« do profesuře in da je svojim kolegom morda celo tu in tam napravil kako sramoto. Glede svojega vzgojnega dela je rekel: »Ko bodo ti mlajši gospodje, ki so bil pozvani, napisali še vse ostalo o meni in moji pe-dagogiji, bodo morebiti imeli vsakovrstne pomisleke. Toda kaj? Saj se ljudje uče tudi iz napak in človek se v soll in povsod ne uči samo tega. kar mu je hotel dati učitelj, ampak človek vpliva tudi s tem, česar morebiti ni hotel dati in o čemer morebiti miti ne ve.« — »Ko bi vam mogel povedati, kako mi je bilo včasih težko, ko sem moral iti predavat in nisem niti vedel, kaj naj govorim. Mojii slušatelji so gotovo včasih opazili, da ne vem, ne kod ne kam . . . In včasih, ko mi je bilo tako, sploh nisem šel predavat, nisem se niti iz goveja! _ skratka nisem šel.« Iz tega se vidi, da se je na svoja predavanja le malo pripravljal in da je bil to žar duha, ki je govoril iz njega. Bila je to sila osebnosti. »Vidim in spoznavam, da med nami, kafeor srno tu,с je rekel ob isti pržHd — »nfi samo vez pazuma, ащрак tudü vez srca. Io ta zveza src je silnejša nego vez razuma, in je vedno bila. Tako vsaj jaz na to gledam.« Zato prav za prav ljudje niso poslušali njegovih besed, ampak to, kar je b;k> za njimi, bn v tem je bila tista privlačna sila, ki je polnila njegove predavalnice in tako sugestivno vpliv.ua na nvnožice. * Rekli so, da ne kadi in ne pije in zato ne prihaja rad v družbo. Res, razen na predavanjih ga ni bilo videti nik.er v javnosti. A na »majales« je prišel. »Majales« so stare študentovske praške slavnosti, ki se vrše vsuřco leto v začetku maja. Tisto leto smo bili ustanovili »Zvezo češkoslovaškega studentstva« in so bile majske slavnosti posebno svečane. Trajale so skoraj ves teden in vsako popoldne je bi1 d na *az-stavišču veselo rajanje, ki se ga 'e udeležilo seveda tudi praško meščanstvo. Program je bil zelo obširen; mladina v narodnih nošah je nudila pestro sliko češkega narodnega življenja; po tistih tipičnih hodskih in slovaških hiš-cah. ki so ostale še izza narodopisne razstave in so bile izpremenjene v pivnice, je bilo živahno vrvenje. Naenkrat se je pojavil v eni teh hišic sredi mladine profesor Masaryk. Vse ga je radostno pozdravljalo. Začudili smo se, da je p riše!, in bili smo nekoliko v zadregi zaradi bilnega dima in množice vrčkov, ki so stali pred nami po mizah. A on. .o avstrijski vladi, po gnilih razmerah, po Čuvaju in njegovem režimu, po falzifikatorjih in političnih intrigah — ч nic takega ni bilo. Začel je popolnoma nrrno. Zahvalil se je. da smo ga pozvali medse in rekel: »Bil sem pri vas tam doli in videl sem marsikaj: mogo razveseljivega a tudi mnogo žalostnega. To, kar je slabega, ni treba, da prihaja vedno od vlade, prihaja tudi od naroda, od ^as samih. Gotovo je, da so razmere obupne in da je režim nasilen — а vse to morete izboljšati le vi sami, t o se pra-vi: narod. Opazil sem, da ie narod zanemarjen in da se dela politika vse predaleč od njega, da je ljudstvo potrebno pomoči in vzgoje in — kdo пш naj vse to da, če ne vi. In ко vas ta tako vidim sredi dima in z vrčki pred seboj, si mislim, da imamo vsi še mnogo dela pred seboj, preden bomo na> .prej ustvariti nekaj iz sebe in poten» pomogli narodu... Razkril sem ta-n doli marsikaj n. pr. o ozadju zagrebškega procesa, -) Nastiču, o avstrijskih .nakanah itd., o čemer vam ne morem govoriti, ker še ni vse zi avnost, zato ne pričakujte od mene, da bi vam izdal kake skrivnosti, ki bodo itak pree ali slej razjasnjene, — saj čita le časopise — a razkril sem marsikaj, o čemer vam lahko govorim, ker so to javne stvari in morajo vas predvsem zanimati. To je položaj vašega naroda, vloga inteligence med narodom, prosvetne razmere in vse ono, kar ste ds-slej zanemarjali in kar je vzrok tudi sedanjemu političnemu stanju... Itd. Mladina je molče poslušala ostro kritiko hrvatskih domačih razmer, vidno nezadovoljna, da se obrača govor bol5 proti nji nego proti vladi. Cigarete so pogasmile, vrčki so stali na mizi nedotaknjeni in na vse je legala zavest bridke resnice, ki jo je razodeval govornik. Tako je šlo vse do konca — brez ploskanja. Nazadnje se je Masaryk zahvalil, da mu je bila dana prilika povedati svoje misli o tem, kar je tam doli slišal in videl — in po kratkem zaključku odšel. Komaj da se mu je utegnil predsednik zahvaliti za njegovo prijaznost. ^ Na vseh obrazih se je čutilo splošno razočaranje, a tudi nekaka zamišljenost im _ spoznamöe. Večer se je končal precej burno, kajti nekateri so trdili, da zaradi tega ni bilo treba prirejati predavanja. In vendar je bilo važno prav — zaradi tega. * Pred desetimi leti smo stali v sprejemni dvorani praškega gradu na Hrad-oanih, da se mu poklonimo kot predsedniku jugoslovenski žurnalisti. Kdor je poznal njegovo preprostost in odpor proti vsej ceremoniielnosti, si ni mogel misliti, da bi ta naš tako nenavadni profesor mogel postati vladar. In vendar: sedaj je bil predsednik češkoslovaške republike. Nam, njegovim učencem, je bilo nad vse prijetno, da smo ga mogli pozdraviti na tem najvišjem mestu. Stali smo v polkrogu, ne brez maie nervoznosti, seveda. Spomnil sem se na rigoroz. Vstopil je skozi zadnja vrata iz svoje delavnice, z urnimi prožnimi koraki, prav kakor takrat, ko ie stopal na kateder. Nič se ni izipreme-nil: vse je isto. obraz, hoja, pogled... Nagovoril ga je Milan Marjanovič, ki je rekel med drugim: »V vas, gospod predsednik, so se ▼ divni harmoniji združili ekstremi, ki so gibalne sile človeške družbe. Vi, glasnik humanitete, ste sprejeli boj. ko je to zahteval najvišji ukaz: svoboda domovine, vi zagovornik miru in največji pacifist, ste kot vodja legij posegli v vojno, da premagate zlo, ki je pretilo evropski kulturi; vi, ki ste bili učitelj realizma ste bili obenem največji idealist, ki se niste strašili žrtev, da svoje ideale uresničite; vi, kot učenjak ste združili v sebi vse lastnosti velikega politika, ki ga je dobra usoda prinesla na krmilo mlade države ...« Po nagovoru se je prezident v kratkih preprostih besedah zahvalil za obisk in pozdrav in se spomnil naših skupnih bojev iz prejšnjih let in med vojno. Obšel je ves krog in se spomnil na vsakega, ki se je ž njimi že kie seznanil. Videlo se je, da ima dober spomin. »Vi?. A da, midva sva se že videla, takrat, da...« In kljub vsej naravnosti ti je zastajala beseda in si strmel v tega velikega moža, ali pravzaprav v to, kar je za njim. V osebnost in delo velikega človeka. JDr. Front. Soukup, - predsednik čsL senata v Pragi: Osemdeset let prezidenta Masaryka Dr. František Soukup ie že izza predvojne dobe ena izmed najodlič-nejšib osebnosti češkega političnega sveta. Bil je poslanec v dunajski zbornici, med vojno pa je vneto sodeloval v akciji zoper Avstrijo. Soukup je kot izvrsten stilist tvorec večine najlepših in najslavnejših čeških proklamaci], ki jih je izdal kot voditelj Narodnega odbora. Kot član socialno demokratske stranke je tudi dolgoletni ugledni član II. internationale. Sedaj je predsednik čsl. senata. Pred desetimi leti je napisal večje poljudno delo o prezidentu Masaryku, baš sedaj pa izdaja obširno knjigo o pomenu Masaryka za čsl. narodno in državno življenje. Na prošnjo našega praškega dopisnika je napisal za naš list naslednji članek, ki najjasneje izraža, kako politična javnost či a Češkoslovaškem upošteva in spoštuje svojega prvega prezidenta republike. Danes dovršuje predsednik češkoslovaške republike T. G. Masaryk 80. leto svojega življenja. Ta dan je po pravici praznik našega naroda in države. V zgodovini našega naroda imamo dve veliki in nesmrtni zgodovinski pojavi, ki sta za naš narod govorili s svetovne tribune. Pred 500 leti je bil to Jan Hus, pred 300 leti pa Jan Amos Komenský. V današnji dobi se je tema dvema pridružila še tretja zgodovinska in nesmrtna osebnost: T. G. Masaryk, o čegar življenju bi morali predavati v šolah vsega sveta. Rodil se je kot sin kmet-skega delavca na veleposestvu habsburške dinastije. Z brezprimerno energijo in s posebnim genijem je končal vse študije in je pred 50 leti postal profesor češke univerze v Pragi. Nastopil je kot politični buditelj, nravni přeroditelj in kulturni vodja svojega naroda. V dobi svetovne vojne je stvori! organizirani odpor proti stari fevdalni habsburški monarhiji Ustvaril je slavno čsl. armado izven meja domovine, češkoslovaške legije, ki so s svojim nastopom v Rusiji in v Sibiriji izzvale občudovanje vsega sveta. Prepotoval je vso zemeljsko oblo in je oktobra meseca 1. 1918. stal že na čelu svojega osvobojenega in u;edinjenega češkoslovaškega naroda kot prvi predsednik njegove samostojne države. T. G. Masaryk pa ni samo ena največjih osebnosti v zgodovini našega naroda, marveč ie obenem tudi velika osebnost v svetovni zgodovini. Po svoji individualnosti je prezident Masaryk vse skozi svetski človek. Njegova vse-učiliščna katedrala je bila za nas. njegove dijake, odprto okno v Evropo. Pred našimi pogledi se je tu vrstilo vse svetovno slovstvo. Masaryk je bil prijatelj Tolstega in poznavalec Rusije, kakor malokdo. Imel je svoje prijatelje v Franciji, Angliji in zlasti v ameriških Zedinjenih državah. Bil je eden izmed njih, ki so dali svetovni vojni program in smoter: Austriam esse delendam. Avstroogrska monarhija kot življenja nezmožna srednjeveška fevdalna država in kot glavna opora utilitaristične in imperialistične Nemčije Höhenzuge r race v mora biti uničena, da lahko stopijo v samostojno svobodno življenje narodi, ki jih drži monarhija v ječi T. G. Masaryk je v zunanji politiki občutil največjo ljubezen do Jugoslovanov. Stal sem poleg njega v avstrijski delegaciji kii je bičal one sramotne ve'leizdaiske procese Frania Supila proti dr. Friedjungu. Bil je prvi med onimi ki so se trudili za dosego pravičnega miru med Srbijo in podonavsko monar-h jo. Hotel je preprečiti svetovno vojno, to strašno katastrofo milijonov l|judi Toda zaman! Cesarska ministra grof Aehrenthal jn grof Berchtold sta gledala nanj s prezirom kot na moža. ki mu je edino do nekake poslovne provizije. Kogar hočejo bogovi pogubiti, ga najprej udarijo s slepoto. Masaryk je vzgojil celo vrsto nadarjenih delavcev nove jugoslovanske generacije ter je ostal v svetovni vojni zvest jugoslovanskemu narodu, kakor svojemu lastnemu in še danes nima bolj vroče želje, kakor videti Jugoslavijo srečno in zedinjeno v vseh njenih delih kot veliko državo velike bodočnosti ob Jadranu in ob Dunavu, na Balkanu in v vsej Evropi. Ime Masaryk pomeni resnico in znanost Pomeni nam demokracijo, narod- nostno in socialno pravičnost in mir. Pod njegovim vodstvom je pri nas prišlo do bratskega ujedinjenja Cehov in Slovakov jn ped njegovim vodstvom se pri nas deluje za sporazum s 3^milijonsko nemško manjšino, ki ima danes dva ministra v vladi republike; pod njegovim vodstvom je postala naša republika mogočen steber miru v Evropi. Ime Masaryk nam pomeni parlamentarno demokracijo in naša skupščina je s posebnim zakonom za vedno utrdila njegove nesmrtne zasluge za našo državo. T. G. Masaryk je človek največje skromnosti, brezprimerne delavnosti in zlatega srca. Nihče izmed nas ne ve, v čem je naš predsednik večji: da-li kot državnik, da-li kot človek. Mi vsi, njegovi stari dijaki in sodelavci ter vse naše ljudistvo vemo samo eno: Ljubimo svojega predsednika iskreno in iz vse duše ter smo neskočno srečni, da stoji na čelu naše republike. Vsi mu že&imo še dolgo vrsto let dela za utrditev države in vsi vemo, da bo T. G. Masaryk ostal na čelu nase republike, dokler bo živ. Dr, Crgur Angjeltnovič, opolnomočeni minister in poslanik kraljevine Jugoslavije v Pragi: ff O ličnosti prvoga pretsednika Čeho-slovačke Republike T. G. Masaryka pišu se i pisati ce se čitave knjige. Njegova pojava prošla je kroz život njegovog naroda, a i čitavog kulturnog sveta, ostavivši duboke brazde ne samo na politič-kom, nego — možda još dublje — i na socijalnom i kulturnom polju. Masaryk na čelu jedne države znači ostvarenje ideala starih filozofa: mudrac na čelu naroda. U grbu Čehoslovaške Republike stoji geslo: »Pravda vítězí« — »Pravda po-bedjuje«. U moru neprijatelja, okružen drugim narodima, i politički i kulturno i ekonomski vrlo jakima, čehoslovački narod borio se je, kad sa vecom kad sa manjom srečom — za pravdu. Velikim naporima postigao je svoje pravdu: Če-hoslovačka država ostvarena je i nakon deset godina novoga života pokazuje sve uslove za normalan i sretan razvoj. Pravda je pobedila! Na čelo naroda i države postavljen je jednodušnim elanom človek, kome je pravda bila geslom celog njegovog života i celog njegovog rada; postavljen je Masaryk, kojí je tu borbu za pravdu u svojoj osobi simbolizirao. Za pravdu se je borio pře rata, kad je rušio legendu o »Kraljevodvorskom rokopisu«, za pravdu se borio kad je sigur-nošcu učenjaka pocepao Friedjungove dokumente, za pravdu se je borio kad je za vreme rata, tražeči prava potlačenih naroda, i pravo naroda na samoodredje-nje i češko državno pravo stavio u službu svoga naroda. »Pravda vítězí«! I danas, kad u čehoslovačkoj pripoveda naciionalni mir i ekonomsku saradnju, radi za pravdu, kao jedinu podlogu mir-noj saradnji svih, velikih i malih, naroda Evrope. Kad sem opet, nakon dugog niza godina, po službenoj dužnosti, vidio pretsednika Masaryka i s njime imao po prvi put prigode da duže razgovaram, onda mi je iz čitavog razgovora izbijao Čovek, ko ji u sebi, u jednoj osobi, spaja filozofa, državnika i sociologa, ali kroz čije je reči — kao što i dela — kao glavni motiv uvek prolazila velika ideja: Borba za pravdu. On je govorio o našemu narodu ne samo Pravda vitézi" ljubavlju Slovena, nego srcem Čoveka-pravdenika, kojí zna što mi sve »za pravdu« dadosmo i kolikim morem znoja i potocima krvi našu nacionalnu pravdu u nacionalnoj državi oživotvorismo... Kad sam nedavno ponovno s njime imao čast u našem Poslanstvu da poduže razgovaram, našao sam u tom starome borcu za pravo čoveka duboko razumevanje naših prilika. Isti interes i ista ljubav! Čovek, koji je iz srca svoga naroda iz-vadio geslo: »Pravda vítězí« i postavio ga na grb novoosnovane države svoga naroda, naš je prijatelj. Ne samo zato, što su interesi naših naroda i država usko spojeni, ne samo zato što je on u svojoj biti i svojoj duši Sloven, nego u prvom redu zato — što je život i borba našega naroda, u svim svojim emanacijama, borba za pravdu; za pravo na život i razvoj, za pravo na kruh svagdašnji i bu-dučnost, za pravo na mesto pri suncu! Čovek-pravednik ide s nami i iči če, kao što je išao u velikim danima Friedjun-gova procesa, za to, jer mu to diktira Velika Pravda, kojom je ispunjen čitav njegov veliki Ja. Vaclav Klofáč, podpredsednik čsl. senata v Pragi: T. G. Masaryk ш lugosloveitl Mi Čehi smo po pravici ponosni, da se našega prezidenta T. G. Masaryka na dan njegove SOletnice spominja z nami vred ves omikani svet. Masaryk v resnici ni samo naš, marveč vseh, ki so, tako kakor on, sanjali o novi Evro- pi in ki so za svetovne vojíne émeíi direkten delež na boju za novo Evropo ter so njih imena po končani zmagoslavni borbi do danes zapisana v zgodovini. Na vprašanje, kdo se je pokazal v svetovni vojni kot najboiljišega državnika, je vodja Angfiije v dobi svetovne vojne Lloyd George izjavil: Masaryk. Ta beseda sama govori cele kndige. Toda Masaryk m mislil samo na naš narod in na našo barabo s Habsburžani. Njegovi jasini in logični pameti je bilo že davno pred vojno samo ob sebi razumljivo, da imajo Cehi in Jugosloveni v tem boju enalko poslanstvo. Masaryk se je od mladih let zanimali za vsa slovanska vprašanja in jih je, kakor vse, proučeval z veliko vestnostjo. O Rusiji in Poljski smo izvedeli baš od Masaryka mnoieai 1909 se je znova odpravil v Beograd, v avgustu in septembru pa v Dalmacijo, Hercegovino, Bosno m Crrao goro ter je po tem obisku dokazal, da je Nastiča podkupil črnogorski kralj Nikola. Zaradi vele-izdaye obtoženi Hrvati in Srbi v Zagrebu so Mi sicer obsojeni na ječo, vendar pa so ušli pretoči smrti ter bili koncem koncev tudi izpuščeni rz zapora. To vse seno, povsem prirodno, zasledovali v Pragi in na vsem Češkem z nenavadnim interesom, ki se je kazal na številnih ogromnih manifestacijah in shodih. Iz Friedjumgove obdol-stitve srbsko-hrvatske koaliicje se je razvil na Dunaju Friedifimgov proces, ko ie oklevetana koalicija tožila tega ipulMicita in je moral žalostno kapitulirati. Tudi pri tem ie Masaryk igral kot •priča važno vlogo. Vendar pa se niti s tem ni zadovoljil. Preskrbel si je v Beogradat novih dokumentov in napadel v delegacijah, ki so tedaj zasedale v Budimpešti, naravnost zunanjega ministra grofa Aehrenthala in razgalil njegovo sramotno politiko, ki se rti strašila porabljati proti Jugoslovenom ■tudi podkupljene provokaterje in ponarejene listine. Bil sem tedaj tudi jaz član delegacij im nikoli ne bom pohabil scene, ko je Masaryk z vsemi dokazi v rokah brez usmiljenja metal obtožbe drago za drugo v lice Aehrenthalu, da je slednji ves posinel v obraz ter se zastonj izkušal izvleči iz neljube afere. Dejstva so govorila in nihče tih ni .mogel ovreči, Masaryk pa je imel priliko zinova povedati grenko resnico v obraz ministru zunanjih del Kolikor vem, avstro-ogrske delegacije niso böle nikoli priča taki brezob- zirni, pri tem pa sScrajno pošten! &t zasluženi krětikl Oni Čahd in Jugoslovan', ki so bili v delegaci-jaih kot člani vladnih strank so zapustili dvorano, hoteč s svoto nenavzočnosCjo Aehrenthalu dokazati, da romajo z Masarykom nič skupnega. KoKkor se spominjam, je sedel tedaj na Masarykovi levici delegat Tresič-iPavičič, na desnici pa jaz. Ma-sarykov govor so priobčili vsi vodilni evropski listi in ta seja delegacij je bila v resnici evropski dogodek. Bilo je, kakor bi človek že tedaj sTišal kasnejše Masarykové besede »Austriam esse deäendam«. Do aneksi1 je Bosne in Hercegovine in preden je na jugu ugotovil nezaslišano nemoralnost avstrijskih oblastev, je Masaryk veroval, da se Avstrija da preroditi v duhu demokracije. Ko pa se je prepričal, da je to izključeno, se njegov n ravni odpor proti avstro-ogrskemu režimu stopnjuje in njegov pflineipijelni odpor proti revoluciji popolnoma izgine. Po vsem tem, kar je Masaryka napravilo za vodijo našega upora v tujini in za zmagovalca nad Habsbivržani, lahko danes z gotovostjo zapišem, da ss je Masarykova revolucija proti avstro-ogtrski monarhötii začela že v Zagrebu 5n Beogradu in da je začel kasnejši veliki Masaryk svoj slavni in zmagoviti naskok na Dunaj in Budimpešto že v letih 1909 in 1910 kot branilec Jugoslovanov, obsojenih od avstro-ogrske politike na smrt. Ze za časa vojne je imel Masaryk z jugoslovanskimi politiki v tujini stalne stike in dobro vemo, da mu je tudi danes mnogo ležeče na vzajemnosti češkoslovaške in jugoslovenske države. Ko tedaj slavimo 80 letnico našega Masaryka, vemo, da se nam odzovejo iz Jugoslavije iskreni kflioi: Masaryk je vaš prezident, toda Masaryk je že davno tudi naš! Dr. Mihajlo Rostohar, • profesor na Masarykovi univerzi v Вше: T. G. Masaryk — filozof Pravijo, da se pravi filozof rodi kakor pesnik. O Masaryku se lahko reče. da se je rodil kot filozof. Vsled prirojenega nagona po spoznavanju resnice je postal iz kovaškega vajenca pozneje ne samo slušatelj filozofije na vseučilišču — temveč pravi filozof, ki je resnico ne le povsod iskal in odkrival, ampak jo je tudi vedno ljubil in stavil nad vse vrednote življenja. Masarykova filozofija ni formalna učenost, temveč plod njegovih globokih življenskih izkušenj. Akademski študij filozofije ga je razočaral Posdu-šal je sicer vsa filozofska predavanja, čítal je razne razprave o filozofiji in zibiral definicije iz uvodov v filozofijo, toda jaisnega pojma o tem, kaj je bistvo filozofije in kakšen hasek ima filozofska izobrazba za življenje, ni našel Obrnil se je potem na slavnega filozofa, ki mu je nasvetoval, naj študira zgodovino filozofije. Ta nasvet se mu je zdel čuden, zakaj hotel je prav za prav izvedeti, kaj je filozofija. Pa ni nru ostajalo drugega ko to, da se je lotil Stadia posameznih filozofov. Začel je z grško filozofijo in se ustavil pri Platonu. Mikalo ga je posebno njegovo hrepenenje po pravi modrosti in pa metoda njegovega filozofiranja. Platon ga je poučil, da je treba imeti o vsaki stvari točen pojem in da je treba pojme natančno opredeliti, če hočemo doseči prave modrostí. Po tem metodičnem načelu se je Masaryk dosledno ravnal v svoji filozofiji. Toda Masaryk se ni učil samo pri Platonu. D esc art es, Leibnitz, Hume, Kant Сот-te, Mil in drugi so bili ravno tako njegovi učitelji. Comteova pozitivistična metoda je dala Masarykovi filozofiji novo pobudo. Od Comteova se je učil ne samo sociologije; Comte mu je pokazal, kako se da z določitvijo pojmov in popolne klasifikacije ved določiti pojem, predmet in metoda sociologije. Masaryk je bistro zapopadel, da to, kar velja za sociologijo, mora veljati tudi za filozofijo, da je torej s popolno klasifikacijo vseh specialnih ved mogoče tudi pojem filozofije natančneje določiti. Tako je Comteova Idasifikatorična metoda postala vodilo Masarykovega filozofskega mišljenja, ki je dobilo svoj precnanten izraz v njegovih »osnovah konkretne logike«. Comteovo načelo, da se mora človeško mišljenje ravnati po strogo znanstveni metodi, je Masaryk prenesel v filo FTagmenti političnega dnevnika.« Iz teh odlomkov posnemamo nad vse živahen opis srečanja dr. Bae-renreitherja s profesorjem Masary-kom 1. 1912. Včeraj me je pošetil profesor Masaryk. Bil je v zadnjem času trikrat v Beogradu ter me obiskal, da me obvesti o svojih potnih vtisih. Ker sem smatral, da so bili njegovi koraki zelo važni, sem ga naprosil, naj me točno pouči o vsem na temelju svojih potnih beležk, kar je tudi zelo rad storil. Prvič je odpotoval v Beograd na pobudo izdajatelja »Neue Freie Presse« Benedikta, ko se je sestal s srbskim finančnim ministrom Pačujem in se vrnil v Budimpešto, kjer je takrat še zasedala delegacija, globoko prevzeto po srbskih zahtevah po izhodu na morje. Drugič je bil v Beogradu pričetkom decembra in razgovarjal s Pašičem. Glavna misel njunih razgovorov je bila potreba obeh prizadetih držav, da bi se med njima izboljšali medsebojni odnošaji. Pašic je ob tej priliki obljubil, da bo skušal pomiriti srbski tisk, vendar pa ni prišlo o tem vprašanju do kakih podrobnejših dogovorov. Ko se je Masaryk 10. decembra pripravljal, da odpotuje, ga je Pašic naprosil, naj ga še enkrat obišče. Masaryk je prošnji ugodil in med obema gospodoma se je razvil zelo važen razgovor, v katerem je Pašic razvil podroben načrt, kako bi bilo mogoče izboljšati od-nošaje med Srbijo in podunavsko monarhijo ter naprosil Masaryka, naj obvesti o tem načrtu Berchtolda. Rekel je: »Prosim, pojdite k grofu Bertcholdu in mu sporočite to, kar vam bom sedaj povedal.« Po beležkah prof. Masaryka je izjavil Pašic naslednje: 1. Srbija hoče in mora ostati gospodarsko in politično povsem neodvisna, vendar pa lahko naveže z Avstrijo najboljše prijateljske odnošaje; 2. mi smo hoteli Albanijo razdeliti, pa smo se prilagodili avstrijski želji, pristali na ustanovitev avtonomne Albanije ter dokazali svojo pripravljenost, vpošte-vati želje Avstrije; 3. zahtevamo pristanišče in ozemlje do njega kot koridor do pristanišča; 4. pripravljeni smo nuditi vsa mogoča jamstva in se obvezati, da ne bomo tega pristanišča nikdar utrdili, niti ga dali na razpolago kateri koli drugi sili; 5. pripravljeni smo nuditi v prvi vrsti Avstriji vse mogoče gospodarske koncesije in skleniti z njo 1. 1917. novo trgovinsko pogodbo ter vpoštevati v prvi vrsti Avstrijo pri vseh naših zunanjih posojilih, pristati tudi na izdatno znižanje tarifov ter jo vpoštevati pri vseh državnih dobavah. Ako Avstrija ne bo pristala na te naše ponudbe, potem bomo ohranili sicer z njo povsem korektne odnošaje. Zaradi pristanišča ne bomo pričeli vojne, vendar pa bomo stremeli na vso moč, da dobimo primeren izhod v Solunu. Priključili se bomo balkanski zvezi tudi gospodarsko in ukrenili vse potrebno, da ne bomo več kupovali v Avstriji Vpošte-vajoč prestiž Avstrije, je predsednik vlade Pašic pripravljen priti sam na Dunaj in osebno obrazložiti srbske želje ter o njih razpravljati. S temi razlogi se je Masaryk oglasil pri grofu Berchtoldu. Razumljivo je, da je bil ta zelo rezerviran in da se ni hotel spuščati brez nadaljnega v razpravo o gospodarskih vprašanjih. Na glavno vprašanje, dali naj pride Pašic na Dunaj, je odgovoril negativno s tem, da je navedel za to iste vzroke, kakor nekaj dni pozneje meni samemu. Masaryk je bil zaradi tega zelo razočaran in si ni vedel kako pomagati. Prišel je tudi k meni, ni me pa našel, ker sem bil nekaj dni odsoten ter se je nato posvetoval z nekaterimi jugoslovenskimi prijatelji ter dopisnikom »Timesa« Wickhamom Stee-dom, nakar se je odpeljal kmalu potem zopet v Beograd. Tu je obvestil Pašica o negativnem uspehu svoje misije, kar je močno razočaralo tudi tega državnika. Ta razgovor s srbskim ministrskim predsednikom se je vršil 17. decembra. Med tem časom so bile objavljene v listih tudi vesti, da je grof Berchtold namenoma odklonil Pašičev obisk. Te vesti pa niso našle posebnega odziva. To je bila vsebina, razgovora, Id sem ga imel včeraj dne 20. decembi-a s profesorjem Masarykom. Pregled spisov T. G, Masaryka Das Wesen der Seele bei Plato. Disertacija, 1. 1876. Der Selbstmord als soziale Massenerscheinung der Gegenwart. Habilitacijsko delo na vseučilišču na Dunaju, 1878, izšlo v knjigi 1881. Češko: Sebevražda jako socialni zjev moderni civilisace. 1904, IL izd., 1926. Blaise Pascal, jeho život a filosofie. 1883, Počet pravděpodobnosti a Humeova skepse. Habilitacijsko delo na češkem vseučilišču v Pragi, 1883., nemški prevod, 1884. O studiu děl básnických. 1884., IL izd. 1924. Základové konkretni logiky. 1885., nem. izdaja 1887. Slovanské studie. 1889. (Temelji za poznejše delo >Rusko a Evropa). Česká otázka. 1894. Naše nynějši krise. 189-5. (Del knjige Česká otázka, П. izdaje.) Jan Hus. 1895., П. izd. 1S03; Ш. izdaja po vojni. Karel Havlíček. 1896., П. izd. 1904., Ш. izd. po vojni. Moderni človek a náboženství. 1897. Palackého idea národa českého. 1898. (Kasneje del kniige »česká otázka«.) Otázka socialni. (Sociološki in filozofski temelji marxizma.) 1898. Mnohoženství a jednoženství. (Brošura.) 1899. Rukovět sociologie. (Podstata a methoda sociologie.) [Nedokončano.] 1901. Ideály humanitní. 1902, П. izd. 1919. »Los von Rom«. (Predavanje.) Angleško 1902. Národnostní filosofie doby nejnovější. 1905., II. izd. 1919. Der Agramer Hochverratsprozess und die Annexion von Bosnien und Herzegowina. 1909. Pozneje češko: Tak zvaný velezrádný proces u Záhřebu. Vasic-Forgách-Aehrenthal. Nemško leta 1910., kasneje češko, hrvatsko, srbsko. Russland und Europa. Del I., nemško 1913., češki prevod 1919., 1921. — Največje delo prezidenta Masaryka. Oesterreich am Balkan. (Vortrag an der Handels-Hochschule in München. — Veröffentlichungen der M. Hochschule.) 1914. Svět a Slované. (Le Monde et les Slaves) (Predavanje na Sorboni v Parizu leta 1916.) Francoski in angleški 193 >5, češki 1919. Světová revoluce. 1925. ("Prevedeno na ruski, angleški, nemški in madžarski jezik. Brošure in govori: Nova Evropa. 1912. (Slovansko «tališče.) Pád strany staročeské a počátky směrů nových. (1895.) Desorganisace mladoěeské strany. Osm hodin práce. Naše politická situace. (1901.) Politická situace. O svobodě náboženské a volnosti přesvědčeni (1904.) Rěč к rozpočtu. (1907.) Nesnáze demokracie. Za svobodu svědomí a něení. (1906.) Věda a církev. (1906.) Demokratie v politice. (1912.) Rěči ve švýcarsku, a Rusku a Sev. Ajne-rike za války. Rěči a projevy převratu. Vojsko v republice ČS. (1920.) teži ob državni cesti in železniční progi Praga-Karlove Vary na zapa-du glavnega mesta med gostimi šumami srednje Češke. Vožnja iz Prage z avtomobilom traja eno uro. Grad je bil preje lovski gradič kneza Fürstenberga, od katerega ga je kupila češkoslovaška država. Poseben čar daje gradu njega prekrasna okolica.. K njemu spadajo obširni gozdovi, ki so bili deloma spremenjeni v angleški park. Po gozdnih potih tega parka se predsednik rad sprehaja in jezdi. Na vaškem pokopališču občine Lany je pokopana Charlotta Masarykova-Garrigue, pokojna soproga predsednika Masaryka, rojena Američanka. Praški Hradčany Г7а Hradčanih nad ma- lostranskimi vrtovi. Značilno silhueto gradu tvori hram sv. Vida, bisera češkega stavbarstva; začetek gradnje spada v leto 1344. na mestu, kjer je preje stala romanska bazilika iz 1. 1060, ki so jo postavili češki knezi. Stavba cerkve sv. Vida je bila dokončana šele 1. 1929. Na desno od cerkve je videti dva bela stolpa, ki spadata k eni izmed najstarejših čeških cerkva, to je cerkvi sv. Jurija iz 1. 915, v novejšem času restavrirani. Grad se začne na sliki tam, kjer je konec desnega dela cerkve sv. Vida; poslopje na desno Gradu je sedanje ministrstvo notranjih zadev. Del Gradu, ki je najbližjistému ministrstvu, je najstarejši in izvira iz dob kralja Vladislava (16. stoletje), posamezni zidovi pa so še iz dobe Přemysla Otakar ja П. (13. stoletje). Slog tega dela je takozvana vladislavska gotika. Ostali Grad so po požaru leta 1541. obnovili Habsburžani, deloma Ferdinand I., deloma Rudolf П., glavni vhod pa Matija. Delo so izgotovili italijanski stavbeniki. Za Marije Terezije je Friderik Pruski pri obleganju Prage namenoma razstrelil Grad tako, da je bilo treba popolnoma obnoviti pročelje in nekatere notranje dele. V tej rokokoški zunanji cpiremi je Grad ostal do današnjih dni, dasi v zelo slabem stanju. Poprava, re-etavriranje in konserviranje Gradu se vrši že 11 let in bo trajalo še lep čas, predno bo popolnoma dovršeno. Grad Lany sem prejel prostodušni odgovor: »Ro- I jaki smo, iz iste vasi, poznal sem gospoda ' še, ko se je učil za kovača, pa bi ga rad pošetil.« Drugi zopet prihajajo iz popolnoma drugih razlogov. Predsednik lahko napravi vse, on ima denarja, da ne ve kam ž njim; lahko da, posodi, pomaga, ker je znano, da je dober človek. Bili so tudi taki, ki so se tožili na selskega stražnika, s katerim so zavoljo kake malenkosti v | sporu. Te procesije, ki so po večini samo I motile predsednika, so morali seveda s časoma skrčiti na najmanjšo mero. Učenjake in novinarje pa predsednik vedno rad sprejema in ako že novinar nima važnejšega posla, si lahko izposluje povabilo na čaj, da vsaj vidi tega velikega moža. Tudi eden izmed »Ju t rovih« i urednikov se je že bil poslužil take prilike in bil predsednikov gost. Predsednik Masaryk je brez dvoma eden izmed najneutrudnejših ljubiteljev knjig v naši državi. V njegovi čitalnici je preko 500 časopisov, tednikov, mesečnikov, revij in drugih publikacij iz domače države in iz tujine. Na ta naxin je predsednik stalno poučen o vseh dogodkih. Njegova knjižnica ima preko 25.000 knjig, ki se vedno spopolnjuje z no-imi deli. Zlasti obširen je oddelek za sociologijo in za nje pomožne vede in so v njem zastopana najslavnejša dela svetovnega slovstva. Zgodovina In filozofija je takisto zelo častno zastopana. Predsednik čita knjige vseh slovanskih in večine evropskih narodov. Leposlovje mu je prijeten odmor po čitanju težkega znanstvenega slovstva. Njegova knjižnica je morda edina izmed knjižnic, koje lastnik jo točno poseča in dolgo proučuje v njej nabrane zaklade. Grad Topoíčiansky leži v Srednji Slovaški pri Zvolenu, blizu kopališča Sliač. Stavba je nova in je arhitektonsko brez posebnega pomena. Predsednik Masaryk si jo je izbral kot svojo rezidenco, ker leži sredi Slovaške, ima zelo ugodno lego in je nje okolica čisto slovaška. Predsednik prebiva v tem gradu vsako leto poleti in jeseni po nekoliko mesecev m mu je ta prekrasna pokrajina posebno pri srcu. Tu dela razne izlete in ве popolnoma svobodno giblje med ljudmi. Znane so rtjegove izjave vojakom in častnikom ruskih legii v Kijevu. Ni poznal demagogije in ako je v dobi svetovne vojne, ko se je iz gole prešerno si i često hazardiralo z lšudskiir življenjem, izrekel besedo vojska, je vedel,'kaj to pomeni. Kar največ uspeha in kar najmanj izgub je bil rejegov modri, preprosti m visoki vojaški svet. Zato ie naša vojska v tujini po velikih uspehih v Franciji, Italiji in Rusiji rasla fizično m moralno in v slavnih bojih zaslužila svobodo svojemu narodu zelo častno in z razmeroma malimi izgubami. Masarykovi osebni odmošaji k češkoslovaški dobrovoljski vojski so pojav, kakršnega redko vidimo v _ zgodovini velikih pokretov in od dob Žižkovih je pri nas to ipo svojem pomenu edini pojav. Kajti dovolj je bilo tisočem naših vojakov v tujina izgovoriti to ime, da je v njih zbudilo ne samo najvišje spoštovanje do človeka, ki se je pogumno in brez obzir o v na žrtve postavil na čelo, marveč da je prevzelo tudi najtrše m najodpornejše bojevnike ter učinkovalo nanje toplo in očetovsko. Njegovo ime je vzbujalo zaupanje pri dvomljivcih, skeptikih in nezaupnežih, obenem pa je ojačevalo pogumne, podžigalo smele ter bilo jamstvo za globoko resnost ogromnega podjetja, ki se je često v negotovih trenutkih lokalnih in časovnih neuspehov tako mnogim zdelo dvomljivo in riskantno. Vse delo tega moža, njegova zunanjost, njegova starost, njegova pravičnost, njegov odhod v tujino, to, kako je preplui nekoliko morij in prepotoval vse dele sveta z naravnost čudovito neutrudljivost-io, vsa ta pojava je ganila do solz može, ki so zgrabili za orožje, da se bijejo za najlepši in najsvetejši ideal človeka, za svobodo in za lepšo bodočnost naroda. Izmed vseh nas je bilion najstarejši, najmodtejši, najpridnejši rnjpo-gumnejši. Samo ob sebi je umevno, da smo ga nazivali očeta in da so si zapuščena češki vojaki v tujim neštetokrat ponavljali njegovo ime nazivajoč ga »tatička Masaryka«. Bü je avtoriteta, proti kateri se ni upa! dvigniti niti eden pošten Ceh aH Slovak. Njegov čisti primer, sloves nepodkupljivega strogega in umnega politika in njegova usoda kot človeka, vse to ie stalo ves čas našega boja nad vsemi drobnimi neugodnostmi, ki bi se bile tu ali tam pojavile med odločilnimi čmitelji Češkoslovaška vojska je brž, ko se je bila uedinila v svojih po vsem svetu raztresenih delih in takoj, ko se je _ začulo njegovo ime, izrekla: oče, vodja, najvišji poveljnik. Bilo je naravnost čudovito poslušati vojake, kadar so med seboj govorili o njem. V njih besedah ie bilo toliko brezmejne in naravnost mistične vere v it-ga človeka, kolikor јз bilo udane, često otroške ljubezni к prožnemu in vselej čilemu starcu, ki se je zopet odkrito in toplo radoval, kadarkoli je prišel med vojake. Zdelo se je tedaj, da izginjajo sence starosti na njegovem čelu in da se pomlaja za deset in deset iet ter pridobiva stalno novih sil in novega poguma. Iti brezpogojno za Masary-kom v tej veliki dobi je bil priprosti ukaz narodne duše. Tudi oni, ki so ga poznali od preje in so v časih v duhu polemizirali z njegovimi nazori, so šli za njim radostna in srečni. Vodja upora je napravil delo, v katerem je zravnal Rudolf Medek, (Praga): Masaryk kot voditelj narodne vstaje Na dan petstote obletnice muceniške smrti Mistra Jana Husa 6. julija 1915. je govoril prof. Masaryk v Švici prvi svoj govor proti Avstriji. Prof. Masaryk, ki je vse svoje življenje prepovedoval mir mesto vojne, plug mesto meča, vztrajno delo ter težnjo po resnici. Od tega časa je bil v tujini povsod, kjer so se Cehoslovaki organizirali k borbi z svobodo, priznan javno kot njih duhovni vodja. Nekoliko časa po tem, jeseni 1. 1915. je izdal Masa-rylk prvo bojno napoved Avstriji, proglas emigrantskega komiteja v Londonu. Od tega časa vodi kot priznani vodja vstaje, poslan v hířno po soglasju in na željo vodilnih čeških politikov, tedaj s pooblastilom vsega naroda, na čelu rastoče armade bojevnikov in delavcev nepretrgano vrsto bojev proti velesili, ki se je imenovala Avstro-Ogrska, pa ni bila nič drugega, nego evropsko nesporazumi jenje, preživel tvor davno izginil«!ega in gnijočega duha te>r klica neprestanega nemira Ln vojíne nervoze. Veliki Ln resni mislec, Mozof in učitelj, goreči propagator naprednih idej, poslanec, govornik, vodja stranke, pi-sateilfe' in novinar, debater in polemik, demokrat, kri se je učil od velikih avtorjev in iz modernega življenja sploh, predvsem pa sociolog, vestno opazujoč sodobni kompleks problemov, je odšel preko meje, da se postavi na čelo voj-sike, ki je prisegla, da se bo bojevala za svobodo svojega naroda. Ako je v mirnem času med neprestanim delom priporoča! narodu ne nasilje, ampak mir. ne meč, marveč plug, ne krvoprolitje, marveč delo, ne smrt, ampak življenje, je ob podpisu svoje vojne napovedi Ávstro-Ognski razumel do zadnjih kon-sekvenc, da je nastala doba, ko ves svet, globoko pogreznjen v vojíne grozote, ne razume drugega argumenta, nego argument poguma fizične žrtve, sile, meča, krvi in smrti. Tako je Masaryk, ki je bil Sokol in športnik ter znan po svojem pogumu, poln odločitve in pripravljen na osebne žrtve, kakor jih je doprinašal v svojem življenju javnega delavca, lahko s polno zavestjo postal voditelj bcOnih trum češkoslovaških v dobi svetovne vojne. № bil pristaš Tolstega teze, da se zlu ne smemo upirati. Prepovedoval je nasprotno, da se moramo zlu ustavljati vselej in dosledno. Vztrajni bojevnik ni nikoli priporočal udajati se neprijateliju na milost in nemilost. V krvi pogažena Belgija in Srbija je termi velikemu tniro-ijuibu izbila iz rok knjigo miru. Poznavajoč evropske prilike, je cela tri leta prej napravil to. kar je za njim storil demokrat in pacifist prezident Wilson: Vstopil je у svetovno vojno jn na čelu naroda začel boj proti osredn^ma velesilama. Prepotoval je ves svet in je povsod širil svojo ofenzivno propagando kot najnepominliiivejši izmed vseh čimiteljev antante. »Uničite Avstro-Ogr-sko, razorožite Nemčijo,« je neutrudno propovedoval od samega začetka svojega nastopa, medtem ko so nekateri zelo važni člani antante dospeli do te zahteve šele tik pred premirjem. Masaryk seveda ni izražal s tem samo svojega prepričanja, marveč tudi mnenje vsega češkoslovaškega naroda. Svet mu je dal prav. Avstro-Ogrska je bila uničena, pruska nasilnost poražena in razorožena. Tlačeni narodi obeh držav so svobodni. Kdor je pod Masarykovým vodstvom deloval in se bojeval y tujini v dobi svetovne vojne, se ne more ubraniti dojma, da je zgodovinsko poz vanje Masaryka kot voditelja češkoslovaškega odpora v tujini bilo nad vse srečno. Od Friedjungovega procesa je imela Avstro-Ogrska v Masaryku resnega, zapriseženega in naravnost strašnega sovražnika. Njegov politični razvoj in razvoj njegove stranke ga je privedel v bližino čeških radikalov. Postal je neprijatelj pozitivne politike in vsakega zanašanja na dobre namere avstrijskih vlad. Tako si je tik pred izbruhom svetovne vojine pridobila Avstrija v njem močnega nasprotnika, tem silnej-šega, čim mogočnejši je bil njegov duh in čim višji je bil ugled njegovega imena. Med svojimi je imel neomejeno zaupanje in navdušeno soglasje pristašev vseh strank. Verovali so vanj vsi nacionalno prebujeni Cehoslovaki. Propovedoval je uničenje Avstrije in stari državno-pravni program je razširil s programom prirodnega prava. Ni zahteval samo vse bivše češke države, ampak tudi vso Slovaško. Za njim so šli vsi napredni ljudje, meščani, delavci in kmetje; za njim so šli njegovi rojaki Moravci in Slovaki; za njim so šli otroci Bezručevi, za njim so šli Sokoli in delavska telovadna jednota ter celo verna katoliki, kajti delovali so, da povede svoj narod v lepše in pravičnejše živUienoe. Sledil mu je ves narod in vsi njegovi pošteni in nravstveno zdravi ljudje. Njegove besede so bile jasne in določne. Vsakdo je vedel, da je v vsaiki njegovi besedi globoka misel in moralna odgovornost. Ko je zato zaklical na boj, je vsakdo vedel, da bo ta boj resen, morda krut, ali vsekakor pravičen. Zato so šli za njim z navdušenjem in z ljubeznijo. Ta ne oboroženi vojvoda, ta neuniformirani najvišji poveljnik je zahteval od vojakov samo, da so pravi vojaki, izkušeni in utrjeni. Masaryk se igra s svojima vnukoma sloji naroda in da živi ter deluje kot učenjak. Njegovo stalno bivališče so Lany v kladenskem okraju, v pokrajini obsežnih srednječeških lesov, odkoder je le eno uro avtomobilske vožnje do Prage. Po enkrat ali dvakrat na tedei ae predsednik pripelje v mesto in tedaj naznanja praporec na Gradu njegovo navzočnost. Po prizadevanju Masaryka in nekaterih čeških prvakov je staroslavní Grad v desetih letih popolnoma popravljen, da je danes pravi biser Čehoslovaške. Do prevrata je bil Grad silno zanemarjen in je bil v bistvu tak, kakor za Marije Terezije. Danes je naravnost nepojmljivo, kako so mogli — čeprav le za kratko dobo — prebivati v njem habsburški oblastniki. V poslopju ni bilo niti vodovoda, niti kanalizacije, niti kopeli, da, niti najpri-mitivnejših toaletnih priprav, zato o telefonu in drugih modernih pridobitvah ne more biti niti govora. Danes pa je Grad naravnost bajka moderne estetike in komforta, dasi delo še ni dokončano. Kakor je bilo že često omenjeno, ima največjo zaslugo za tako posrečeno restavracijo praškega kraljevskega gradu profesor Plečnik. V bodoče bo v Gradu samo stanovanje predsednika in njegova pisarna, vsi drugi uradi pa se bodo izselili že v kratkem. Najlepši del Hradčan je španska dvorana, po svoji krasoti edina v Evropi in galerija cesarja Rudolfa iz 17. stoletja, iz katere dobe izvirajo t .di rasni ogromni prostori in sobane. Vse to je i г temelja popravljeno in obnovljeno, da nova kra sota vzbuja največje občudovanje. T! prostori so tako ogromni, da se v njih vrše soareje in recepcije predsednika in zunanjega ministrstva, ki se jih često udeleži po nekoliko tisoč ljudi! Poleti prebiva predsednik redno na Slovaškem v Gradu Topolčianky, ki ga je čsl. republika prevzela od habsburških mogotcev na temelju mirovne pogodbe. Tudi ta grad so morali popraviti, da je mogoče prebivati v njem sodobnemu človeku, navajenemu na udobnost. Predsedniku so seveda njegove rezidence samo neizogibna zunanjost, ki se ji mora podrediti suveren države, dasi bi raje živel v skromnejših hišah s prijetnejšo in udobnejšo ureditvijo. Tudi v tej novi okolici pa ostaia predsednik le to, kaj je in kar je bil vedno: učenjak in človek. Avdience podeljuje Masaryk na praškem Gradu, ako so uradnega in slavnostnega značaja. Iz avdienčne dvorane je nepozaben razgled na Prago. Privatni razgovori pa se vrše v sosedni dvorani, koje stene so od tal do stropa zastavljene s knjižnimi policami, ob katerih stoje mize z mapami, načrti, spisi in kartami. Med temi množicami knjig vrši predsednik svoje delo, to je njegova delovna soba, ki se je drži zasebna manjša knjižnica. Predsednik je rad dovoljeval avdience, vendar pa je treba sedaj imeti obzir na njegovo visoko starost. Prva leta pa se je javljalo sila raznovrstnih ljudi: starčki in stařice iz rojstnega kraja, znanci, součenci, volilci in zlasti mnogo Čehov iz Amerike. Večinoma so se javili le zato, da bi stisnili predsedniku roko. Mene samega je nekoč na kolodvoru vprašal starček s seljaško torbo, kako se lahko pride k predsedniku. Na vprašanje, kaj da hoče od predsednika, Jan Hafšman, (Praga): g Щ1 Kakor pozna v šoli vsako dete šifro svojega učitelja, tako se je v zadnjih desetih — dvanajstih letih vdomačila po vsej republiki do najbolj oddaljenih vasi profesorska šifra predsednika Masaryka. Te tri črke imajo svoj posebni zvok, pomen in ugled, tako da pri nas že deca ve, kaj pomenijo. Ni dvoma, da bo v teku let, ko bomo že v znatni razdalji od današnjega dne in ko bo izginila zadnja trohica bežne sedanjosti, zvenela šifra še jasneje in imela še bolj polno vsebino. O nobenem drugem našem možu tega ni mogoče reči, predsednik Masaryk je tudi V tem pogledu odlična izjema.^ Predsednik Masaryk je rnož, ki je v vseh ozirih izviren in svoj; takšen je bil kot vseučiliški profesor, takšen je tudi danes kot glava države. O njem je izšlo več knjig, nego o marsikakem sodobnem jnogočniku in učenci danes pišejo analize njegovih del za šolsko nalogo z isto vnemo, kakor se čitajo v šoli stari klasiki. Knjig o Masaryku bi bila cela knjižnica, pa vendar malokatera podaja vsaj senco njegove prave osebnosti; edino on sam se naslika dobro, kadar pripoveduje o sebi. G vseh čeških politikih se pripoveduje sila anekdot, dovtipov in šal, le o Masaryku takih podrobnosti skoraj da ni. Pripovedujejo se o njem le scene, iz katerih izvira njegova velika bistrost duha in pripravljenost, da na opazko hipoma odvrne z duhovito domislico. Včasih veje iz nje sarkazem, včasih leden mraz, vselej pa pogum, čudovita izvirnost ter odkritost. Masaryk vědoma ostaja v nekaki razdalji od ljudi; v njegovem bistvu ni nič želje, da bi se komurkoli prikupil. V njem ni sledu demagoštva, dasi je najizrazitejša črta njegovega značaja od nekdaj vztrajno in trudapolno delo v prospeh naroda in v korist socialno zatiranih in ponižanih. Kako živi predsednik Masaryk? Državne zadeve političnega, vojaškega in diplomatskega značaja, ki spadajo po ustavi v njegove funkcije, mu seveda jemljejo mnogo časa, tako da mu ni odmerjen na ure, marveč na minute. Vse okoli njega se ziblje pravilno in umerjeno, kakor kolesje preciznega stroja. Vendar si predsednik kljub temu najde dovolj časa, da ostane stalno v stikih z vsemi nezaupanje z Meaffizmam in naSel odgrv vor na češko vprašanje: Na čeki češkoslovaške narodne vojske dovesti svoj narod svotoodi. lin politična svoboda, to je bilo edino, kar je nedost ajalo narodu Husa in Komemskega. V avstrijskem sužmjisitvu smo postaja® demo-raEzáramS in topi ter smo prenehali sploh biti narod. Masaryku je bilo narodino itn politično osvobojeni e prva češkoslovaška zahteva v svetovmi vojni, kakor mu je bil prvi paragraf vojnega programa voi-ska. Rekel je to jasno in odkrito ter je vztrajal n»a tem tudi v dobi ruske revolucije, ki jo je bil prorokoval. Ljubimo ga za njegovo trdo roko, ljubimo ga za vse, kar je storil za osvobojenóe naroda, ljubimo ga za brezmejno delav- nost, napore m za presrtane nevarnosti ter za veliki junaški čim, s katerim bo na veke primer bodočim p okol en jem. Nič тацј pa ga ne ljubimo za njegove jasne besede, ki bi morale biti napisane v viseh stolpih našili mest im gradov, na vseh šolah in na vseh zvonovih: »'Kdor resnično stremi za tem, da bi naš narod postal velik in hoče delati za to, da bi se naš narod otrese! svoje majhnost i, se ne more postaviti na ves svet, kajti na svetu se ne da stati. Kdor hoče premakniti svet, mora imeti trdno oporišče, kakršnega si je želel že Ar-hšmed, in. to oporišče je rodbina in narod. Brez zdrave in krepke rodbine ni zdravega in krepke g: a naroda, brez naroda smo nič in mihče.« ska. ako se odrečemo zveze s Slovaki in Jugoslovani; proti temu načelu bi se bili pregrešili Hrvati, ako bi bili sprejeli od Madžarov neodvisnost svoje zemlje, za to pa Srbe m Slovake žrtvovali mad-žaronski nadvladi. — Edina modra in tudi za bodočnost izdatna politika je oni pouk, ki 'ga je dal moravská knez svojim sinom z nezlomljivim svežnjem združenih palic, ter s krhkostjo vsake posamezne palice za se. Kaj bi nam pomagalo, ako bi eno naših plemen zapustilo in izdalo ostala plemena ter nekaj doseglo zase: prišel bi čas in vzelo bi se mu zapet vse to, kdo bi pa branil to osamljeno pleme, če bi medtem ostala plemena že morda bila uničena. Samo solidarnost vseh slabših plemen slovanskih v dobrem in zlem daje nam trdne nade.« Dobrega učitelja je imel Masaryk, v njegovem duhu je deloval od začetka svoje politične karijere in izpolnil preroški Havličkov program, ko je podpisal prvo češkoslovaško zavezno pogodbo, v razmerah, ki v marsičem spominjajo na Havlíčkové čase. Diplomati carske Rusije so nasprotovali združenju pravoslavnih Srbov s katoliškima Hrvati in Slovenci, in po kratki dobi meščanske vlade, v imenu katere se je zunanji minister profesor Miljukov izjavil za Jugoslavijo, se je Rusija izključila od reševanja slovanskih vprašanj. Pri Poljakih pa so po prevratu mnogi pretakali solze nad »tragedijo Wen-gier,« t. j. Ogrske, ki pa je v turških časih obsegala skoro samo Slovaško in Na znamenitem vrhu Žižkovu, ki do-minira nad Prago, da ga opazovalec zagleda, naj zre na Prago od koderkoli, bodisi s Hradčan, z Višegrada, s Petrina ali z Bele Gore, se dviga v zelenem parku ogromna nova stavba, na sami planoti Žižkova pa po malem vstaja spomenik Narodnega Osvobojenja in poleg njega kot njegov neločljivi del spomenik vodje češkega naroda v husitskih vojnah, velikega polkovodca Jana Žižka iz Trocnova. Ravno na tem vrhu in na teh mestih je junak 2ižka 1. 1421. razbil in razpršil ogromno vojsko nemških križarjev, ki je bila številno mnogo silnej-ša nego peščica branilcev Prage. Že mnogo let pred vojno je bil določen ta vrh za spomenik Janu žižki. Dolga desetletja je narod zbiral sredstva zanj in dolga desetletja je sam cesar Franc Jožef z osebnim vplivom preprečeval uresničenje tega načrta. V kratkem pa bo stal na teh zgodovinskih tleh obenem s spomenikom češkega Narodnega Osvobojenja tudi spomenik junaškega husit-skega vodje. Rudolf Medek, »bard sibirske anabaze«, ni samo eden najpopularnejših čeških pisateljev po A. Jirásku, ni bil samo eden izmed razumnih in previdnih voditeljev naših legij na Ruskem, marveč je tudi tih, skromen in vztrajen delavec, kakršnih Čehi gotovo nimajo mnogo. Medku se je posrečilo konkretizirati idejo spomenika Narodnega Osvobojenja iz najskromnejših začetkov, da je delo, ki se danes bliža svojemu koncu, po velikem delu njegova zasluga. K. C. Otrok in njegov svet Lanii je izšla knjiga Karla Čapka »Hovory s T. G. Masarykem«. V tem spisu je znameniti pisatelj objavil mladostne spomine prezidenta Masaryka, kakor jih je prezident pripovedoval Čapku v neprisiljenih, prijateljskih po-menkih. Iz knjige, ki bo za jubilej izpopolnjena z drugim zvezkom. objavljamo v prevodu eao najznačilnejš h poglavij. Pa materi sem bil sila pobožen. V Čejkovicah sem ministriral našemu kaplanu patru Francetu, ki se je pisal Satora. Njega sem uprav vzljubil; ta« ko zelo mi je bil všeč, ker je nosil beli kolar in le^temu se prilegajočo čr« no — nu, kako se ji že pravi? — kle« riko z okroglimi gumbi od vratu do nog. Ko sem mu ministriral, se mi je videlo, da je pater František kakor sam Bogsoče, jaz pa sem njegov an« gel j; to mi je bila takrat največja sre« ča. Nu, saj veste, da sem bil še pono« sen s svojo ministrantsko obleko! Ta pater Satora je bil svojevrsten človek, notranje nekako razklan; tipičen Slo» vak, doma iz Boršic pri Ogerskem Gradišču. Kdaj pa kdaj je bil fanatik, da malo takih; ob drugi priliki bi člo« Podkarpatsko Rusijo, tako da sita »Poljak in Oger« res bila »dva bratanka«. Skupne meje z Madžarsko si žele še da-rres mnogi Poljaki, in med Tuikovian procesom so nekateri časniki v duhu že videli združitev Slovaške s Poljsko. Za Jugoslovane je posebno zanimivo, da je po prevratu napisla znani poljski učenjak M. Zdieclrowski, odgojen v Rusiji, sedaj profesor na univerzi v Vilni, da je med Srbi in Hrvati večja razlika nego med Rusi in Poljaki! Tako sodi Poljak, ki je napisal prav dobro delo »Odrodze-nie Ghorwacyi« (Preporod Hrvaške, t. j. ilirizem). in bi moral vendar bolje poznati taktične razmere. Ne smemo se torej čuditi, da je Jugoslavija za Ruse in Poljake stare orientacije nerazumljiva država. Vpraša se še, ali so tudi Jugoslovani poznali Havlíčka. Gotovo. Havlíčkovi časniki so bili vsaj povsod v stari Avstriji znani, posebno njegov »Slovan« v absolutistični dobi, in usoda njegovega urednika in narodnega mučenika je vzbujala vele ko pozornost. Za Slovence mi je pripovedoval župnik Božidar Rafič, da so on in drugi bo gosi ovci v Gradcu črtali Havlíčkové časnike, in ta govornik na slovenskih taborih in poMičnfi buditelj štajerskih Slovencev mi je imenoval Havlíčka kot svojega učitelja. V dijaških letih sem videl tudi še podobe Havličkove v rodoljubnih hišah. Havličkov duh je torej res budS-l Slovence in tudi po l. 1848. razočarane Hrvate in Srbe. Po prevratu so se pri nas pojavljale različne razstave našega narodnega odpora proti tuji nadvladi In kakor so prihajali domov legionarji iz Italije, iz Francije in iz Rusije, tako se je materi-; jal te važne zgodovinske dobe cepil na I več raznih podjetij. Vrhu tega pa so j zgodovinske listine, tiskovine, časopisi j in podobno ostajale v rokah privatnikov. Zasluga prvega ministra narodne obrane Vaclava Klofača je pred vsem ta, da je pretežni del teh spominov in zbirk osredotočil v posebnem oddelku svojega ministrstva ter iz njega sčasoma ustvaril popolnoma samostojen vojaški arhiv in muzej češkoslovaških vojsk v tujini. Ko se je iz Sibirije vrnil Rudolf Medek, mu je minister Klofač poveril organizacijo zbirk in arhivov naše vojske v tujini in Medek je v kratkem času uredil samostojno in obširno pisarno spominov narodnega odpora. Razen te pisarne so do tedaj obstojale še druge zbirke, kakor muzej odpora, zbirka slik češkoslovaških legij itd., ki pa so se kmalu spojile v enoto z zgoraj omenjeno pisarno. Zaradi nedostatka prostorov so bili vsi ti muzeji in arhivi razmetani po vsej Pragi, deloma celo v notranjosti dežele. Ko je vznikla ideja za gradbo spomenika našim legijam, se je pojavila misel postaviti spomenik tudi Janu žižki; zato se je v to svrho spojilo dotedanje društvo za Žižkov spomenik z odborom za zgradbo spomenika revolucije ter je Medek izdelal ogromen načrt za novo podjetje. Tedanji minister narodne obrane Udržal in župan mesta Žižkova dr. Ko- T vek mislil, da ga mučijo dvomi; ni bil dobro zapisan ne pri cerkveni niti pri posvetni gosposki. Nekoč sem nekaj slišal, da so ženske nekaj šušljale o patru Francu in gospej nadučiteljevi, ko je le«ta, kakor pravijo, odšla v Rim; tega nisem razumel in sem si dolgo belil glavo, kaj neki to pomeni. Toda pater Franc je neko nedeljo pri« digal, da je tudi duhovnik podvržen grehu in da naj se ljudje nikar nc ravnajo po vzgledu njegovega živi je* nja, marveč po Kristusu in po bese» dah, s katerimi jih duhovnik uči. Bila je to nekaka javna spoved; takrat te* ga nisem razumel, vendar me ie nje« gova pridiga na vso moč osupnila, češ, zakaj neki ne sme biti njegovo življe« nje ljudem vzgled? Stoprav pozneje, ko sem doraščal in se spominjal svo* jih otroških dni, sem doumel tudi ta« ke reči. Počasi, ko sem čedalje več čital m si nabiral izkušenj, sem jel opazovati duhovščino že bolj kritično; jasnilo se mi je, da je med verstvom in cerkvi« jo razlika; celo katehetje na srednji šoli dopuščajo, da je cerkev sicer bož« ja naprava, ima pa le nekatere člove« ške strani, ki so nebistvene, izpremen« Ijive in različne, kakor so različni na? rodi m dežele. Kajpa, jaz sem opazil strakiewicz sta se zavzela z Medkom za stvar in kmalu je stala pod samim vrhom Žižkova ogromna stavba s pisarnami in prostori za muzej, arhiv in knjižnico. Obenem se je vrhu Žižkove gore začelo graditi poslopje za mavzolej in muzej najvažnejših spominov iz dobe narodnega osvobojenja. Po vsej priliki bo ta spomenik tako ogromen in mogočen, kakršnega nima noben drugi evropski narod. Ob otvoritvi prvega poslopja je Rudolf Medek napisal: »Češkoslovaško ljudstvo bo gledalo v tem delu in v teh spominih samo sebe, svoj lastni obraz. Spomenik ne bo služil lastni hvali in slavi, marveč bo kazal našemu plemenu pot k veličini in nravni krasoti. Nihče na svetu bi nam ne bil postavil Narodnega Divadla, nad čegar zastorom si je naše ljudstvo kot dokument samospoštovanja lahko napisalo geslo: Narod sebi. Tudi spomenika osvobojenja nam ne postavi nihče, kdor ni naš. Zato ta spomenik ne bo javljal samo nam in našin» otrokom, da je čudo naše svobode deio narodove energije in njegovih žrtev, marveč bo tudi tujcem govoril, da де delo svobode naša last, ker je vzniklo vsem iz naše lastne energije in naših lastnih žrtev. Zbirke in spominski dokumenti, ki bodo v muzeju in arhivu, telesa in pepel mrtvih, ki tam najdejo svoj večni pokoj, so dokaz dela češkoslovaškega ljudstva v usodni dobi svetovne vojne v časih smrti, ran in nesreče..,« Pesnik Machar o Masaryka Skeptik, ki se z nezauptjrvostjo bffia ljudem, resnicam m dogodkom, toda uči Hudi verovati; kritik, ki se ne bofl reči pravoverr&n muslimanom, da je njih posvečeni kamen v Meki le običajen meteorit, ki so ga pobožni bisagarji proglasili za narodni paladij; kirurg z nežno, skoro dekü?sko irrt-kostjo, ki je narodu odrezal — ne morda bolne roke in noge, marveč — kakih 50 do 60 glav in je po amputaciji mirno dokazal, da so bile te glave res prazne in da je narodu bolje brez ntlh. kar je narod tudi molče v teku kakih dvajsetih let priznal kot temeljno resnico; človek, ki ni nikoli »kdedomovaü« narodne himne »Kde domov ггщк. Op. uredništva), ker mu je bila narodnost del lastne osebe, kakor oči ař srce, za kar so ga rodoljubi postavljali na sramotni oder; Slovan, ki ni nikoli »hejslovam?«, M rň na banketih govoričil ognjevitih govorov, ki ni hrepenel po belem orlu (grb Rusije. Op. uredništva), pa je vendaT dal dosedanjemu fantomu neoslavizma telo, kri in dušo; pobožen in v boga verujoč človek, Id pa je v tej svoji veri moral priti v konflikt z vsemi onimi, ki se izdajajo za služabnike m branitelje božje; mož, ki je ndihnil dušo češki ferri In rekel češkemu možu: njeno vprašanje je tvoje vprašanje; človek nezlomljive sile, ki io je često skušala zlomiti malenkostnost naših razmer in naših ljudi, pa je ni zlomila, marveč je ta sila strla njo samo; človek, v čigar prisotnosti se čutiš svobodnega — redek primer na Češkem, — ker občutiš, da ni zmožen prevare in nepoštenosti m ki govori s teboj tako. kakor govori s svojimi prijatelji in »prijatelji«; demokrat, do krvi prepričan, poleg katerega pa imaš vedno občutek, da je to človek višje vrste; prorok, ki ga domovina ni poznala, ker si je cela vrsta ljudi domnevala, da se da pro roško poslanstvo posnemati ter si je ustanovila proroške obrti, da bi jih pa imeli za prave proroke, so začeli na ves glas kritizirati in poniževati Ti:ega, kar izgleda, da je ta zvitost začetek modrosti prizadevnih čeških glav sploh; z eno besedo: T. G. Masaryk je eden izmed tistih ljudi, zavoljo katerih Človek ne obžaluje, da je živel, ker jih je poznal in šel z njimi... vedno več človeških strani, vendar ni* sem nikdar dvomil o Bogu in o veri v to, da ima svet določeno svrho; bil sem vsekakor optimist. V tistem času si nisem mogel niti zamisliti, da bi mogla biti na svetu še kakšna druga vera. V Čejkovicah sem našel v nekem starem koledarju čla« nek o Rusiji. Tu sem čital tudi o pra« voslavju. Ne morete si misliti, kako me je vznemirila vest, da ima tudi ne* ka druga vera svoja božja pota, pu* ščavnike, svetnike in čudeže. Takrat »ni je^ kaj imponirala trditev, da je katoličanov več nego protestantov in pravoslavnih; vznemirjala pa me je druga primerjava, da je namreč moha? medancev in paganov še več. Slišal sem takisto, da so v bližnjih Kloboukih protestantje, helveti; kre« nil sem tja na ogled in se vtihotapil v evangeliško mclilnico. Silno sem se bal, da bo zdaj po meni. ali da me bo za kazen strela ubila. Nu, nič se ni zgodilo. Tiste gole stene, pult namestu altarja, vsa tista resnoba in prepro« stost — to je napravilo na me tak vtisk, da skoraj še dihati nisem upal. Takrat sem slišal o evangeličanih oči« tek, da ne verujejo v zvonove; v ti* stem času namreč protestantje še ni« so smeli zvoniti, stoprav sto let po Dr. Matija Murko, profesor slavistike na Karlovi univerzi v Pragi: Začetki češkosiova češkoslovaška republika ie sklenila prvo svojo politično zvezo in defenzivni dogovor s kraljevino Jugoslavijo 14. avgiusta 1920. v Beogradu. Masaryk pravi v svojem pri Srbih in Hrvatih in tudi pri Slovencih premalo znanem in ocenjenem delu »Světová revoluce«, v katerem polaga račun o svojem delovanju v 1. 1914—1918, o tej zavezi (stran 507): »Naše prijateljstvo z Jugosloveni, začeto davno pred vojno in utrjeno z Malo antanto, odgovarja vzajemni potrebi.« O davnosti tega prijateljstva, posebno o kulturnih vplivih Čehoslova-kov in Jugoslovanov m narobe, ter o poli ti č. sodelovanju od pretporodne dobe na severu in jugu bi se dalo mnogo povedati (gl. moj članek: »Čechoslováci a Jihoslované« v Česikoslovenski Narodna Čitanki, Praga 1928, st. 56—63). Кат se Masaryka samega tiče, je imel priliko seznaniti se z jugoslovanskimi študenti r.a Dunaju (od I. 1872), ali v pravo dotiko z Jugoslovani je prišel še-ie kot državni poslanec na Dunaju (leta 1891); kot član avstroogrskih delegacij je v letnih počitnicah 1892. zbiral po Bosni in Hercegovini vtise in gradivo za svotj govor o bosenski upravi, ki ga je imel v delegacijah 18. oktobra istega leta. Bolj pa so prihajali Jugoslovani sami v njemu kot profesorju praške češke univerze. Bila je prava sreča za Jugoslovane, da je bilo L 1895. v Zagrebu zaradi protimadžarskih demonstracij izključenih mnogo dijakov, ki so bili vsled tega prisiljeni razširiti svoje obzorje po svetu, posebno pa v Pragi, кјет so se kot učenci Masarykovi seznanili s češkim realizmom in si tudi v osebnih stikih z njimi pridobili nove politične in socialne nazore. Velikohr-vaški državnopravni romantiki in veli-kosrbski sanjači o Dušanovem carstvu so se vrnili k ilirskim in ju goslo venskim idealom Strossmayepjevim im v tem imenu so se jim lahko in hitro pridružili tudi Slovenci. Tako pa je tudi Masaryk dobri zveze z mladino, ki je imela potem velik vpliv na politični raz vitek v jugoslovenskih deželah, in njegov nastop v zagrebškem prot&srbskem procesu in dalje na Dunaju proti Friedjungu mu je prinesel obče simpatije in zaupanje v višjih političnih krogih tudi v Beogradu, kar je vse dobro došlo njegovemu skupnemu delovanju z Jugoslovanskim odborom in srbsko vlado med svetovno vojno. Zdelo bi se po tem takem, da sta prvi prezident češkoslovaške republike in njegov pomočnik zunanji minister dr. E. Beneš prišla po popolnoma naravnem potu do tega, da sta sklenila pravo zavezniško pogodbo s tokratno kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, posebno ker so domače m svetovne razmere in vzajemne potrebe to zahtevale. Vendar ni vse tako priprosto in novo, kakor se zdi. Tako n. pr. danes vemo, ali bi vsaj morali vedeti, da zagrebški riirci niso padli z neba, da imajo tudi Strossmayerjevi Jugosloveni predhodnike že v 16. in 17. stoletju, da so bili temelji književnega edinstva Hrvatov in Srbov položeni že v prvi polovici 17. stoletja, da so nam zavedni jugosüoven-ski nrogram prvi stvarili slovenski in hrvaški protestanti, ki so hoteli z »evangelijem« združiti vse južne Slovane ->do Carigrada« in ž njim rešit5 oe-k> turško vprašanje, z eno besedo, da je naše zedinienje delo stoletij. Pri Masaryku ni treba hoditi tako daleč nazaj, ali velika doba ni rodila velikega moža iz sebe. ampak bil je za svoio epohalno nalogo iiajbcilje pripravljen, program najožje zaveze Čehoslovakov z Jugosloveni pa mu je načrta! njegov učitelj Karel Havlíček Borovsky že pred letom in po letu 1848. K. Havlíček ima v češkoslovaška literaturi Častno mesto kot pisatelj, še bolj pa kot odličen žurnalist, ki je svoj narod cdgajal od 1. 1846., bil v 1. 1848. ■poleg PaJackega. katerega ideje je Širil in dalje razvijal. najmočne;ši duh, v težki dobi absolutizma pa glavni narodni buditejj. S Palackim se je boril proti romantičnemu radikalizmu, sam pa je prešel od samjavega vseslovanstva k realnemu naziranju na slovanski svet, katerega je mnogo prepotoval. Havlíček spada k najbolj živim češkim pisateljem do današnjega dne, njegovi spisi so večkrat izdani, politične je zbral Z. Tobolka v petih knjigah, pisalo se je o njem mnogo, in sam T. G. Masaryk je posvetil svoiemu ijublencu veliko monografijo (v Pragi 1906). L. 1844. je bil Havlíček domač učitelj pri profesorju Ševyrevu v Moskvi, ali se ni nič zanimal za staro rusko literaturo v duhu svojega gospodarja, pač pa je z navdušenjem čital prvega ruskega realista Gogolja. 22. maja je pisal svojemu prijatelju K. V. Zapu med drugim to-le (Korespondenca K. Havlička, izd. L. Ouis, v Pragi 1903., str. 146). »Z Iliri ali Jugoslovani sedaj največ simpatizi-ram in upam, da bom še takrat simpati-ziral, ko se odtod vrnem. S Poljaki in Rusi nočem imeti nič opraviti. To pa je samo sub rosa moje mnenje in šele po nekoliko letih bom imel pogum, v tisku vsem tem gospodom v oči ponoviti.« Kar Havlíček tukaj namigarva, je jasno razložil v svojem imenitnem članku »Slovan a Čech« (Pražské Noviny 1. 1846.,Politické spisy, (izd. Tobolka, I. str. 28—102), v katerem razpravlja slovansko vprašanje s stališča: najprej Čeh potem Slovan. Najnesrečnejši med slovanskimi narodi mu je »ilirski« (str. 49 si.). Vzdihoval je v suženjstvu Turkov in Lahov, od vseh strani so ga druge narodnosti, madžarska, nemška, turška, grška in laška odnarodoivale, razdelile so ga razne vere, najbolj neznosna pa je razlika cirilskega in latinskega in še celo glagolskega pisma. Vendar sta slovanstvo in slovanska vzajemnost naučila Ilire, da so se začeli smatrati za en narod; Srbi, Bošnjaki, Hercegovci, Dalmatinci, Hrvati, G ran i čar ii, štajerski in kranjski Slovenci so odprli oči in zapazili, da so si podobnější nego so mislili. Posebno hvali delo zagrefcšikih Ilir-cev in brani tudi ilirsko ime, kajti nekako skupno ime je potrebno. Vsakemu slovanskemu narodu želimo največjo srečo, najbolj pa »južnim Slovanom«, in jim hočemo po mogočnosti pomagati, »kajti med nami Jn njimi je velika analogija, katero vsakdo, ki stvar razume, mora videti. Čehi in Iliri morejo biti pobratimi, oni morejo pokazati svetu redki, neznani dosedaj primer prijateljstva dveh narodov.« Dalje govori o velikem jezikovnem zbližanju Jugoslovanov in predlaga Srbom, naj omejijo cirilico na rabo v cerkvi. Bolgari stoje dosedaj po strani in ne da se določiti, bodo li sami za se. ali pa postanejo Rusi ali Iliri. Glavno vprašanje, ki bo odločevalo o bodočnosti slovanstva, je Havlíčku razmerje med Rusi, Malorusi (Ukrajinci) in Poljaki. Kritično pregleduje njih zgodovino in nikakor ni zadovoljen niti z Rusi niti s Poljaki, ne veruje njih slovanskim čuvstvom in jim podtika sebične namene. Čehi sami pa ne morejo biti ob enem prijatelji obeh. Zaradi vsega tega prihaja do sklepa (str. 69): »Samo med češkim in ilirskim narodom morejo biti« razen kulturnih zvez »večje simpatije, •kajti pri sedanjih razmerah eden drugemu nikakor ni nevaren, pač pa mu more biiti koristen.« v Svoje misli je Havlíček poglobili v članku »Slovanská politika« (Slovan 1850., Politické spisy III. str. 165 do 209). pisanem že v dobi absolutizma, ki je Havlíčka po enem letu (16. decembra 1851.) pregnal v Brixen na Tirolskem in ga tam konfiniral. Pri Jugoslovenih hvali veliki napredek v literarnem edin-stvu. ali ne prikriv adrugih razlik, vendar o dvojnem pismu govori sedaj brez nasveta, naj Srbi pustijo Cirilico, in tudi pri Slovencih omenja, da imajo »narečje jako različno od književnega jezika srbsko-i'iirskega,« katero pa približujejo književnemu jeziku »duibrovni-3ko-srbskemu« z namenom, da ga pomalém ž njim popolnoma združijo. Za nas pa je glavno, da Havlíček ponavilia svojo L 1846. izrečeno misel, »da v resnici med nami Čehoslovani in Jugoisilo-vani more vladati najlepša in najkoristnejša zveza (spojeni) za obe strani, in resničnost tega je pokazalo posebno 1. 1848., kadar smo mi in Jugosloveni ostali sebi zvesti v duševnem in gmotnem odiporu proti Madžarom; slutim da se tudi v bodočnosti, posebno ako se snidemo kdaj v državnem zboru, pokaže velika sorodnost naših interesov in potreb. To pa je glavni temelj cele Slovan, politike in edina pot k resnični zmagi, da eni dragih ne zapustimo, niti takrat, ко Ы v resnici iz kake druge zveze zalesketal trenutni uspeh za enega aái drugega. Naše načelo mora biti: all bodemo vsi svobodni ali vsi propademo! Proti temu načelu so se pregrešili Poljaki, bojujoč v madžarskih vr-stah proti Jugoslovanom in Slovakom; proti istemu načelu bi se pregrešili mi Čehi, ako bi bili sprejeli madžarski predlog, da naši češW kroni hočejo osigurati iste pravice v Avstriji kakor itih ima (aH jih je v resnici imela) Ogr- Največji spomenik češkoslovaškega naroda tolerančnem patentu so dobili pravico do zvonov. Presenetilo me je, ko so katoličani pravili o protestantih, da so le«ti bolj izobraženi, da dajo več na red in da boljše gospodarijo; v glavi mi je kljuvalo vprašanje: zakaj tako? Ali pa sem ugibal, zakaj se pravi: to ti drži kakor helvetska vera! Teh ugank takrat nisem rešil, toda prote? stantizem me je vznemirjal še dalje. Židje — nu, teh sem se bal; veroval sem, da rabijo pri ^obredih človeško kri, zato sem se rajši ognil skozi več ulic, kakor da bi šel mimo njihovih hiš. Židovska deca se je hotela igrati 7. menoj, ker sem razumel malce nem* ško, toda meni ni bilo do stikov z njo. Šele pozneje sem se nekako pomiril z židi. Bilo je na realki v Hustopeči. Ob neki priliki smo šli na izlet v Palavske hribe. Ko smo po kosilu v krčmi uga« njali burke, je naš tovariš — žid ne« nadoma izginil na dvorišče. Stopil sem ves radoveden za njim in opazil, da se za vrati klanja proti zidu in moli. Te« daj me je nekako postalo sram, češ, žid moli, mi pa se igramo. Ni mi šlo 1 v glavo, kako je to, da žid moli prav tako goreče kakor mi in da niti med igro ne pozabi molitve ... In glejte: vse življenje sem se va« roval, da bi bil Židom krivičen; zate* gadelj so pravili o meni, da držim z njimi. Kako neki sem premagal v sebi naš ljudski antisemitizem? No, v čuv« stvu ga nemara nisem zatrl svoj živi dan, z razumom pa sem mu le prišel v oköm. Kaj čuda; celo lastna mati me je nekoč navajala h krvnemu praznoverju. Kajpa, kot otrok nisem veroval zgolj v to, o čemer so nas učili v šoli in cerkvi; moje katoličanstvo je bilo praznoverno, vse prepleteno s slova« škim bajeslovjem. Veroval sem v vse mogoče in nemogoče duhove, najbolj pa menda v poldansko veščo in v ve« černo strašilo, to pa radi tega, ker sem med igro kajkrat pozabil, obkorej je že in sem prepozno prihajal domov kosit ali večerjat. Povodni mož je bil med dečki prav posebno popularen; včasi ga je kateri videl, vendar so se hudo prepirali med seboj, kakšne po« stave je in kakšni so mu lasje, brki in obleka. Tudi čarovnice so imele veliko vlogo, potlej pa še smrt in zlodi; sled« njega smo nekoč vsi slišali v cerkvi, ko je nekega moža med mašo prijela božjast. Tudi črnomašnik me je vzne« mirjal, ko sem izvedel zanj iz ljudskih knjig. Tako sem torej živel v dvoj* nem in dvovrstnem duhovnem svetu; denimo: v pravovernem in nepravo? vernem. V nepravovernem, v tem bab» jeverju in raznih antropomorfizmih (zapravo paedomorfizmih) ni bilo ni* kake smotrnosti; tista večerna straši« la, povodni mož in ostala bitja in po« šasti so bila nekako za se, niso imela nič skupnega med sabo — čudno, ka« ko sem to občutil! Celo to sem vedel, da je vse to praznoverje, toda meje med prazno vero in vero nisem raz« ločil; takisto nisem imel moči, da bi se bil odkrižal te prazne vere, tolikanj je bila zakoreninjena in splošno pri« znana. Gospod kaplan nas je v šoli sicer učil katekizem, vendar ni nikdar črhnil nobene zoper prazno vero. Me« ni je prihajala slutnja, da je poldan« ska vešča (»polednice«) samo pošastna tišina pravega poldneva, večerna po« šast (»klekánice«) pa somračje z zvo« nenjem, toda otroški razum se rad oprijema takih«le paedomorfizmov; otroku sploh ugaja poezija mitov. Se« veda ta poezija se kajkrat pretvori v spoznanje. Če sem se vrnil domov zvečer po Zdravi Mariji, mi je mati pretila, da me bo dala večerni vešči; ko pa sem moral do teme čuvati krom« pir in sem se bal »klekánice«, je mati pravila: »Kaj bi se bal, fanté, saj veš, da večernega strašila ni...« Ne v šoli in ne doma nisem slišal globlje besede o duhovni podlagi ver» stva; nisem slišal, da se o verstvu more in mora razmišljati. Ljudska ve» ra je bila, prav tako kot vsi njeni sim* boli in ves kult, v znatni meri gmotna, čisto objektivna, objektivistična. Da bi imela vera subjektivne, subjektivi« stične prvine — tega se ni nihče izmed nas domislil; vera nam je bila po sa« mem Bogu razodeta resnica, božja in cerkvena zapoved; bila je to, kar je Vincenc iz Lerina formuliral uprav klasično: »Quod semper, quod ubique, quod ab omnibus creditum est«. En« krat pa sem že premišljeval o takih«le vnanjih rečeh, kakor so n. pr.: Kdo je večji gospod: cesar ali papež? Ko sem zadel ob vprašanje svete Trojice, ali včlovečenje Boga in podobne nauke, ki jih nisem razumel, sem vpraševal o tem in onem patra Franceta, toda za« dovoljiti sem se moral s stereotipnim odgovorom: da je to skrivnost. Ta be« seda je zabranjla diskusijo, toda za« dovoljila me ni. Z vero so ljudje ži« veli, jo prakticirali in sprejemali vse cerkvene nauke. Iz svetega pisma smo izvedeli le toliko, kolikor je bilo v šolskih knjigah ali kar smo slišali v cerkvi; doma biblije nismo čitali, le kdaj pa kdaj molitvenike. j Nekoč se je v hlevu na gradu obesil i hlapec. Pokazali so mi vratca, na katerih je visel; teh vratc sem se posih« mal bal, taka groza me je bila tisti hip obšla; svoj živi dan nisem več prestopil praga tega hleva. Videlo sc mi je strašno, docela neumljivo, kako si more človek vzeti življenje. Le se zamislite v to: vzeti si življenje! Ali ni to nekaj nenaravnega, kakor da po« staviš stvar z nog na glavo? To mi je nenehamo ležalo v glavi, zlasti ko sem pozneje iztaknil knjigo o ljudeh, ki so živeli v najstrahotnejšem položaju; tako n. pr. nekega samostanskega bra« ta so baje položili v grobnico, bil pa je le na videz mrtev. V grobu se je vzbudil in je moral čakati, da ga reši nov pogreb, ali pa se usmrtiti. Živel je dvajset let v podzemlju, se hranil z mrčesom in golaznijo, ki je padala skozi okno v grobnico ter lizal vlago na zidu in krstah. Moja pamet je si« cer ugovarjala, češ, kako pa je živel pozimi, ko mrčesa ni, toda kazuistika tega primera in drugih le«temu podob« nih me je venomer zanimala. Vcepila mi ^ je problem prostovoljne smrti. Moj spis o samomoru je odgovor tem otroškim in poznejšim izkušnjam ... Převel B. eeffnočtrtnau nrozikaRčna In třtino яа- obražena ženska. Njeni bova ni šk i stiki z mladim češkim doktorjem so se razvili v ljubezen in prikupna dvojica se je zaročila, nakar je Charlie ali Šarlota odpotovala v Ameriko. Tudi Masayrk je kmalu zapustil penzionát in Lipsko; sprejel je službo suplenta na neki dunajski gimnaziji. Vzdržal je bore par mesecev. Zopet se je oprijel zgolj znanstvenega dela. Posečal je seminar prof. Bnentana in prirejal zasebne filozofske tečaje za akademike. Sredi tega dela, ki si ga je lagšal in slajša! s pismi svoji zaročenki v Brooklyn, pa je prišla čez veliko lužo vest, ki ga je močno pretresla: Šarkrta je padla z voza in se težko poškodovala. Mladi doktor je brž pustil knjige in načrte ter jadrno odpotoval v Ameriko. Vozil se je z neko staro ladjo, imenovano »Herber«. Sredi oceana je ladjo zalotil strašen vihar. V kabine je že prodrla voda, me d potniki 'je m a stal popi ah, z grozo so zrli smrti v obličje. Toda ladja se je rešila, ker v resnici ni bilo tako hudo: počil je 'le kotel z vodo. Tako je Masaryk prvič izstopil v deželi Svobode. Bilo je važnega leta 1878. Med tem se je zdravje mlade б ar lote znatno popravilo. 15. marca 1. 1878. sta se v Newyorku poročila in za ženito-vanjsko potovanje krenila v — Evropo. Dr. Masaryk je zdaj po ameriškem običaju dostavil svojemu imenu ženin priimek Garrigue. Poslej se je podpisoval T. G. Masaryk. Med potjo sita se ustavila v Lipskem in obiskala častitljivi penzionát Nato sita se naselila na Dunaju. kjer jima j« prii a teb' Všetečka najel majhno stanovanje z eno sobo in vežo. Herben pripoveduje: »Vest o Masarykova poroki z Američanko se je brž raznesla po Dunaju. Dva bančna ravnatelja sta obiskala dr. Masaryka in mu ponudila svoii banki, da bi naložil ženino doto. Res je, da je bil oče gospe Masarykové ravnatelj velike zavarovalnice, toda hči nikakor ni bila »•dolarska princesa«. Iz drugega vira izvemo, da so imeli Šarlatani starši 11 otrok, zaradi tega in pa dosledno ameriškim običajem, njihova v Evropo poročena hči sploh ni dobila dote. Ženitev z Američanko je bila tiste čase nenavadna, o Ameriki so bili razširjeni mnogo bolj nejasni pojmi nego danes. Ko sta mlada zakonca obiskala Masarykové starše v Klobouku, i podporo. Nekaj je k temu prifpomo- ) glo tudi versko ozračje. Masarykova žena je bila in je ostala protestantka. L. i Pred vsakdanjim sprehodom Je — čeprav bofj potifionia у ozadju, prizadevajoč si. da ne vzbudi javne pozornosti — pri nekaterih dobrodelnih in socialnih akcijah. Z eno besedo: bila je &ha. plemenita žena. Med svetovno vojno je morala že kot starka doživeti reči, k.i so jo hudo potrte iti naposled strte. Prof. Masaryk je odšel v inozemstvo. Doma so ga proglasili za veleizdajalca in mu zaplenili dovolj skromno imetje. Dva sina sta odšla na vojno; Herbert je 1. 1915. padel. Hčerko dr. Alice so zaprli, druga hčerka je bila z očetom v inozemstvu. Vse življenje na rodbino navezana žena je docela osirotela. Tudi glad je trkal na vrata, mimo številnih policajev, ki so jo vodili k zaslišanju na sodišče. Začela je bolehati. Masarykovi prijatelji so ii na skrivaj prinašali kruha In moke. Trda, kruta preizkušnja za ostarelo ženo. Ko se je Masaryk 1. 1918. triumfalno vrnil v Prago kot prezident narodne Ijudovlade, se je po končanih sSavnostih ob snežnem metežu odpeljal v Veleslavín, kjer }e našel ženo izčrpano m živčno zlomljeno. Poslej je živela žena osvoboditelja in preporodite-lja češkega naroda na Hradčanih in na gradu Lane; hirala je in se pripravljala za tih odhod v Neznano. Umrla je v maju 1. 1923. Pokopali so jo na njeno lastno željo skromno in tiho. Truplo so zapeljali v navadni rakvi s parom konj na mirno vaško pokopališče v Lanih, da ga položijo v češko zemljo med navadne, vsakdanje ljudi. Do groba so spremili ženo osvoboditelja zastopniki vsega naroda in vseh plasti, tudi politični nasprotniki: komunisti in Nemci. Šolski otroci so zasuli grob s pomladnimi cvetlicami. V freá ganljivi enostavnosti se je najlepše izrazilo vse življenje žene, ki je minila v tihem delu, v zavestnem izpolnjevanju dolžnosti, v polni podrejenosti etičnemu ukazu, ki veleva človeku, da delaj dobro. Njeno ime ne bo pozabljeno v senci imena češkega Wa-shingtona — T. G. Masaryka. В. Francoski učenjak o Masaryku E. Denis, francoski slavist in nadas Ijevalec dela Palackega, zgodovine če» škega naroda pod Habsburžani, uživa med Čehi ugled enega izmed osvobo» diteljev. Za časa svetovne vojne je Denis prvi v tujem svetu dvignil pra* por za svobodo Slovanov in se je za* njo tudi bojeval. Zato ostane zgodo» vinski dokument mišljenje, ki ga je imel Denis o Masaryku še pred voj* no. K Masarykovi šestdesetletnici je napisal prispevek, ki je nad vse zna» čilen in ki ga prinašamo v glavnih po» tezah: »... Med menoj in Masarykom so gotova prirojena nasprotstva, ki de» lajo proučevanje Masarykovega dela in značaja naravnost potrebno. Jaz sem Francoz, to je racionalist, verujem samo v jasne predstave in stroge pojme, ne zaupam meglenim formulam in nejasnim besedam. Ni» koli nisem n. pr. razumel točno, kaj razume Masaryk pod besedo »huma» nost«, ker tega ne razloži niti v kla» sičnem, niti v splošnem smislu. Masaryk je preveč Slovana, — kar T moje strani gotovo ni očitek —, za» to ima precej čudne pojme o svetu. Čeprav je zatiral romanticizem, je ravno v njem dovolj romanticizma, a ta način mišljenja se na bregovih Sei» ne ni nikoli vdomačil. Smatram ga za premalo sposobnega, da bi mogel for» mulirati kak zakonski predlog, dasi je naravnost znamenit v sestavi progra» ma, programi pa imajo tem večji uspeh, čim manj jasno so izraženi. S tem si tudi razlagam vpliv, ki ga ima Masaryk na mladino, ki je bolj dovzetna za ideale, nego za realnost. [V ostalem gre mladina za njim s pol» no pravico, kajti Masaryk ima odlič» ne lastnosti: pred vsem vzneseno ple» menitost namena ter pogum, kar je najdragocenejša lastnost. Pridobil si je popolnoma zasluženo splošno pri« ljubljenost, ker se ni bal splošne ne* priljubljenosti. Ne boji se niti tradi» cij, niti večin, niti predsodkov. Mislim, da se mu včasih zgodi, da se zmoti, ali nikoli ga ni strah izpovedati to, kar smatra za resnico. On spada te» daj k vzneseni vrsti krivovercev in baš krivoverci tvorijo vsak napredek. Ako je bila njegova nestrpnost kdaj nekoliko večja, se te nestrpnosti ni» kakor ne sme pripisovati razlogom sebičnosti, niti izbruhom nečimerno» sti. Češkemu narodu je izkazal zelo ve» lepomembno uslugo, ko je tako mo» žato vodil boj proti pristnosti roko* pisov. Vendar bi ne bil mogel doka* zati njih nepristnosti, da ni imel ob strani jezikoslovcev in zgodovinarjev, ki so bili manj filozofi, ki pa so strož» je in skrbneje vpoštevali vse podrob» nosti. Bil je pogumni vodja realistov, čeprav sam ni realist. V zadnjem času si je zopet pridobil nravno oblast nad duhovi pri zagreb» škem veleizdajniškem procesu. Tu pa mu gre popolno priznanje za uspeh. Sam ali skoro sam je s svojim vest» nim preiskovanjem izpodbil dokaze nepoštenih sodnikov in omejenih di» plomatov. Tedaj je po njegovi zaslugi postal mali češki narod velik in vzvi» šen pred celim svetom. Pokazalo se je, da rod Husov, Komenskih. Palač» kih in Havličkov še ni izumrl. Pri tej priliki sem se vprašal, da»li nisem bil včasih preveč strog napram njegovim hibam, toda dovolj mi je bilo spomni» ti se sveta Solonovega, da se ne bi nikoli smelo govoriti o človeku, dokler ni umrl. Ta bojazen je morda neko» liko pretirana, vendar je gotovo, da njegovi parlamentarni govori v prošli pomladi spadajo popolnoma prirodno v njegov normalni razvoj. V ostalem pa so vsi naši največji misleci imeli vedno nekoliko utopije. Morda so baš s tem veliki in s tem osvajajo duše. Jaz si danes predstav» ljam Masaryka takole: On je pred vsem vzvišena in plemenita duša in mladi ljudje, ki si ga izbirajo za svo» iega učitelja, ravnajo prav. Življenje jih bo dosti hitro izlečilo od tega, kar je morebiti nevarnega v njegovem ide» alizmti. Pariz, 29. januarja 1910. Ernest Denis, profesor na Sorbonni.« M. Orišek: Osvoboditelj naroda Predsednik slovaškega učiteljstva M. Orišek je napisal o priliki 751et-nice rojstva Masaryka ▼ »Narodni školi slovenski« zanimiv uvodni članek, ki je še danes vreden, da seznanimo z njim našo javnost. Bilo je 1. 1911., ko se je vršil ▼ Ho-doninu kongres čehoslovaških šudenov. Pri nas, na Brezovi pod Bradlom, se je organizirala cela ekspedicija za ta kongres. Pripomniti velja, da je bilo na Brezovi že takrat kakih petdeset rodoljubnih študentov, ki so se povečini šolali na Češkem in Moravském. Oduševljenje brezovskih študentov je bilo veliko, pa ni čudno, da je razgrelo tudi mene, zlasti, ko sem doznal, da bodo na kongresu nastopili tudi slovaški narodnjaki dr. A. Štefánek, dr. M. Hodža, dr. V. Šrobár, dr. Blaho, pa tudi — profesor Masaryk. Tako sem se tedaj odpravil z drugimi do Hodonina pogledat zbrano čehoslova-ško mladež — utelešeno čehoslovaško edinstvo — poslušat »Glasnike« in njih očeta-voditelja Masaryka. Na tem kongresu sem prvič v življenju videl in slišal prof. Masaryka. Dojem, ki ga je napravila name njegova beseda, je bil globok, še danes se živo spominjam nekega mesta iz njegovega govora. Govoril je o náboženstvu, o notranjem pre-verjenju, ki se ne krije vedno s tem, kar govori cerkev. Pa je dejal, če bi danes hodil Kristus po svetu in bi naletel na človeka, ki bi morda ne bil popolnoma njegovih misli, da si ne more drugače predstavljati, nego da bi Kristus prijazno vzel dvomljivca pod pazduho in mu rekel: »Vidim, dragi prijatelj, da dvomiš o tem, kar sem dejaL Oglejva si zato najine nazore.« In Kristus bi se s takim človekom pogovoril lepo na tihem in bi ga skušal ljubeznivo preveriti. Toda danes ne hodi več Kristus po svetu. Namesto njega je cerkev. Gorjé ti, grešna duša, če bi ti padlo na misel kritizirati to, kar uči cerkev. Ta bi te ne vzela pod pazduho, da bi se stabo porazgovorila o stvari in te prepričala. Ona ima drugačna sredstva in metode: — pošlje nate policaja...« Po tem uvodu je zagrmelo iz tisočerih grl po dvorani oglušujoče odobravanje navzoče mladine...« Da nam bo jasneje, zakaj je govoril Masaryk na omenjenem kongresu o náboženstvu in čemu je primerjal Kristovo metodo z »metodo« cerkve ter zakaj se je tako ogrela mladina za Masaryka, je treba povedati še to: Nekaj let pred hodoninskim kongresom (1907) je Masaryk kandidiral za poslanca v dunajski parlament. Ob tej priliki je povedal svojim volilcem v Valaških Medvodah med drugim tudi to, da ima cerkev na Češkem in Moravském ogromna posestva, dočim tisoči in tisoči bojujejo težak boj za vsakdanji kruh, ki ga prosimo tudi v očenašu. Kakor so njegova izvajanja žela med proletarskimi volilci vseobče odobravanje, so mu na drugi strani nakopala naj-oeabneiše sovraštvo duhovščine, ki ji ni bilo nobeno sredstvo tako nizko, da bi se ga ne poslužila v boju za preprečenje izvolitve Masaryka. Duhovniška zloba je segla celo tako daleč, da so sestavili cele litanije na Masaryka in jih s plakati razširjali med volilce. Naj jih navedemo v polnem obsegu: »Kdor ljubi svojo domovino in jezik — ne voli Masaryka«. »Kdor ljubi odkrit, srčen značaj — ne voli Masaryka«. »Kdor ljubi svojo vero — ne voli Masaryka.« »Kdor ljubi svojo ženo — ne voli Masaryka.« »Katera žena ljubi svojega moža — ne dela za Masaryka.« »Kateri oče ljubi svoje otroke — ne voli Masaryka.« »Katera mati ljubi svoje otroke — ne dela za Masaryka,« »Kdor veruje v Krista — ne voli Masaryka.« »Kdor ljubi svojo obrt — ne voli Masaryka.« »Kdor spoštuje obrtnika — ne voli Masaryka.« Vsakdo med nami občuti, da so bili takega cinizma zmožni samo tisti, ki so križali Krista pa se mu posmehovali: Drugim je pomagal, samemu sebi pa ne more . . . Masarykovi pristaši so imeli mnogo posla, preden so štrli cinizem duhovščine in pridobili volilce za Masaryka. Volilni boj je bil trd in ves narod je s pritajenim dihom čakal na izid. Vsa javnost, zlasti pa mladina, je z nepopisno radostjo sprejela vest, da je zmagal Masaryk ... Tomaž Garrigue Masaryk se je rodil dne 7. marca 1. 1850. v Hodoninu na Moravském, kjer je bil njegov oče Jožef zaposlen na cesarskem posestvu. Svojo mladost je preživel v različnih krajih Moravske, kjer je služboval njegov oče, največ pa v Čejkovicah. Prvi pouk je dobil v nemški osnovni šoli v Hodoninu L 1856., nadaljeval pa je v Čejkovicah. Od svojega enajstega do trinajstega leta je obiskoval piaristovsko realko v Hu-stopeči in bi imel iti kasneje na učiteljišče. Ker pa je bil za učiteljišče še premlad, ga je dal oče na Dunaj učit se ključavničarstva. V šestih tednih pa se mu je to delo pristudilo, zato so ga dali v pouk h kovaču v Cejčah, da bi se izučil tega rokodelstva. Njegov bivši učitelj v Hustopeči pa mu je izposloval mesto pomožnega učitelja v Čejkovicah, kjer je mladeniča pripravljal za gimnazijski študij kaplan Satora, da je 1. 1865. lahko vstopil v prvi razred piaristovske gimnazije v Stražnici ter napravil izpit. Še isto leto je prestopil v П. razred nemške gimnazije v Brnu, kjer pa je ostal le štiri leta ter je zaradi hudega nastopa z ravnateljem dobil consilium abeundi. Nato se je vpisal v šesti razred na Dunaju, kjer je maturiral 4. julija 1. 1872. Istega leta se je vpisal na filozofsko fakulteto na Dunaju. Po štirih letih je predložil disertacijo o »Bistvu duše pri Platonu«, nato pa napravil rigoroze ter diplomiral 10. marca 1. 1876. za doktorja filozofije. O počitnicah je kot instruktor potoval s svojim učencem v Italijo, jeseni pa je odšel ž njim v Lipsko, kjer se je hotel habilitirati kot vseučiliški docent. Tu se je seznanil z Američanko Šarloto Gar-rigueovo in se naslednje leto zaročil ž njo. L. 1877. je za kratko dobo prevzel službo suplenta za grško in latinsko na nižji gimnaziji na Dunaju, pa je že decembra istega leta vložil prošnjo za habilitacijo na dunajski univerzi na temelju razprave o principih sociologije. Čez par mesecev pa je prosil, da mu vrnejo delo, da ga izpopolni. L. 1878. se je v Ameriki oženil in znova odpotoval na Dunaj, kjer je prav skromno živel. Enajst mesecev po prvi vlogi za habilitacijo je vložil ponovno prošnjo in ji to pot priložil delo o »samomoru kot soci-jalnem masnem pojavu«. V svojem 32. letu je postal izredni profesor češke univerze v Pragi in s tem se začenja njegovo javno delovanje. V četrto leto njegovega bivanja v Pragi pade začetek boja za rokopise, koncem osemdesetih let pa posega Masaryk vedno bolj in bolj v politično življenje in je L 1891. prvič izvoljen v državni zbor kot zastopnik po-šumavskih mest, naslednji dve leti pa je tudi član avstrijske delegacije in je kot tak vehementno nastopil proti vladni politiki v Bosni in Hercegovini. Dogodki na Ruskem 1. 1904. in 1905. so vzbudili Masarykovo pozornost, zato je odpotoval v Rusijo, da na licu mesta preuči pereči problem. Sad njegovih opažanj je veliko delo »Rusija in Evropa«. Pred tem potovanjem pa je bil že v Angliji in drugič v Ameriki. Ob novih volitvah po splošni in enaki volilni pravici 1. 1907. je bil izvoljen znova v parlament s pomočjo socialističnih glasov ter je v proračunski debati naglašal svojo ljubezen do delovnega ljudstva. V dobo aneksijske krize spada njegovo ojačeno zanimanje za jugoslovenske zadeve in Masaryk se v veleizdajskih procesih odločno postavi proti avstrijski uradni politiki. V aneksijskem letu in v dveh na-daljnih je obiskal naše dežele, da podrobneje preišče avstrijsko politiko napram jugoslovanskemu življu. Svetovna vojna ga je za dolga leta odtrgala od domovine. 2e prvo leto je odpotoval na Nizozemsko, od koder se je vrnil po par mesecih, nato pa je koncem 1. 1914. odšel v Italijo ter ostal vso vojno v emigraciji. Iz Rima je odšel v Ferrero, Pariz in London, od tod pa 1. 1917. v Petrograd. Boljševiški prevrat je dočakal v Petrogradu, nakar je preko Moskve, Sibirije in Vladivostoka pošetil Tokio. Iz Japonske se je odpeljal v Washington in je bil koncem 1. 1918. dvakrat v avdienci pri Wilsonu. V Ameriki je sestavil proglas čsl. državne samostojnosti, ki ga je Amerika vzela na znanje 18. oktobra, čez mesec dni pa je zapustil New York ter se preko Francije in Italije vrnil v svobodno domovino, kjer je 22. dec. 1918. položil svojo prisego kot predsednik republike. Naročajte „Naš® dobo"! Citati Iz Masaryka Humanitetna ideja se javlja v naši dobi kot narodnostna ideja. To se začenja v zadnjem času pri nas razumevati, da namreč humanis tet na ideja ni proti narodnostni ideji, ampak da bi baš narodnost, prav kakor človek posameznik, morala biti humana, humanitetna. Človečanstvo ni abstrakcija, sedeš ča na prestolu nekje v državi idej nad resničnimi ljudmi — narodi, kakor je rekel Herder, to so prirod> ni deli človečanstva. V tem zmislu sta Kollár in Palacký gradila nas rodnost na humanitetni ideji. Kols lár pa, poučen po Fichteju, se je trudil za narodno vzgojevanje in izobraže\'anje. V naših dneh ras zumemo humanitetno in narodno idejo ljudsko, socialno. Socialno vprašanje ni zgolj des lavsko vprašanje. Socialno vprašaš nje ni vprašanje samo enega razs reda in kaste, marveč vprašanje vseh. Popustiti pritisku delavcev z dovoljenjem splošne volilne praviš ce je samo delno in negativno razs rešenje vprašanja; vprašanje mora biti rešeno celo in pozitivno in to pomen j a osvetliti in ogreti glave in srca vseh; pomen j a, duhu dati moč nad gmoto, pomenja potlačiti ljus bežen v samega sebe. Socialno vprašanje je vprašanje nravnosti — nenravnosti, je vprašanje nasilja in učinkovite humanitete. • Enostranskega gospodarskega materiatizma se drže vsi, ki hotes nehote iz gmote delajo duha, celo Boga. Materializem se ne da ods straniti z materializmom. Zdi se mi, da si mnogi antisemiti in socis alisti dopuščajo napako, ki jo oči* tajo kapitalistom in semitizmu — da namreč tudi plešejo okoli zlate* ga teleta. ^ Velik del tako zvanega duševne* йа dela ni nikakor višji in več vres den nego delavčevo delo. Mnoga inteligentna dela (bolje: poklici) so mehanična, šablonska (birokras tizem) in ne zahtevajo nikakega res* ničnega mišljenja, vsaj ne več, nes do mora misliti navaden človek. Naopak delavec v večini primerov ne misli manj. Vzemimo к temu, da se je z vzgojo in šolanjem infes liúent svojega rokodelstva tako nas učil kakor rokodelec svojega, in ni* mamo zato med delom delavca in povprečnega inteligenta znatnejše razlike. To je, kar se njegove vreds note in uporabnosti tiče in kolikor zaleže na duhovni kapaciteti; intes ligent zato, ker več vé nego delaš vec, ne misli več in ne misli bolje. Preprosta delavka ali rokodelka — sicer tudi profesorjeva ali uradnis kova žena — ki s svojimi skromnis mi sredstvi vodi domačnost in pri tem dostojno vzgaja pet glav, misli mnogo več in intenzivneje nego človek, ki je dvajset let presedel v šoli in si nakopičil stog raznih spris čeval. Razlika med navadnim intes ligentom in delavcem je baš v tem, da je njuno šolanje neenako dr as go in da je torej njuna plača, ods nosno mezda, že zato tudi neenaka. Vprašanje, jesli treba, da bi ta ali oni uradnik resnično študiral dva js set let, je seveda drugo. Od tega navadnega dela moramo ločiti višje, menim ustvarjajoče delo. V znanos sti, filozofiji, umetnosti, politiki, ins ženjerstvu — povsod. Povsod se loči resnični mislec in umetnik od »dninarja«. Te kategorije doslej še niso točno opredeljene, ali bivajo in imajo velik pomen. Tudi v gospos darstvu. Seveda so pa tudi tu stop* nje — poleg Newtona, Humea, Franklina, Napoleona itd. potřebu* ie družba tudi duhov in delavcev druge, tretje vrste. • O narodih in o lastnem narodu se more govoriti docela nepristran* sko in ni treba oboževati lastnega naroda; meni n. pr. Slovaki, ker poznam njihove hibe, niso zato nič manj dragi, nego so mi bili, ko teh nisem poznal. Ne razumem, zakaj bi poznavanje resničnosti škodovas lo prirodni ljubezni do lastnega ljudstva, jezika, naroda. V posebej izvoljene narode ne verujem. Ni* mam potrebe, poniže\'ati drugih narodov, da bi se moj narod s tem povzdignil. Poznam tudi napake drugih narodov, ali te me ne ske* lijo tako kakor napake mojega na* roda _ mene samega. Priznavam prednosti drugih narodov rad, ali to nima na moje narodno čustvo nikakega vpliva. Mislim, da je nravna dolžnost, govoriti o naros dih, lastnem in tujem, odkrito: nas rodnostno avgurstvo preprečuje lastni napredek. SLOVANSKE Narodnostne razmere v srbski Lužici (Vtisi s potovanja). Preteklo leto sem dvakrat pošetil Lužico. Prekrižal sem večinoma peš vso od juga proti severu in od vzhoda proti zahodu- Vsak tujec, ki poseti Lužico, se najprej zaustavi v Budyšinu, glavnem središču to-žiško-srbskega narodnega življenja. Inkaj deluje več kulturnih in gospodarskih delavcev. Njihova stremljenja so uspesna ▼ toliko, v kolikor se opirajo na široke mase lužiškega naroda. Vsi lužiško-srbski časopisi in po večini tudi vse knjige se tiskajo za vso Lužico v Budyšinu. Njihovo število bi zadoščalo malim razmeram, ce bi vsa književna in časopisna produkcija služila svojemu namenu, t. j. nacionalni probudí naroda. Predvsem bi moralo časopisje ljudstvu dajati več, kakor daje. Moralo bi redno prinašati dobre članke, ki bi bih pisani v duhu lužiško-srbskega naroda. Knjige so zelo malo razširjene, kajti vsak, kdor hoče lužiJko-srbsko knjigo, mora v buli у šin. Zapadno od Budyšina se nahaja katoliški del srbske Lužice, ki je narodnostno najbolj zaveden, kar je v prvi vreti zasluga katoliške duhovščine, ki je odločno narodna in slovanska. Vzgojena je bila v lu-žiško-srbskem katoliškem seminarju v Pragi, ki ga je pred leti budyšinski skot, velenemec dr. Schreiber ukinil, radi česar so izgledi za bodočnost zelo slabi Tudi ostala inteligenca je narodno zavedna m deluje z narodom roko v roki, kar je rodilo že marsikak dober sad. Večina župnij in šol ima duhovščino in učiteljstvo luži-ško-srbske narodnosti. Ženske nosijo stalno narodno nošo. V zadnjem času se je začel s pomočjo nemškega škofa umetno ustvarjati klerikalizem, ki proglaša narodnost za poganstvo. Cepitev narodnih sil je 3 samo vprašanje časa. Pokret je zavzel že preceišnjo razsežnost, ker ga zagovarja -di tednik »Katolski Posol«, ki velja za najboljši lužiško-srbski list. V pokrajini vzhodno od Budyšina živi evangelski del saških Lužiških Srbov, ki je narodno zelo zaveden, vendar ne toliko kakor v katoliški Lužici. Cerkev in šola sta deloma v narodnih rokah, vendar je vse narodno življenje odvisno od delovanja raznih narodnih društev. Kakor v katoliški Lužici je tudi tukaj mnogo pevskih, diletantskih, izobraževalnih i. dr. društev, predvsem pa je tu zelo dobro razvit Sokol. Lužiško-srbska mladna se je začela navduševati za sokolské ideale; Ljudstvo tukaj ne nosi več narodne noše. V^ šori, ki je v celi Lužici nemška, se na Saškem, kjer so lužiško-srbski učitelji, poučuje poldrugo uro tedensko tudi lužiško-srbski jezik. Na Pruskem je slika popolnoma drv g&čna. Okolica Wojerec (nem. Hoyerswerda), okraj slepjanski (nem. Schie fe) in mužakovski (n?.m Muskir). vsak rd t--h tv. ri poglavje zase. V SVojcecih in v Slepem še srečavamo pe':tib narr.dne nošnje. Ljudstvo je tukaj v narodnem oziru prepuščeno popolnoma samo sebi. Učiteljstvo je v ogromni večini nemško ali renegatsko; v celi pruski Gornj: Lužici delujeta samo dva lužiško-srbska učitelja! O lužiško-srb-skih duhovnikih v narodnem smislu tukaj ni govora. Zavedni kmetje so mi pripovedovali, da se narodni jezik in noša na vse mogoče načine zatira. Najmlajša generacija ne razume več lužiško-srbskega jezika. So pa tudi primeri, da se šoli odrasla mladina teácom svojega življenja v vasi, zopet vrne k svojemu narodu. Ljudstvo je v teh krajih zelo siromašno, zato mora velik del iskati zaslužka v mestih in tovarnah. Ti ljudje so za lužiško-srbski narod za vedno izgubljeni. Poleg mnogih žalostnih znakov, ki pričajo, da bo tu slovanski živel kmalu izginil, je tudi nekaj svetlih. Toda to so le iskrice, ki ne zamorejo dati mnogo upanja. Gornja Lužica je od Dolnje danes že odtrgana z nemškim jezikovnim pasom. Na severu, v Dolnji Lužici je še slsbše. Tu prebiva največji del Lužiških Srbov, ki pa je brez narodnih voditeljev, razen nekaj častnih izjem. Narod je prepoiščen popolnoma sam sebi. Chočebuz (nem. Kott-bus) in druga mesta so tukaj kakor v ostalih delih Luiice, že skoraj popolnoma nemška. Samo ob četrtkih, ob priliki tedenskega sejma, kaže Chočebuz slovansko lice. Na vsakem koraku srečavamo brhke Lužičanke v pestrih narodnih nošah. Dokaz, da bi se dalo tu v narodnem oziru mnogo storiti, ali narod je zapuščen in tava v temi. Dolnjolužiške vasi so brez narodne duhovščine in brez zavednega uči-teljstva; narodno zavedne bi lahko prešteli na prstih. Turistično zanimiva Blata (nem. Spreewald) so najhuje izpostavljena germaniziranju, ker je tujski promet zelo velik. Razen Маэ'се Serbske v Chočebuzu, ki izdaja vsako leto koledar v do'niolu-žiškem narečju, narodnih društev tukaj ni. Vsa Lužica kaže danes nemško lice. Nikjer ne najdete lužiško-srbski h napisov! nepokvarjenih lastnih imen ni videti nikjer. Vsak narodno-gospodarski pokret zatře nemški kapital v kali. Zato tudi »Serb-ska ludova banka«, ki je bila ustanovljena no nemški revoluciji 1. 191S. in »Serbski Hospodař«, ustanovljen po nemški inflaciji, ne more razviti uspešno svojih sil. Po-prevratno živahno gibanje za osvobojenie ni rodilo pričakovanih sadov in zato prevarani narod o tem danes noče mnogo govoriti in tudi ne slišati. V manjš nski politiki sode'ujejo z ostalimi narodnimi manjšinami Nemčije, kar pa še do danes ni pokazalo nikakih uspehov. Ljudsko mišljen ie je pri večini prenoieno s saškim in pruskim mišljenjem. Na Saškem in na Pruskem sicer srečavamo mnogo navdušenih Slovanov, ali povprečni narod misli tmisaško, čeprav še govori lužiško-srbski jezik. V splošnem se lahko reče, da se v Lužici dela, ali delavcev je premalo. Večina se ne briga za ničesar, čeprav je usoda Lužiških Srbov v njihovih rokah samih. Veknslav Bučar. Brzojavne fn telefonske vesti KRALJ ALEKSANDER PREZIDENTU MASARYKU Včeraj se je jugoslovenska deputacija v svečani avdijenci poklonila prezidentu Masaryku ter mu izročila čestitke in darove našega kralja Praga, 6. marca, AA. Danes dopoldne ob 11.30 ie predsednik češkoslovaške republike dr. Tomaž Masaryk sprejel v svečano avdijenco jugoslovansko deputacijo, ki sta jo tvorila minister za pravosodje dr. Milan Srskič in general Savič v spremstvu poslanika dr. Grge Ansrjelinoviča. Pri tej priliki je g. dr. Srskič predal g. predsedniku republike lastnoročno pismo Nj. Vel. kralja Aleksandra in mu čestital k 80 letnici v imenu Nj. Vel. kralja. Z našega poslaništva se je delegacija odpeljala v avtomobilih na Hradčane. Načelnik predsednikove pisarne doktor Veber je deputacijo čakal na dAorišču. Tam je deputacijo pozdravila častna čet z до »»»o in zastavo. Godba je into-nirala jugoslovensko himno. Ob stopnicah predsednikove palače je bila postavljena častna straža. Pred ■"hodom v predsednikovo zgradbo je člane de. putacije pozdravil šef pisarne gospod Strimpl in komandant straže. Predsednik dr. Masaryk je sprejel delegate v svečani dvorani v prisotnosti ministra za zunanie zadeve g. dr. Beneša in kanclerja g. Šamala. Predsednik republike se je razgovarjal z deputacijo okoli pol ure in pri tej priliki je deputacija izročila predsedniku g. Masaryku darove Nj. Vel. kralja. Predvečer Masarykovi!* svečanosti v ČSR Velika parada češkoslovaške vojske — Po-klonitvena povorka praškega prebivalstva Praga, 6. marca, h. Danes popoldne sc ie vršila v proslavo 80 letnice predsednika Masaryka na Gradu pred zastopniki vlade, celokupne generaiitete, zastopniki tujih držav in drugih dostojanstvenikov velika vojaška parada praške garnizije v novih uniformah. Defiiiranje čet je trajalo eno uro. Istočasno je krožilo v zraku 24 letal, ki so izvajala razne drznosti. Praga, 6. marca, d. Praško prebivalstvo je že pričelo s pripravami za slovesno proslavo SO Masarykovega rojstnega dne. Vse mesto je odeto v zastave, posebo slovesno pa so okrašene ulice, po katerih pojde jutri slavnostni sprevod praškega meščanstva na Hradčane. Sprevod se bo pričel ob 15. uri in mu bo načeljeval primátor doktor Baxa z občinskimi svetniki. Tem pa bodo sledile organizacije social-de-mck.atske, narodne socialistične in meščanskih strank ter nepolitične organizacije. V sprevodu bodo korakali tudi Sokoli, in sicer z nepolitičnimi organizacijami. Praga, 6. marca, d. Masarykova družba za sociologijo je obhajala skupno z institutom za socialne vede 80-letnico predsednika Masaryka v dvorani ministrstva za socialno skrbstvo. Slavnostni govornik vseučiliški profesor dr. Břetislav Foustka je govoril o delu Masaryka na socialnem polju. Masarj'kova sociologija je po vsem svojevrstna ter je ni mogoče opisati z obstoječimi sociološkimi formulami, ker je Masaryk filozof svoje vrste. Kot sociolog je imel in ima predvsem smisel za vprašanja sedanjosti, ki jih gleda z znanstvenega in umetniškega stališča. Masaryk ni samo socialističen teoretik, temveč tudi sociološki praktik. Čestitka predsednika Doumergueja Praga, 6. marca. AA. Francoska delegacijo, se-»toječa iz generala .MitieJtottserja in iz rektorja pariške akademije Chartetyja, bo danes izročila ■predsedniku čeSkosJovašfoe republike Masaryku lastnoročno písmo predsednika francoske republike Dowrpergtta s čestótlkami k osemdesetletnici. Berlin, 6. marca, č. Vse zadnje dni pred jubilejem čsl. prezidenta se nemški list obširno peča z življenjem T. G. Masaryka in nenavadno laskavo ocenjuje vse delovanje ustvaritelja čsl države. »Acht Uhr Abendblatt« v daljšem članku obravnava zakon, ki sta ga nedavno sprejeli obe čsl. zbornici ne samo z glasovi Čehov, marveč tudi Nemcev. Besedilo zakona sc glasi: T. G. Masaryk si je stekel zasluge za državo in se ima vklesati v kamen v obeli zbornicah. To glasovanje dokazuje, da se je Masaryk dvignil nad vlogo osvoboditelja svojega naroda in je postal dobrotljivi oče vseh narodov v čsl. republiki. Zato se tudi Nemci v Nemčiji spominjajo tega dne brez gneva v srcu zavoljo njegovega delovanja med svetovno voio in se preje radujemo z njegovimi rojaki, da ta neustrašeni bojevnik za demokracijo in humaniteto še ni opešal in da že prestopa prag devetega desetletja svojega življenja v polni čilosti in svežine. »Berliner Zeitung« pravi, da je Masaryk klüub svojemu slovaškemu poreklu, k-i ga v vsem svojem delovanju ni nikoli zatajil, vendar le postal prorok češkega vstajenja in najsilneiša osebnost naroda, med katerim je živel. »Berliner Börsen Kurier« piše, da je Masaryk postal simbol za čsl. narod. Njegov politični pomen in delovanje izvirata iz temeljne misli humanitete. Mora se priznati, da Masaryk v resnici trpi nad konfliktom, kadar pridejo njegove teze v nasprotje s prakso, kar mu je čast in kar ga približuje vsem mislečim ljudem. List pripominja, da skrajni češki nacionalizem, ki ga vodi Kramar, ne čuti takega spoštovanja pred Masarykom. kakršno čutijo široki sloji. »Mi pa se ravnamo samo po fak-tičnih prilikah,« končuje list, »ako si danes priznamo, da Masaryk ni nikoli ljubil nemštva, vendar ga je vedno spoštoval«. Strašne vesti o poplavah v južni Franciji V kalnih valovih narastlih rek je našlo smrt nad 600 oseb — Poplava ie porušila na tisoče hiš — Obupen položaj nesrečnega prebivalstva Pariz. 6. marca p. Poplave v južni Franciji so zavzele tak razmah, kakor ca že ne pomnijo SO let. Do davi so ugotovili. da je na>"!o smrt v narasli vodi nad 600 ljudi. Vcerai je v mestu Moissac voda predrla nasip ter odnesla vse. kar ji je bilo na poti. Oh t с i priliki je utonilo okoli 200 oseb. V mestu Montaubanu ie voda porušila nad 1000 hiš. Število človeških žrtev v tem kraiu znaša nad 300. Najtežje izmed vseh krajev je prizadeto mestece Fonsate, kjer je voda porušila nad sto hiš Tudi mesto Rennes ie istotako popolnoma porušeno. V tem kraju je utonilo okrog 12 oseb. Davi so poročali iz Bordeauxa o novih povodnjih Oarrone. Voda se je razlila v širini nad 20 km. Za reševarrie ljudi ie bilo povsod organizirano vojaštvo. Pazen 'etra krožijo nad poplavljenim ozemljem letala, da obvešča-io voiašlvo. kje ie najbolj potrebna pomoč :za reševanje s pontonskimi čolni. Toulouse. 6. marca AA. Snoči ie narasla •povoděni za tri čevlje. V tarnski dolini se je zrušilo 10O0 hiš. Nad 10.000 ljudi je ostalo brez strehe. Pariz. 6 marca d. V Villebourbonu ie našel pri reševanju obražen i h oseb smrt v drvečih valovih neki rokodelec, ki ie sam rešil iz objema kalne vode nad 100 oseb. Sličná usoda je doletela tudi nekega drusrega reševalca. V okolici Bulisa stoji voda 10 metrov visoko in je poplavila hiše do robov streh, kjer se v obupu oklepajo dimnikov prebivalci. ki so se rešili na strehe, odiejer jih rešujejo vojaki in mornar?! s pontonskimi čolni. Prebivalstvo je popolnoma obupano 1er so mnogi bogati posestniki postali za- radi povodnji čez noč berači. Vlada poskuša pomagati bednemu prebivalstvu z vsemi mogočimi sredstvi, vendar pa ie beda tako veiika, da bodo morali nesrečnim pokrajinam priskočiti na pomoč vsi sloji francoskega naroda. Pariz. 6. marca AA. Tardieu in predsednik republike Doumersrue se napotita jutri v poplavljene kraje na jugu. Pariz. 6. marca s. Kakor poročajo iz Bordeauxa. je pričela reka Garrone naraščati tudi v spodniem delu ter ie poplavila številne vasi. V kraju Isle Saint George je utonilo 7 oseb. Nadaljnjih 20 oseb je v živ-Ijenski nevarnosti. London, 6. marca A A. Angleški kralj je poslal nastopno brzojavko francoskemu predsedniku: »Doznal sem z najglobokeášim sočustvom o katastrofalnih poplavah, ki so opustorile obsežna ozemlja v južni in v iužno-zapadni Franciji. Izražam Vam tem ootom. g. predsednik. mojo globoko simpatiio z žrtvami in posebno z onimi, ki so izgubi» v tej katastrofi življenje.« Angleški poslanik v Parhu ie istotako izrazil globoko simpatijo angleške vlade francoski vladi. Znižanje obrestne mere Amsterdam, 6. marca. AA. Nizozemska Narodna b a ntka je zmiža.la eisikonnptmo гоего z 4 na 3 rn pol odsítwka, počenňi z 7. t. m. Parte, 6. marca. AA. »Hava«* doznava i® Stockholms, da ,ie §vedfe!ka na.rodna banka znižala otor-esfaro mero za eíikom.t na 4 ki poo>ma izúatavi.l. »Anbeiiter Zeitung« obsoja današnjo komumš&trono manMestacijo m jo дашпплје nesmiselno. Budimpešta, 6. marca. AA. »Kortnro* poroča, da je bila budiniipeštanslka ро!5сра danes v priprav'lenosti, da prepreči postes manifestacij r>o buidimiipeštansfcih uifcalh, ki jih je komunistična straníka napovedala za danes. London, 6. marca. A A. Povodom manifestacij v vseh mestih Angtije ie prišlo do sip-opadov med pofioiijo ki manifest arot i- V Glasgowu. Dublinu, Londorm in Mandi'CSitTU so komunisto napadi!i policijo. Pet oset) ie bik) v DuibKnu lažje ranjenih. V Londonu so bile 4 osebe атейягапе m 5 ranje-raih-Poíioirá je zabíraná a mamiife stan torní, da bi se približali zjfradtai metsitmega župansAva, kamor so hoteli fei v povorfvi. Newyork, 6. marca. AA. Hasí ie poFcija prevzela povsod strožje varnostne mere, je vendar prišlo v niesíóh v Ameriki do neredov povodom komiOTwsHčnega dneva. V Washinigjtomu je morala •poKoija uporabiti plin га so líz en'« ter na ta način razganjati manifest ante. Pred Belo hišo ie bilo več foomimšjtov ranjenih. Vodí a manifes-tantov ie hotel spkzaitri na vrata ograde Век hiše ter od tam govoriti množici. Sporazum med Grčijo • T v« • m iurcijo Angora, 6. marca. M. Po informacijah iz poučenih grških in turšk h krogov sta zunanji minister Tevfik Ruždibej in grški poslanik v Angori Polihroniades parafirala sporazum med Grčijo in Turčijo, ki se tiče imetja zamenjanega prebivalstva. Po tem sporazumu bo Grkom iz Carigrada dovoljeno bivanje v Turčiji, muslimanom iz zapadne Trakije pa v Grčiji. Vse konfisci-rano imetje Grkov v Carigradu bo upravičencem vrnjeno, premoženje onih Grkov v Carigradu, ki so za stalno zapustili turško prestolnico pa bo prešlo proti odškodnini v last turške države. Cenitev tega prf~ moženja bo izvršila Grčija sama. Pričakuje se, da bo v najkrajšem času ta sporazum tudi oficijelno podpisan od obeh vlad Italiianski voini proračun Rim, 6. marca. AA. Včeraj popoldne Je bil v parlamentu tekom seje razdeljen poslancem načrt proračuna vojnega ministrstva. V prvem delu tega načrta se govori o čisto tehničnih vprašan j :h proračuna. Načrt pred4'ideva zmanjšanje kadrskega roka in opravičuje ta ukrep s podporo, ki io nudijo vojski fašistične organizacije. Novinci prihajajo v voisko že s primerno vojaško izobrazbo. Drugi del poročila razpravlja o vojaških pripravah in silah sosednjih držav. Poseben odstavek je posvečen trdnjavskim gradnjam v okolici Nizze. Pisatelj Jirásek obolel Praga, 6. marca. h. Pisatelj Alojz Jirásek je težko obolel. Ker ie skoraj SO let star, se resno boije za njegovo življenje. Dunaj, 6. marca. AA. Povodom atentata v Pirotu piše dunajska »Reichspost« med drugim tole: Sodeč po vsem so avtorji tega groznega zločina člani makedonskega komi-teta, ki so hoteli s tem atentatom, kakor tudi s prejšnjimi, kompromitirati izboljšanje jugoslovensko - bolgarskih odnošajev. Atentatorji bodo to pot dosegli ravno nasprotni cilj hi še pripomogli k okrepitvi onih struj v Jugoslaviji in Bolgariji, ki streme po či-m tesnejših prijateljskih odnošajih med obema državama. Ti smotri so v sklad»u s smotri bolgarskih narodnih elementov in streme do veliki državi vseh Slovanov na Ralkaf.u od Jadrana do Črnega morja. Zelo značilno je, zaključuje list, da začenja v Sofiji celo intelektualna omladina voditi račun o tem programu m o njegovi izvršitvi. Preiskava o pirotskem atentatu Sofiia. 6. marca g. Jugoslovenski poslanik Nešič je obiskal danes zunanjega ministra Burova zaradi bombnega atentata v Pirotu. Poslanik ie izjavil, da hoče akcija komitašev rušiti medsebojne odncšaie obeh držav. Jugoslovenska vlada ne be izvršila nobene demarše. vendar pa zihteva v smislu sofijskega sporazuma takojšnje sklicanje mešane komisije za razčiščeni e tega incidenta. Bolearska vlada bo predlog sprejela. V glavnem gre le za določitev škode in morebitnih sankcij. Rešitev albanske vladne krize Bivši podpredsednik parlamenta Vangjeli je včeraj sestavil novo albansko vlado - Bivši poslanik v Beogradu Rauf Fiči je zunanji minister in zastopnik notranjega ministra Tirana, 6. marca, r. Po tridnevnih pogajanjih je bila danes rešena vladna kriza, ki je izbruhnila kot posledica nesoglasja med bivšo vlado in parlamentom zaradi proračuna in splošnega nezadovoljstva z vladno politiko. Izbruh krize je sledilo neposredno kot posledica debate, ki jo je sprožila opozicija s svojo interpelacijo o poslovanju i-n kupčijah raznih inozemskih družb, ki so v zadnjih letih docela okupirale vse narodno gospodarstvo države. Po posvetovanjih s političnimi voditelji je bil mandat za sestavo vlade poverjen dosedanjemu podpredsedniku parlamen- ta Pandjeli Vangjelu, ki je danes sestavil novo vlado. Tirana, 6. marca. r. Tiskovni urad poroča, da je kralj danes popoldne podpisal ukaz o imenovanju nove vlade, ki je sestavljena takole: predsednik vlade: Pandjeli Vangjeli. minister pravde; Vasil Avrami, ministrstvo zunanjih zadev jn zastopnik ministra notranjih zadev: Rauf Fico, minister pro-svete in zastopnik ministra za zgradbe; Fir Motti, minister financ: Kol Hači, minister za narodno gospodarstvo: Lehbi Fraseri. Burni spopadi v madžarskem parlamentu Protest socialistov in demokratov zaradi amnestijskega ukaza - Odgovor ministra pravde Szitvanyja i г i Budimpešta, 6. marca, g. V poslanski zbornici je prišlo danes pri razpravi o nuuni interpelaciji socialnih demokratov glede nedavnega amnestijskega ukaza regenta HortUiyna do burnih prizorov. Pred prehodom na dnevni red je socialno demokratski govornik Aleksander Propper z ogorčenjem ugotovil, da z amnestijo še vedn« ni rešeno vprašanje madžarske emigracije. Prvi vihar se je dvignil, ko je posianec Propper izjavil, da so na svetu samo še tri emigracije, in sicer ruska, italijanska in madžarska. Zahteval ;e dalje, da naj se izda tudi udeležencem okto-berske in marčne revolucije sličná amnestija kot je bila dovoljena udeležencem bele protirevolucije. Socialni de-mokratje so med tem vzklikali: »Kaj .ie z morilcema Somogyjem in Bacsom?« Ko je označil poslanec Propper zadnjo amnestijo kot sramoto vse države in iS s.:el zato od predsedmka energi- čen ukor, so pričeli socialni demokrati kričati: »Ta ukor je bojna napoved delavskemu lrjudstvu!«, kar je izzvalo zopet na desnici viharne proteste. Razen socialnih demokratov so vložili mi'jrno interpelacijo tudi demokrati, ki so grajali, da amnestija m vsebovala določb glede pomilostitve tiskovnih zločinov. Ministra pravde Szitvayja, ki je odgovarjal na interpelacije, ic opozicija ponovno prekinjala z ropotom in medklici. Minister je odgovarjal na vse medklice m je ugotovil med drugim, da je bilo izmed komunističnih obtožencev v času po komuni pomi-loščenih približno 31.000 oseb. Glede emigracije mora vlada samo izjaviti, da ne more vreči države v pogubo m dovoliti povratka takim osebam, ki hočejo uvesti razmere iz leta 1918. Mrd protestom socialnih demokratov jc večina z odobravanjem vzela odgovor pravosodnega ministra na znanje. Po zaupnici Tardieujevi vladi Radikalni socialisti bodo vodili najostrejšo opozicijo proti Tardieujevemu kabinetu - Komentarji tiska Pariz, 6. marca d. Seja poslanske zbornice se je po prečitaniu vladne izjave zavlekla do pol 1. ponoči. Tardieudu je odgovarjal voditelj radikal-sociiialistov Herriot, ki je obrazložil stališče radikalne stranke in vzrok, da je ta odklonila ponudeno sodelovanje z desničarji v Ta rdi en je vem kabinetu. Radikalno socialistična stranka je globoko prepričana, da ie Tardieujeva vlada v bistvu samo reakcionarni desničarski bojrti kabinet, ki je povsem odvisen od podpore reakcijonarne desnice. Postopanje Tardieuja ie bilo tako, da mu ne more kljub vsem njegovim lepim besedam zaupati noben od radikalnih socialistov. Po zaključeni debati se ie pričeio glasovanje o zaupnici vladi, ki ie bila sprejeta s 316 proti 263 glasovom. Glasovanje je bilo zelo dolgotrajno ter so formalnosti trajale nad eno uro Večina, ki io ie dobil Tardieu je proti pričakovanju velika ter io smatrajo v vladnih krogih kot za dober znak za na-daljmo usodo druge Tardieuieve vlade. Pariz. 6. marca AA. Predsednik Macdonald je čestital Tardieuju k njegovemu uspe Iru v zbornici. Ta rďeu se je zahvalil za čestitke s posebno zahvalno brzojavko Pariz, 6. marca d. Pariško časopisje posveča včerajšnjemu glasovanju o zaupnici vladi veliko pozornost. Desničarsko časopisje vidi v nepričakovano veliki večini, ki jo je dobH Tardieujev kabinet dokaz, da je zmagala med poslanci kljub krizi parlamentarizma, ki je zajela tudi francosko zbornico, trezna razsodnost in da želi večina poslancev, pristopiti k pozitivnemu delu. Levičarski lista" pa se tolaži io s te rr,, da je slŤčno večino dobil Tardieu tudi po se- stavi prve vlade, da pa se je ta pozneje pri vsakem glasovanj-u krčila in končno iz-premenfla v manjšino pri glasovanju o iz-premembah v proračunu. Po mneniu levičarskih listov ie bodočnost Tardieuievega kabinetu vse prej, kakor rožnata in bo moral v doglednem času doživeti isto usodo, kot jo je prvi, kljub temu da bo poskušal Tardieu z vsemi sredstvi čim dalje ostati na državnem krmilu. Odhod francoske delegacije v London Pariz, 6. marca, s. Zunanji minister Briand in mornariški minister Dumes-nil sta danes zapustila Pariz in odpotovala v London. Ministrski predsednik Tardieu je imel na kolodvoru še dolg razgovor z obema ministroma. London, 6. marca, AA. Francoska delegacija za pomorsko razorožitveno konferenco prispe v London nocoj. Jutri dopoldne bo konferenca nadal'evala orekimjeno delo v polnem obsegu. London, 6. marca AA. Zunanji minister Henderson se ie sestal snoči z Briandom, ki je začasno vodia francoske ďeiesac iie, dokler se ne vrne Tardieu. ki ie odložil rd-hod v London, da poseti poplavljena ozemlja v južni Franciii. Danes oorvidne so strokovnjaki pododbora nadaljevali razpravo o vprašanju Podmornic s oosebrim ozi-rom na posamezne edinice te vrste ladij. Kakor poročajo, stoji Anglija na stališču, naj se določi maksimalna tonaža za nosa-mezne podmornice na ISWi trn. Angleško stališče podpirajo tudi ameriški in ita'i'an-ski delegati. Japonski dclei.iti so predlagali. naj se določi velikost Podmornic na 20(Ю ton. dočhn so francoski delearati zahieval? maksimalno tonažo od 3000 tcu. Proslava T. G« Masaryka v Ljubljani Ljubljana se je včeraj vsa okrasila z zastavami — Svečana iluminaci ja Gradu in otvoritvena Sanfara — Krasno uspela akademija v operi V prekrasnem, toplem pomladnem popoldnevu so včeraj z ljubljanskih hiš zxpla-pclale troiwke. Okrasila se ie vsa Ljubljana za veliki slovanski narodni praznik, za svečano proslavo 80 letnice prezidenta Masaryka. V predvečeru slavnostnega dne je Ljubljana pokazala močan utrip v harmonij) milijonov src, ki te diii od slovanskega severa do našega najskrajnejšega juga čustvujejo presrčno, otroško vdano ljubezen do sivolasega, a neutrudno snujoče ga in žilavo vzdržnega voditelja češkoslovaškega naroda. V osrčju mesta so se v prvin večernih urah zbirale goste množice občinstva. Ves razgiban ie bil Kongresni trg, poln Marijin trg in one ulice, odkoder se ie nailepše nu dil pogled na ljubljanski Grad ki je ob 19. zablcstel gosto obsijan od močnih reflektorjev liki mogočna trdnjava v srebrni mesečini. Dávno ubrano so se oglasili z von ki glasovi fanfare dravske divizij -sike godbe. Dolgo so še Ljubljančani postajali na trgu. užívaje lepo večerno idilo. V Narodnem gledališču se je ob pol 2U. zbrala najodličnejša ljubljanska družba k slavnostni akademiji. Avtomobili so se drug za drugim ustavljali pred žarko razsvetljeno opero, izstopali so gospodje in dame. Zanimiv, skoro da presenetljiv je bil pogled po gledališču, ki je bilo polno zasedeno. Gospodje po ložah in tudi v parterju večji del v frakih, dame v fcrasmh toaletah. Posebna reprezentančna Dr. František Resi, konzul Češkoslovaške republike v Ljubljani, zaslužni delavec na polju češkoslovaškega m ju go slo venskega zbliža raja. loža napram prosceniju, pregrnjena z dragoceno preprogo, je bila rezervirana za konzula CSR g. dr. Františka Resla poleg katerega je zavzel mesto predsednik C si. ju-gosl. lige dr. Kraimer, opazili srno nadalje v glavni loži poleg odra komandanta Drav. divizije g. generala Tripkoviča in bana inž. Serneca, dalje po ložah v mezzaninu pomočnika bana dr. Pirkmaieria. župana dr. Puca in podžupana prof. Jarca. rektorja dr. Dolenca, Otona Župančiča, čsl. atašeja dr. Sieberta. zastopnike JC lige, Sokolstva in mnoge predstavnike kulturnih, gospodarskih, državnih in samoupravnih ustanov. V posameznih ložah kakor posebno še v parterju so se zbrali mnogi bivši Masarykovi učenci, danes pretežno možje v uglednih pozicijah. Razpoloženje je bilo od vsega početka svečano, vendar prepojeno s toplo vedro-stjo, ki se je stopnjevala od točke do točke posrečeno sestavljenega sporeda. Z vervo in eleganco je direktor opere g. Polič za uvod dirigiral predigro Smetanove opere »Libuša«. Cil a sovi polnoštevilno zasedene- ga opernega orkestra so ustvarili pobožno — svečano razpoloženje. Čim se je poleglo odcbravamije občinstva, se je zastor vnovič dvignil: na okusno dekorirani pozornici je mešani pevski zbor Glasbene Matice pod Poličevim vodstvom tehnično in glasovno n aj dovrš en e.ie zapel češkoslovaško narodno himno »Kde domov mul« z dostavkom »Nad Tatrou-'. Občinstvo je himno poslušalo stoje in nagradilo pevski zbor z maui-f est an t nim aplavzom. S slavnostnim govorom, čigar vsebino priobčinjemo na uvodnem mestu, je natG predsednik JČ-lige, direktor »Jutra« g. dr Albert Kramer nagovoril občinstvo. Njegove besede so segle globoko, zahvala občinstva je bila nad vse prisrčna. Po govoru dr. Kramerja smo videli živo sliko »Pcklonitev prezidentu T. Masaryku. Živo sliko je komponiral prof. Vavpotič. Kipu velikega prezidenta se klanjajo zastopniki vseh slojev češkoslovaškega naroda v ozkem stiku z jugoslovenskim. Od otroka do starčka, od delavca do vojaka, vse časti moža, ki je to zaslužil, kakor morda nihče drugi ne. Po neobičajno dolgi pavzi je sledil II. akt Šafranek-Kavičeve glasbene drame •iiasan-aginica« pod vodstvom g. M. Poliča, ki je pridobila novo privlačnost zaradi nastopa g. Gostica v vlogi imotskega kadile. Prav veledostoino je nadomestil g. Vičarja, ter zlasti v dvospevu z go. Thiierry-Kavčnikovo dosegel velik uspeh. Kakor vsikdar je tudi tokrat Hasanaginica žela nedelijenc priznanje. K sklepu smo slišali še I. dejanje Prodane neveste nesmrtnega Smetane. S tem kosom živega življenja češkega naroda je bila izvrstno uspela svečana akademija zaključena v vsestransko zadovoljstvo. Proslava v Splitu Split, 6. marca. n. Tudi Split bo svečano proslavili 80-!etnioo rojstva prezidenta CSR T. G. Masaryka. Jutri je prvi dan proslave. Vse mesto bo okrašeno z zastavami. Mestni načelnik je nocoj pozval meščanstvo, naj čim lepše okrasi o priliki te proslave svoja poslopja. V nedeljo bo prirejena veiika proslava posebno s strani vojske, zvečer pa bo v gledališču svečana akademija s predavanjem o Masarykovem življenju. Poziv društvom Proslava 80 letnice rojstva češkoslovaškega predsednika Masaryka. Češkoslovaški konzulat opozarja, da se danes na dan rojstva predsednika republike pri vseh češkoslovaških zastopniških uradih ne bo poslovalo. Med 10. in 13. uro se bodo na konzulatu ČSR, Bleiwelsova cesta le/I, sprejemale čestitke v obKtai podpisov graturtamtov na izloženih poJah, katere predloži konzulait pisarni gospoda predsednika republike. Dohod za avtomobile k Masarykovi proslavi na univerzi bo z Vegove ulice. • Sokoi I. opozarja opětováno svoje članstvo, da bo zbirališče bratov in sester za slavnostni sprevod v potek 7 t. m. zvečer ob 6, uri na Taboru v oivlhi z znakom. Sokol II poziva svoie članstivo in naraščaj, da se udeleži današnjega sprevoda v polnem številu. Obleka civilna z znakom. Zbirališče pred Mestnim domom na hodniku finančne direkcije ob /"->19. uri. Šišenski Sokol poziva svoje članstvo, da se udeleži v petek 7. t. m. sprevoda v proslavo Masaryka. Zbirališče članstva ob 6. uri zvečer pred čitalnico. Zveza obrtnih zadrus v Ljubljani poziva vse obrtne zadruge v Ljubljani, da se po svojih odposlancih udeleže slavnostnega sprevoda ob priliki Masarykové proslave. Zbirališče ob Vi7. zvečer pred delavnico g. Radovana na Krekovem trgu. Obrtniško društvo v Ljubljani poziva članstvo da se udeleži slavnostne povodke ob priliki Masarykové proslave. Zbirališče ob %7. zvečer pred delavnico g. Radovana na Krekovem trffu. Oi>em Ljubljana. Danes ob 18. se zberemo na Krekovem trgu pred Slovensko baniko za Masarykov slavnostni sprevod. Vsi in točno! JNAD Jadran. Odbor poziva vse članstvo, da se zbere ob tričetrt na 18. v društvenih prostorih odkoder odidemo skupno k povorki, povodom M a sa r yko ve pros lave. Rekonstrukcija rumunské vlade Bukarešta, 6. marca. g. Kakor poroča »Dimineata« namerava ministrski predsed nik Maniu spremeniti sestavo vlade v nekoliko manjši meri kot je imel prvotno v načrtu. Državni podtajnik Voicu Mi tesen naj bi prevzel pravosodno ministrstvn. tio-čim naj bi bil državni podtajnik Mirtu imenovan za notranjega ministra. Namesto Mirta naj bi bil imenovan za državnega podtajnika v notranjem ministrstvu Ange-lescu. Potres na Dunaju Dunaj. 6. marca. AA. Davi ob 0-55 srednjeevropskega časa so začutili v več dunajskih okrajih potres. Selsmografska postaja je ugotovila, da ležj epicenter potresa v razdalji kaikih 140 km. Dosed aj ni bia pri j avl; er a nobena škoda. Možno je. da je bii potres nekoliko htsiši v planinah Dunaj, 6. maroa. s. Potresna opazovalnica v Budimpešti je zabeležila ta potres 11 sekund preje v oddaljenosti 160 km. V Budimpešti je trajalo gibanje zemlje 11 sekund. Bratislava, 6. marca. g. Danes ponoči so čutili na vzhodnem Slovaškem več potresnih sunkov, ki so se ponovili ob 6. zjutrai. Stvarna škoda je neznatna, vendar kaže nekaj hiš v mestu razpr>kline. Središče potresa je bilo v dolini Vaga na Slovaškem. Ureditev nagrad za konkurzně upravitelje Beograd. 6. marca AA. Ministrstvo pravde je sestavilo načrt uredbe o nagradah upraviteljem konkurzně mase in o nagradah upraviteljem mase prisilne poravnave irven i kotikurza. Načrt uredbe bo predložen go- 1 spodarskim zbornicam v izjavo. Požar petrolejskih vrelcev v Rumuniji Bukarešta, 6. marca. g. V petrolejskih vrelcih v Morenju je snoči izbrulnil po-žar v štirih črpalnicah, ker je počila dovodna cev za sirovo olje v bližini kotel-skih naprav. Plameni so švignili na rezervoarje za sirovo olje, v katerih ie bilo najmanj 60 vagonov tega olja. Vsa pokrajina ie ožarjena od visokih ognjenih zub-ljev. Reševalna dela so zelo otežkočena, ker se zaradi velike vročine ni mogoče približati ognju. Beograjski proces Beograd, 6. marca. p. Pred sodiščem prve stopnje v Beogradu je bila danes zaključena razprava proti bivšemu podpredsedniku občine Kosti Jovanovicu, ki ga je tožila beograjska občina zaradi raznih napadov v listih na občinsko gospodarstvo. Danes je imel Kosta Jovanovič svojo zaključno besedo in je govoril vse dopoldne. Pri tem je navajal razne dokumente, s katerimi je skušal ovreči obtožbo beograjske občine. Po njegovem govoru je sodišče po kratkem posvetovanju objavilo, da bo razsodba izrečena v ponedeljek 10. t. m. Nabava plemenskih oslov Beograd, 6. marca AA. Ministrstvo 7,a poliedelstvo bo poslalo te dni strokovno komisijo v Italijo in Framoi.jo, da nabavi osle-plemeniiake. Potrebo po takih oleme-njakih čutijo predvsem v naš'h hribovitih kra iih. kjer redi prebivalstvo kobile manjše rasti, da si vzgoji živino za delo v hribovitem terenu. Potrebe po tej živini ni noči kriti iz domačih žrebčarn in zato je ministrstvo odločilo, da se plemeníakii nakupijo v imozemstvu. Banovinski proračuni Beograd, 6. marca. č. Po konferenci med ministrom financ dr. Švrljugo in vsemi bani zaradi ugotovitve finančnega poslovanja banovin ter po seji ministrskega sveta, na kateri so pretresali in odobrili posamezne banovinske proračune, izdelujejo sedaj .končno redakcijo proračunov v posamezr.;h banovinah ter jih pošiljajo na potrditev ministrstvu financ. Tako je minister dr. Švrljuga že prejel proračune zetske, vai-darske, vrbaske in drinske banovine. Te dni je pričakovati tudi pošiljatve ostalih banovinskih proračunov in bodo vsi proračuni še tekom tega meseca pregledani ter odobreni Vsekakor bodo novi banovinski proračuni uveljavljeni že s 1- apri-iom, istočasno, ko stopi v veljavo tudi državni proračun. Uvedba staža za agronome Beograd, 5. maroa. AA. Da se absolvi-ranim agronomom omogoči pouk v praktičnem gospodarstvu v smislu zakona o pospeševanju poljedelstva, bo ministrstvo za poliedelstvo vsako leto prevzelo gotovo število absolviranih agronomov v enoletni staž na državnih in banskih poljedelskih posestvih. V to svrho je ministrstvo za poljedelstvo izdalo pravilnik o delu agronomov za dobo staža. Agronomi se morajo glasom tega pravilnika za časa staža seznaniti z vsemi stranmi poljedelstva, z uporabo vseh naprav in oTodja ter z upravo in s knjigovodstvom na teh posestvih. Za časa straža bodo agronomi prejemali od uprave posestev stanovanje, kurjavo in razsvetljavo, od ministrstva za poljedelstvo pa denarno podporo. Pravilnik ureja tudi odnošaje med upravo posestev in stažisti ter med posestvi in stažisti ter ministrstvom za poljedelstvo. Organizirano obrtništvo proti partizansfvu v Zbornici za TOI Seja VZS Beograd. 6. marca AA. Vrhovni zakonodajni svet je imel danes sejo od 14. do 15. ure. Na seji je bil končno sprejet predlog zakona o izvršitvi in obvarovanju. Ker je b'1a danes posebna seja v tem zasedaniu, so bile izvoljene tri sekcije, da pregledajo nove zakonske predloge. V sekcijo za predlog zakona o zemljiščni knjigi in predlog zakona o osnovanju in popravljaniu zemljiških knjig so bili izvoljeni naslednji člani zakonodajnega odbora: dr. Krek, dr. Aramgtlelovič, dr. Maurovič jn dr. Balen. V sekcijo za proučevamje zakonskega predloga o javnih beležrfSkfh so bili izvoliieni: dr. Šečerov. dr. Dolenc, dr. Aramgjelovič, Gri-sogemo in dr. Maurovič. V sekcijo za proučevamje zakonskega predloga o uvedbi v veljavo zakona o sodnem postopku v civilnem procesu: dr. Arang;elovič, dr Krek. dr. Grisogono, dr. Sardelič. Današnji seli sta prisostvovala v imenu ministrstva pravde g. dr. Bisner. načelnik vrhovnega sodišča v Sarajevu, ter v imenu ministrstva motornih zadev g. inspektor Vlaškalim Prihodnja seja bo sklicana pisimeno. Na dnevnem redu bo najprej zakonski predlog o železnicah v javnem prometu, nato pa zakonski predlogi, ki jiih bodo proučile imenovane sekcije. Poneverbe na zagrebški carinarnici Zagreb, 6. marca. п. V zadevi ogromne poneverbe pri glavni blagajni carinarnice, o kateri smo poročali včeraj, ni danes nobenih novih momentov. Osumljen je bil s'-cer še neki drugi trgovec, da je dotrval cd Vladimirja Vranica denar, zaradi česar je bil tudi aretiran. Tudi v preiskovanju, ali je mogoče še kie skrita kaka večja vsota poneverjenega denarja, niso danes ugotovili ničesar novega. Izplačilo kuponov 7°/0 investijskega posojila Beograd. 6. marca AA. 17. knoon 7% investicijskega nosojila iz leta 1921. ее bo izplačeval od 15. marca dalje pri vseb davčnih upravah, pri Poštni hranilnici v Beogradu in pri njenih podružnicnh v Zagrebu. Liubliani in Sarn'evu s obročnimi oos'a-mi, pri vse'i pooblaščenih denarnih zavodih in pri oddelku za državne dolgove in za državni kredit. Rokeborbe v Unionu Liubliana. 6. marca Deveti večer mednarodnih rokoborhnih tekem ie privabil rekordno stevi'o elednl-cev kakor ga dvorana še ni imela pri teh prireditvah. Po cenitvah je bilo navzočih približno 3000 oseb. Presenečenje današnjega večera ie bila zmaga linblianskega amaterja Šotleria. ki ie po 42. minutah s nredniim -kaiišem« premagal celiskeea amaterja T>oberla. ^oriia ie bila zelo ogorčena, vend-ir ie bi! Šotler spretne.iši in ie končno tudi odnesel prvo amatersko zmaco na tem turnirju. Nato ie sledila borba med Wehramom in Budrusom v prostem ameriškem stilu, v katerem sn dovolieni vsi Prijemi razen vlečenja za lase. udnniania s pestmi in sve-drania « prsti v oči in ušesa. Borba se vrši v rundah no 7 mmut. med rundami «o tri minute odmora. Premagan ie oni. ki leži naimani 3 sekunde z operna ^'ečama na tleh ali na zaradi bolečin, ki iih ne more ve? zdržati da ^namenie s trikratnim udarcem s pestin. Ta način horbe se imenu'e izvirno -»catch a"d c^Hi«. Ta borba. ki 'e do sedrri velik del občinstva še ni poznal, i" vzbudila v dvorani nreceiš"'" ve*e1~ct ?e v drugi rundi ie zmaeal Wehram, čeprav ie prei dal dvakrat po dva znaka da se vda. Kot tretii nar sta nastopila Čeh Mrna in zamorec Johnsen. Borba ie bila dovoli ogorčena in ie v drueem rolča^u potekala v delni premoči telesno močneišecra Mme. Cmec se ie znal tudi to not spretno izmuzniti. tako da ie končno ostal boj po 25. minutah neodl^en. Rcvanža Fauatoreiu m" usn?ia. Tudi včeraj ie Kod ob viharnem navdvšeriu občinstva v 43. minuti s dvoinim potegom slavil zmago nad svoiim trdovratnim nr^tivni-knm. Kod ie imel Eaunfore'a dvakrat v dvojnem nelsonn. toda tehnično i7bomi Eauatore se mu ie vedro izrmrm*' V 36. mirruti pa se ie Eauatoreiu rosreči! dv.c«ini nelson. toda Kon ie i zdržal in položil nasprotnika na pleča. Priznati pa mora, da je Equatore izboren borec. Včeraj dopoldne se je na inicijativo Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani vršilo v pro-6tonh Zbornice za TOI v Ljubljani posvetovanje načelnik 3V obrtniških zadrug v zadevi sodelovanja legalnih obrtniških organizacij z avtonomnimi korporacijami. Povod za to posvetovanje so dali znani dogodki na zadnji seji obrtnega odseka Zbornice xa TOI. kjer je bila delegacija obrtniških organizacij od slrani Zbornice in zaradi odklonitve sodelovanja v ožjem odboru zborničnega Zavoda za pospeševanje obrti prisiljj na v znak protesta zapustiti sejo. Poročilo predsednika Rebeka Zborovanja se je udeležilo 42 obrtniških zadružnih funkcijonarjev. ki so zastopali 26 obrtniških zadrug, 2 zvezi obrtniških zadrug in Zvezo trgovskih gremijev. Predsednik Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani gosp, Josip Rehek je najprej pozdravil predstavnika banske uprave komisarja dr. Řinka, oba zastopnika mariborske Splošne zveze obrtnih zadrug gosp. Zadravca in gosp. Bureša ter zastopnika Zveze trgovskih gremijev za dravsko banovino tajnika gosp. Kaiserja. nakar se je epomnil jubileja predsednika češkoslovaške republike Tomaža Masarvka. ki se je iz vrst rokodelskega stanu kot kovaški pomočnik povspel na tako odlično mesto, da uživa danes globoko spoštovanje tudi daleč izven meja Češkoslovaške. Nato je predsednik gosp. Rebek pojasnil namen zborovanja in obrazložil stanje v Zbornici za TOI. ki gre danes preko določil obrtnega reda. po katerih mora v obrtniških vprašanjih sodelovati z legalnimi obrtniškimi organizacijami. Sedanje zastopstvo obrtništva v zbornici ie bilo izvoljeno 1. 1927. v času političnih strasti in je lista kandidatov nominiranih od nepolitičnih obrtnih organizacij, obstoječih v smislu predpisov obrtnega reda, d obila le 6 mandatov. Vsi tedanji poizkusi, sesva-viti skupno lislo. so propadli pod pritiskom strankarske politike. Delegacija obrtniških organizacij je skušala d weči sodelovanje v zbornici v smislu lojalnosti, kar pa ie po krivičnem volilnem redu izvoljena večina v zadnjem času povsem onemogočila. Po dolgoletnem prizadevanju je bil lani ustanovljen zbornični Zavod za pospeševanje obrti, katerega predsednik g. Ogrin je smatral za prvo nalogo, ustanoviti nov list za obrtno pospeševani'?, čeprav bi ЬПг. edino na mestu, da se sredstva za strokovni tisk daio na razpolago že obstoječemu tednik U y> Obrtni vestnik«. V zvezi z organizacijo tega zavoda je g. Ogrin izdal okrožnico, v kateri išče zaupnike za zavod, pri tem pa je povsem briški ra! obrtniške zadruge. odnosno njihove funkcijonarje, ki bi bili v to na prvem mestu poklicani. Ker obrlni odsek zbornice tudi ni hotel sprejeti v ožji odbor Zavoda za pospeševanje zastopnika obrtniških organizacij, je bila Zveza obrtniških zadrug prisiljena sklicati današnjo konferenco, ki naj določi smernice za nadaljnje postopanje. Ostra debata Razvila se je živahna debata, tekom katere se je izkazalo, da zastopniki obrtniških zadrug najostreie obsojajo postopanje zbornice in gosp. Ogrina. V debato so posegli gg. Breskvnr, Bureš, Zadravec, Kaiser. Kober. Iglič, Mibelčič in Krapež. Gosp. Bureš iz Maribora je zlasti obsojal postopanje g. Ogrina v zvezi z znano okrožnico, ki io dolgoletni borci za obrtniške pravice niso nrejeli, kar kaže da so v Zavodu za pospeševanje obrtništva ineredajni tudi drugi cilji, ki niso v nikaki zvezi s pospeševanjem obrtništva. Gosp. Zadravec je med drugim omenil, da se v zbornici kažejo konture partizanetva, kar je zlasti razvidno iz citirane okrožnice, kjer išče g. Ogrin kot zaupnike »naše ljudi«, dočim se obrtniške organizacije povsem briskirajo. Takim tendencam pa se morajo obrtniki odločno upreti. Tajnik Zveze trgovskih gremijev za dravsko banovino g. Kaiser je izrazil simpatije Zveze napram neupravičenemu postopanju obrtnega odseka in zagotovilo podpore v akciji za odpravo teh ra/nier. V nadaljnji debati ie go«p. Krapež poudarjal potrebo popolne objektivnosti od strani predsednika obrtnega odseka, gosp. Tsjlič pa je v svojih izvajanjih pokazal na kvarne posledice bri-skiranja obrtniških organizacij, ki se kažejo v slabem posetu obrtniških tečajev, ki iih prireja Zavod za pospeševanje obrti. Če bi se ti tečaji prirejali s sodelovanjem zadrug, bi bil uspeh neprimerno boljši. Obrtniške organizacije imajo edin namen ščititi obrtniške interese in odklanjajo vsako politiko, zato so poklicane, da sodelujejo pri vsaki akciji za pospeševanje obrti. Na'o je predsednik gosp. Rebek preritril predlog resolucije, ki je bila soglasno sprejeta in ki pravi med drugim: Zahteve organiziranega obrtništva Obrtništvo dravske banovine, zastopano po 47 odposlancih obrtnih zvez in obrtnih zadrug, protestira proti nezakonitemu postopanju podpredsednika Zbornice za TOI v Ljubljani g. Ivana Ogrina in večine obrtnega odseka. Konštatiramo, da je bila sestava sedanje uprave zbornice res izvoljena leta 1927., v uprava je bilo tedaj izvoljenih 6 članov, Id so jih nominirale nepolitične obrtne organizacije, obstoječe v smislu predpisov obrtnega zakona, 10 članov pa ie dobila skupina z nosilcem g. Ogrmom, ki je že tedaj odklanjab vsako sodelovanje z legalnimi obrtniškimi organizacijami ter zastopala stališče, da stopa v zbornico v zastopstvu obrtnikov volivcev bivše SLS. Krivični volilni red. sestavljen pod pritiskom stranknr-stva. je omogočil, da so imeli tedaj volilno pra\ i co v Zbornico tudi dijaki, služkinjo, duhovniki, profesorji itd., ki nimajo «likake obrti. Postopanje omenjene večine je v poslednji dobi pokazalo, da noče delati v smislu manifesta Nj Vel. kralja, za kar navajamo sledeča dejstva: V okviru zbornice se je ustanovil Zavod za pospeševanje obrti. Zbornični podpredsednik g. Ivan Ogrin išče za to zavod tajne zaupnike, »naše odločne može, take, ki so res zaupanja vredni in nebo jazi j ivi. с Legalne obrtniške organizacije protestirajo proii temu. da se iščejo zaupniki brez sodelovanja obrtniških organizacij, ki so prve poklicane, da delegirajo svoje članstvo k sodelovanju za obrtno pospeševanje. V ožji odbor tega zavoda so bile imenovane osebe iz najbližjih krogov g. Ogrina. G. Ogrin je pričel z izdajo »Jugoslovenskega Obrtnika^, Ьге.ч vsakega predhodnega dovoljenja in sklepa kompetentnega odseka zbornice. Smatramo, da je izdajanje novega obrtniškega lista pri zbornici potratno. Na seji obrtnega odseka zbornice je g, Ogrin na zahtevo, naj glede predlagan0 reorganizacije obrtniških organ za-ij zuslišij > v smitlu § 14. c) obrtnega reda, obstoječe obrtniške organizacije, izjavil, da to ni potrebno in da ne želi sodelovanja z obrtnimi zadrugami in zvezami. Jasno je torej, da je večii.a obrtnega odseka proti sodelovanju z legalnimi obrtniškimi organizacijami. To je zajoostavljanje in žalitev obrtnih zadrug in gremijev zborničnega področja, ki se mora tem odločneje obsojati, ker te organizacije vršijo posle v imenu države in za državo, so tedaj uradne organizacije. Zaradi tega predlagamo: Obrtništvo dravska banovine, zbrano po svojih zastopnikih na posvetovanju 6 marca 1930 v posvetovalnih Zbornice za TOI. odločno protestira: 1.) proti postopanju zborničnega podpredsednika g. Ogrina in večine obrtnega odseka, s katerim se omalovažujejo in zapostavljajo legalne obrtniške organizacije; 2Л protestiramo proti imenovanju ožjega odbora Zavoda za pospeševanje obrti in zahtevamo, da se v ta odbor imenuje najmanj en zastopnik legalnih obrtniških organizacij; 3.) protestiramo penovno proti izdajanju »Jugoslovanskega Obrtnika : in zahtevamo, da se to izdajanje ukine v smislu resolucije občnega zbora Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani; 4 ) apeliramo na visoko kr. vlado, da na podlagi navedenih dejstev odredi zaščito legalnih obrtniških organizacij; S.) zahtevamo, la fie uprava Zbornice za TOI v Ljubljani premini in imenuje novo zastopstvo, v katerem naj bo v polni meri zastojoana upravičena obrt, trgovin;* in industrija v skladu z manifestom Nj. Vel. kralja od G. januarja 1p29. Deputacija pri banu Na predlog gosp. Igliča je bila izvoljena 10članska deputacija, ki je resolucijo izročila banu inž. Sernecu. kateremu je dala tudi petrebna pojasnila. Gosp. ban je depu-taciji obljubil, da bo' vprašanje proučil. Kdo je bil v Parizu umorjeni šumanovac Domnevni novinar Verner se piše nejših komunističnih agitatorjev Zatrreh. 6. marca č. Soproga lažnega no-vinaria Vernerja, pravilno IlHe Šumanovca. živi v Za-rrebu in stanuje v »Železničářském domu«. Soprogo Šumanovčevo ie obiskal danes sotrudnik zagrebških »Novosti«. Bila ie že obveščena o smrti svojeea moža in ni kazala nobenega posebneža žalovania. Dejala ie novinarju: »Ne čudite se. ker se ne žalostim. Veste moj mož se ni brigal ne za mene. ne za rnoie dete: žal mi ie. da je umrl kakor bi mi bilo žal za vcakeira dru-geca človeka. Bil ie sicer dober mož. a mislil ie samo na komunistične posle ter sem imela zaradi tega mnoeo neprijetnosti. Pred več meseci sem že zahtevala ločitev zakona. Iz Pariza mi je ni,;al pismo ter poslal fotografi'o. f«? fotoorafiie ie razvidno. da se ie oblačil Sumanovac v Parizu čisio drugače kakor svoiečasno v Zagrebu.) V pismu mi nravi, nai mu kai sporočim. in sicer na naslov .losina Vernerja. po«te restante Paris Pup L^+res 22.« P'->!iriia ie ugotovila o Tliii Sumanovcu na-cle-fV-ro podrobnosti: Pred petimi leti ie imH ?umah in ie hil orereMan v Zagreb. Po izpustu iz po1iciiskesveťnika inž. Tavčarja iz Ljubljane in litijskega okrajnega gozdarja g. Zuliana. ki sta sj na terenu ogledala nosroiice. je pogorelo okrog pet in pol hektarja gozdmera m^ada ter se škoda ceni na okroglih 20.r>00 f)jn. Zanimivo je. da je naletela v gozdu celo cenilna komisija na tlečo iskro, ki je baš tedaj prinlesala po zraku in se je skoro 100 metrov nad progo takoi vnela, ter ie začelo suho listje in slama takcii iplamteti. Oba Kospoda pa sta poseda po vejah in sta preprečila ponoven požar. Zadnia leta so slični gozdni Tv>žari ori nas bolj porosti kakor v nreišn.iih letih. Vzrnk bo menda v redukciji čuvainiškega osobia na progi. Zdaj so menda dve ali tri čuvainice ob tei orrvri zanoredonra brez službuiočega osobia. Věn s i so ti uslužbenci zlahka tako? opazili požar in ga tudi preprečili. Huda nesreča delavca Zagorje, 6. marca. Anton Božjak, mizar v Zagorju, doma iz Spodnjega Loga pri Savi, se je vračal v temi domov. Šel je preko St. Lamberta. kjer je kupoval kravo. Pozno zvečer je sklenil kupčijo, potem pa je hitel iz St. Lamberta proti Mošen i k u. Na razdrapani poti pod Kolkom pa je v temi padel v neko kotanjo tako nesrečno, da si je zlomil nogo. V temi je klical na pomoč, a nihče ga ni cul. še le čez nekaj časa je prišel po samotni poti neki možak, ki pa je bil precej nakresan. Po nesreči ga je še ta sunil v zlomljeno kost tako, da je ponesrečencu zlomljena noga kar zabingljala na koži. Z največjo težavo je ponesrečenec pripravil samotnega nočnega nerodneža do tega, da je stopi! do prvih hiš v bližnji Mošenik, kjer je sklical ljudi in jih obvestil o nesreči. Ljudje so odšli na kraj nesreče, od koder so prenesli ponesrečenega Božjaka na svoj dom. Sredi noči so poklicali iz Litije .Danes premiera ob: 4., yx 7., % 8. in 9 nri! Lil Dagover kot raka Katarina I. v monumentalnem vele-filmu LJtibezen kneza lenjšikofa Ljubavne pustolovščine in karijera navadne marketenderice, katera si je znala z ljubeznijo in svojo lepoto priboriti ruski carski prestol. V \ й ty «FJ-- tU'f, >4 V X 7*-v Kino „DVOR" Telefon Ä730 Telefon 8730 zdravnika dr. Premruja, ki je prihitel k ranjencu in mu nudil prvo pomoč, nakar je odredil njegov prevoz v ljubljansko bolnico. Primorske novice Načelnik vlade je napovedal v svojem zadnjem nagovoru na občinske predstojnike odpravo mestnih užitninskih zapor. S tem problemom se peča poseben odbor v Rimu. Zaprte občine se pretvorijo v odpr-te, ne gre pa pri tem seveda za odpravo užitnme, marveč v. glavnem za to, da se dobi drug način pobiranja užitnine. Vendar pa se sliši že sedaj, da bo le marsikaj odpadlo, kar bo v škodo dosedanjim dohodkom v zaprtih občinah. Treba bo poiskati drugih virov za dohodke in Tržaca-ne je vznemirila vest iz Rima, da se misli predvsem na povišanje cene za plin in električno energijo. V Trstu je tak povt-šek nemogoč, ker je tam cena za plin in električno energijo največja med vsemi italijanskimi mesti in položaj tržaških industrij je tak, da bi potrebovale olajšave ne pa nove obremenitve. Od 80 milijonov dohodkov v Trstu jih da užitnma okoli 35. V občini Idrija s priklopljeno okolico je bilo 1. januarja letos prebivalcev 10.913, vojakov je bilo 465, skupno torej 11.378. Tekom lanskega leta je bilo rojstev 254, smrtnih primerov 170. Priseljencev je bilo 128, izseljencev 93. Na tržaški prefekturi so zopet razpravljali o zgradbi obsežnega športnega igrišča, katero bi moralo biti otvorjeno ob osmi obletnici fašističnega pohoda v Rim. Načrti so narejeni. Športno polje se bo raztezalo med ulicama dell'Istria in Val-maura ter klavnico. Prostora bo za 16.000 oseb, postavita se dve tribuni. Odbor, kateremu predseduje Gvidon Segre, ima nalogo, da poskrbi za finansiranje podjetja. Istra je bogata na bauksitu. S strani vlade uvedena preiskava, koliko bauksita leži v istrski zemlji, je dognala, da so zaloge velike in se ni bati, da bodo ležišča bauksita skoro izčrpana. Leta 1926. je znašala proizvodnja bauksita 89 tisoč ton, predlanskim je poskočila na 125 tisoč in lani na 160 tisoč ton. Vojaško letališče v Ajdovščini je ocřvis-no od goriške deželne uprave, vsa ostala od vojnega ministrstva. Posestniki, katerim so bila vzeta zemljišča za letališče, so se znova obrnili do pristojnih oblasti, da bi jim končno izplačale pripadajočo jim odškodnino. Gorica dobi novo klavnico, ki bo zgrajena v bližini postaje južne železnice na prostoru šest tisoč kvadratnih metTov. Opatij ski propagandni urad hoče oživiti turistično gibanje ob kvamerski rivijsri s številnimi sipisi, se šit k; s fotografijami, lepaki časopisnimi čfeinkS itd. Glavni spis o Opatiji na osmih straneh izide v 200.000 izvodih v sedmih jezikih in sicer v italijanskem, nemškem, angleškem, francoskem, madžarskem, češkoslovaškem in poljskem. O Lov-ranu fedaijo poseben propagandni spis. Ministrstvo za narodno vzigojo je darovalo za zgradbo deškega azila »Italie Reden te« v Lokvi na Krasu 3000 lir. Par nadaljnih primerov o izpremembah priimkov: Božeglav Boselli, Cegnar Cenari Lufik Liriii, Brajnik Barini, K ar i ž, Carini, Pavšič Posimi, Marija Zorman, vdova Ogrizek se piše zdaj Sormani-Ogrisjtti. V Renčah je bilo lansko leto rojstev 28. v prejšnjih letih celo do 80. Umrlo ie 29 oseb. Porok je bilo 6. Pred kratkim je izginila z doma 22 letna Marija Pregljeva povsem mirna in dobra mladenka. Iščejo jo povsodi. našii pa je še niso. Fantovski pretep Škofja Loka. 6. marca Sem m tja v okoliških vaseh se кал ra>-do primeri, da se vročekrvni ki spoprimejo^ Pred kratkim ie večja skupina fantov, nekateri iz Virlaha. odšla pod noč na Trnje pri Stari Loki in tam v bojaželjnosti pozivala t izzivalnimi klici domačine na korajžo. Trn-čani pozivu niso o. tali dolžni in med obema skupinama je prišlo do spopada, v katerem so vsevprek delovale rovnice, motike. noži. vile in drugo primerno orodje. Posledice niso izostale. Večjih in manjših telesnih poškodb je bilo na obeh straneh dovolj. Eden bojevnikov ima nogo dvakrat z vilami pre-bodemo, druga dva sta dobila težje ureze z nožem v roke: najhuje je doletelo Tineta, ki je dobil z vilami po glavi vrt po nogah ter je moral leči. Glavni vzrok temu surovemu pretepu je bil, seveda, alkohol. Za dekorlraitje dvoran in Salonov, za veselice, slavnostne prireditve itd. se priporoča IVAN ŠIMENC, LJUBLJANA! Lepi pot 24 Telefon 3044 Poln želodec, neredna vrenja v debelem črevesu, odebelelost jeter, zastaja-nje^ žolča, bodljaje, tesnobo vprsih, močno srčno utripanje odpravi naravna »Franz Josefova« grenčica in zmanjša tudi naval krvi na možgane, oči, pljuča in srce. Zdravniška mnenja navajajo uprav presenetljive rezultate, ki so jih dosegli pri ljudeh, ki morajo mnogo sedeti, s »Franz Josefovo« vodo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Ne daite se zavesti in kupujte samo pravo francosko žganje Najboljše domače zdravilo, neobhodno potrebno v vsaki hišL Uporablja se proti revmi, boleznim mišičevja, trganju v sklepih, utrujenosti, obči telesni slabosti, za mazanje. Pri želodčnih krčih nekoliko kapljic na vodi ali sladkorju, za nego grla, zob, las in oči kot primes k vodi, pri odraslih in deci. Dobiva se ▼ vseh lekarnah in drogerijah ter boljših trgovinah. Cena mali steklenici Din 10, srednji Din 26, veliki Din 52. Pazite na ime »DIANA« In se varujte ničvrednih potvorb! Ako v lekarni ali drogerijl ne dobite »Diana« francoskega žganja, pošljite 50 Din in dobili boste z obratno pošto franko 5 malih steklenic od glavnega skladišča za Jugoslavijo: JU GOFARMACIJA, d. d., ZAGREB. KULTURNI P1EGLED Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20 Začetek ob 30 zvečer Petek. 7.: Zaprto. Sobota, 8.: Glavni dobitek. Prermij«ra. I*- YfT\. Nedelja, 9. ob 15.: Cvrček za p?čjo. Ljudska predelava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20.: Glavni dobitek. Izven. LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob pol 20. Petek, 7.: Trije vaški svetniki. Gostovanje Tegernseerjev. Izven. Sobota, 8.: Ernani. B. Nedelia, 9. ob 15.: Tičar. Opereta. Ljudska predeta va po znižanih cenah. Izven. — Ob pol 20.: Glumači. Gianni Schicchi. Ljudska predetava po znižanih cenab. Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Petpk, 7.: Zaprto. Sobota, 8.: Krog s kredo. Delavska predstava. Znižane cene. Nedelia, 9. ob 15.: Naš gospod župnik. — Ob 20.: Takrat v starih Saeih. Kuponi. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER Sobota, 8.: Oenjenik. Nedelia, 9.: Ognjenik. " »MAGDALENA« (K prvemu večeru »Tegernseerjev< 5. t. m.) V Ljubljani je dovolj zanimanja za ekeo-tiko, da je pošetilo to predstavo precejšnje število občinstva, čeprav ji ni bil datum (pe-pelnična sreda!) nič kaj srečno izbran. Kar smo pogrešali, je bilo — ljudstvo, ki mu je ta odlična igralska ekupina prav za prav namenjena in ki ga ob takšnih prilikah >d-bijajo ponajveč za naše razmere pretirane ceno. In to je škoda, kajti pri globoko ukoreninjeni naklonjenosti našega ljudstva do odrske umetnosti (saj ima pri пае že sk> raj vsaka gorska vasica svojo diletantsko skupino), bi bilo hvale vredno delo, pokazati mu, kaj se dá doseči celo iz diletantskih po-č et lov, če jim služi za vzor smotrna volja do izpopolnjevan ja in _ apriorno spoštovanje do umetnosti. Ta skupina je izšla namreč iz nekaterih talentiranih podeželskih diletan-tov, ki pa so hoteli postati nekaj več in ki so s požrtvovalnim delom sčasoma svoj cilj tudi dosegli. Bister instinkt jih je vodil pri izberi repertoarja, ki obsega izključno ljudske igre. Ampak te igre niso to, kar pri nas umevamo pod tem imenom, skrpucala iz trivialnega humorja in omledne sentimentalnosti. temveč dela, ki vzdržijo tudi strožje kritično merilo. In ta dela izvajajo tako dovršeno, zlasti v tehniki pogovora, in s tako preproeřimi zunanjimi sredstvi, da človek dkiaraj ne občuti, koliko truda in potančne premišljen t>sti so položili v naučen je svojih ulog. Imaš pa občutek, da svoje uloge, ki so jih odigrali že Bog ve kolikokrat, pravkar doživljajo, in sicer ne na odru, temveč v življenju. To pa je menda najvišje, kar nore igralec nuditi gledalcu. Tudi v skupno igro polagajo največjo oaznost in so dosegli v tem pogledu tolikšno izenačenost, da bi bilo skoraj odveč hvaliti poedine uloge med ostalimi. To je občutilo tudi občinstvo, ki je svoje priznanje delilo vsem. Spočetka nekam hladno, se je dalo polagoma premagati od neprenehoma naraščajoče sile v podajanju in je prešlo v uprav viharne, spontane aplavze ob koncu igre. Veljali so, kakor rečeno. vsem. zlasti pa sveži kreaciji Grete Lindnerjeve (Magdalena), županu Moosrai-nerju Ernesta Hevdna (igral je v prvem dejanju tudi duhovnika Köckenbergerja), hlapcu Kaltnerju Maxa Ertla, Mayrovi Sente Ert-love in seveda staremu Mayru ravnatelja Otona Lindnerja. ki je bil kot režiser in nosile* glavne uloge lev vsega večera. S svojo igro, posebno v pretresljivih prizorih notranjega boja v tretjem dejanju, predno umori svojo hčer, je občinstvo naravnost pogazil. Zelo nepričakovan in od občinstva navdušeno sprejet intermezzo je nudil tercet z ljudskimi glasbili, Id je zaigral v prvem odmoru in je moral dve točki dodati. _K. K. Damske pomladne plašče v veliki izbiri od Din 300.— dalje pri F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra c. 29. 4457 Iz beograjskega umetni' šhega življenja Razstava gre. K. M. Kösterjere. Razstava ge Käthe M. Kösterjeve v Umetnostnem paviljonu Cvijete Zuzorič je bila združena s tragično fatalnostjo: ob nje otvoritvi je umrl soprog umetnice, nemški poslanik dr. Adolf Köster. Morda baš pod tem vtiskom diha iz te razstave vzlie vsem razkošnim barvam nekako mrtvaško nastrojenje. Vidi se, kakor da v slikah ne bi bilo življenske poezije. Izvzemši nekatere tople in emo-tivne slike imajo ostale nekaj hladnega. Vse te krajine s samo naznačeními možmi in devojkami, vsi ti portreti in tihožitja so nekam odreveneli. Vendar pa — če jih malo globlje analiziramo, bomo češče opazili zelo dobre risbe, kar je podlaga vsakemu slikarstvu od klasičnega do kubizma; samo tu in tam so posamezni deli slike namenoma zanemarjeni. Iz predmetov, ki jih umetnica slika, spoznaš, da ima srce, ki občuti poezijo v prirodi, vendar razstava kajkrat razodeva zgolj nemoč za evokacijo enake pesniške emoci ie v gledalcu. Njeni portreti in kompozicije so praviloma apartni. Slika, ki se imenuje »Alkohol«, izziva vse prej nego to, kar bi pričakovali Na nji ni nikake radosti, nobenega navdušenja ali razposajenosti; prej bi pomislili na kak anatomski zavod nego na prijetno družbo, ki je izpraznila ne vem koliko šampanjskih kozaičkov. Slika predstavlja golo, pijano ženo, ki se je vzleknila v naslanjač in zaprla oči; poleg nje sedita mirno — recimo — dva dijaka, kakor bi proučevala na telesu žene krvni obtok ali kaj podob- ga. Barve tudi tu křiče, kakor na pr. na nekaterih tihožitjih, kjer se limonovs barva vrsti za oranžasto na vijoličasto-rjavosivem ozadju. »Pogled na Jadran« ima nenavadno modro barvo morja, kakor vidiš na sliki »Letonska kmečka hiša« nenavadno višnjevo barvo neba. Na sliki »Dama z mačko« se igrajo črna, zelena, modra, rožnata in rumena bava. »Deklica у slovenski noši« je izredna i kot študija i kot igra barv i kot risba, izvzemši zanemarjene roke. Zelo dober je tudi umet> ničin avtoportret; z njega gleda resnobna, krasna in temperamentna dama. Sicer umetnica izbira pri portretih manj lene obraze, a zato tembolj apartneu »Slovenijo« vidi v glavnem svežo, vso ▼ zelenju, pretkanem z žolto, sivo, rjavo ia belo barvo. Umetnica je razstavila 64 slik. Nje razstava kaže lepo umetnostno prizadevanje talenta, ki ni vsakdanji in ki se ne lovi za banalnimi efekti, marveč skuša dati svoje doživljaje iskreno in original-o. V tem je največja mikavnost te razstave. Dd Naročajte „Našo dobo"! Pomače vesti Naša Masarykova številka Današnja naša številka je posvečena prezidentu T. G. Masaryku, katerega osemdesetletnico slavi jugoslovenski narod z isto ljubeznijo in spoštovanjem, ki obdaja sivolasega voditelja češkoslovaškega naroda v njegovi domovini. Želeli smo, da o pomembnem jubileju poleg domačih sestavkov priobčimo tudi nekaj besed izpod peresa odličnih čeških mož. Naši prošnji so se ljubeznivo odzvale nekatere najuglednejše osebnosti Iz raznih taborov češkoslovaškega javnega življenja. Njihovi prispevki so napisani s posebnim ozironi na slovensko javnost in zato dvojno dragoceni. Bodi nam dovoljeno, da tudi na tem mestu izrečeno odličnim avtorjem prispevkov za »Jutro« našo najiskrenejšo zahvalo. Uredništvo „Jutra" * Spominska plošča kralju Aleksandru na Braču. Občina Suipetar na otoku Braču bo na tamkajšnji obali postavila spominsko ploščo Njeg. Veličanstvu kralju Aleksandru I. * Sprejemi pri banski upravi. Zaradi svečanosti ob priliki 80. rojstnega dne pred-sednika češkoslovaške republike T. G. Masaryka g. ban inž. Sernec in g. pomočnik dr. Pirkrnajer danes v petek ne bosta sprejemala strank. * Imenovanje v državni službi. S kraljevim ukazom sta imenovana: dr. Josip Mal za upravnika Narodnega muzeja v 3. skupini I.katearorije, dr. Josip Puntar pa za pomočnika državne biblioteke, oba v Ljubljani. * Upokojitve v orožništvn. Upokojeni so OTOžniški oficirji: kapetan 1. razreda Josip Vončina ter poročnika Anton Gorenj ak in Ivan Podobnik. * Občni zbor odseka za rejo kuncev pri Kmetijski družbi v Ljubljani bo v nedeljo 16. t. m. ob 10. dopoldne v prostorih Kmetijske družbe. Na dnevnem redu bo med običajnimi točkami izprememba pravil m določitev članarine. Udeležite se! * l/. Ormoške davčne uprave. Pišejo nam: Te dni je odšel davčni inspektor v Ormožu c. Ladislav Jerše na svoje novo mesto v Ptuj. V kratkem času svonega službovanja v Ormožu ie v snrslu novejra zakona uredil tamošnjo davčno upravo ter preuredil tudi urad v prijazne prostore. Ormožami, med katerimi se je g. Jerše zelo priljubil, obžalujejo njegov odhod. * Predavanje o Jadrana v Pragi. Znani prijatelj Jugoslavije in odličen poznavalec Dalmacije ter našega Pricnorja direktor praške realke dr. H. Nemeček priredi v Prag: ciklus predavanj o lepotah naše domovine. Inicijativo za ta predavanja sta dala Jadranska straža m Akademski odbor češkoslovaških turistov. * Smrtna Kosa. V Ljubljani je v vteotai starosti 86 let umri mestni zdravstveni svečnik v p. g. dr. Fran 111 n e r, rodom tz Češkoslovaške. V mestni službi je bil od 13. septembra 1S78. Pred tem je služboval kot sekundär': 4 leta v Pragi in Celovcu. V pokoj je v Ljubljani stopil 1. 1913.. a je bií med vojno zopet v mestni službi do 15. marca 1. 1925. Bil je delaven mož in je vži-val splošen ugled, Pogreb zaslužnega pokojnika bo danes ob 16. in hiše žalosti. Sv. Petra cesta 2. — V Zagrebu ie preminul g Ladislav Likar. Pogreb pokojnika bo v soboto 8. t. m. ob 15. iz mrtvašnice na Mirogcju v Zagrebu. — Pokojnikoma blag spomin, žalujočim naše sožalie! * Ciril Metodovi družbi so poslali: okrajna posojilnica v Ormožu 100 Din. posojilnica v Vinzemcd 100 Din, posojilnica v Slivni-c: 200 Din in posojilnica v Kranjski gori 30 n:-i n bv?i'a! * Učiteljsko društvo za srez Brežice bo zborovalo v Brežicah dne S. marca. Razpravljalo se bo med drugim o novih pravilih udruženja ter o načinu zbiranja domoznanske snovi. * P"žar v treh šolah na Krasu v Julijski Krajini. V noči od l.na 2. trn. je nastal ogenj v šolskih poslooiih v Zgoniku. Škrbini in v Polni i Bránici. Požar ie napravil v notranjosti šolskih poslopij precej škode. Preiskavo so pričeli komenski orožniki, ki menijo, da so prišli požigalci s tržaške strani ter da so naiprei zanetili oeeni v Zgoniku in v Škrbini ter potem v Bránici. V Škrbini so aretirali posestnika Aniona Lotarja, ki ima svojo hišo v bližini šole. češ. da ie šel ro-žigalcem na roko. Tudi v Štanjelu je bilo izvršenih nekaj aretacij. Pravijo, da so her-rnetično zaorta okna šolskih sob in vlažni zrak ie zadušil ogenj, da poslopja niso zaro-rela do tal. * Žrtve pretepov. Na našo notico pod tem naslovom nam pišejo: Posestnik Jakob Ke-celi iz Trzina se ie v duševni zmedenosti sani v postelji sunil z nožem v prsa in ga ni nihče nanadel Imenovani je že 14 dni pred tem dogodkom bolehal in je bil v zdravniški oskrbi Ako se mu bo rana zacelila. ea b' do oddali v umobolnico. Nesrečni Keceli ie predsednik podružnice Km. društva v Trzinu in eden najnaprednejših kmetovalcev. * V Savo ?e padel. Od Zidanega mosta nam pišeio: V nrwiedeliek zgodaj ziutraij je šel kovač iz Hrastnika Flis iz Hotemeza pri Padečab proti Zidanemu mostu. Ker je bil precej vinjen, ie padel pri čuvajnici št. L okrog 12 metrov globoko v Savo. Tam se je rriiel za skalo in začel klicati na pomoč. Nočno službo opravljajoči kretnik Al. Kresnik ie poklical v Podkraiu stamuiočega Alojziia Trebšeta. ki ie s čolnom rešil ponesrečenca gotove smrti. Flis ie dobil pri padcu precei hude notranje ooškodbe. * Šestleten deček zeorel. V okolici Subo-ticc ie nretekli torek zgorel šestletni deček, sin tamkaišniega posestnika. Deček se je v do,mačem hlevu igral z vžigalicami in zažigal slamo nakopičeno v hlevu. Sosedi in gasilci so prihiteli na pomoč, a niso mogli rešiti otroka iz gorečega hleva. Ko ie bi! oožar po-p-ašen. so našli le šc ostanke mladega ponesrečenca. * BlagaJno so odnesli. Neznani vlomilci so ydrfi v prostore Gospodarskega društva v Zermmu in odnesli blagajno v nadi, da bodo našli v niej večje denarne zneske. Blagajno so vzeli s seboj na neki prostor izven mesta in jo tamkaj štrli. Zaenkrat še ni znano, kolika vsota denarja ie bila v blagajni. Policija je uvedla strogo preiskavo. * Tatvina vojaškega blaga. Za cel voiz odej in plaht vojaškega izvora je našlo orožnii-tvo v okolici Brežic. Preiskava bo dognala, kdo je dobavljal te reči kmetom. * Aretacija zaradi poneverbe. Lastnik tvrdke »Javor«, trgovine s polni št vom v Splitu, je tamkajšnji pol:eni prijavil, da mu ie njegov nameščenec Hrabroslav Kogov-šek poneveril 30.000 Din. Kogovšek je bil aretiran. * Obledele obleke barva ▼ različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. Iz Ljubljane u— Zlata mladina! Danes bo predvajala ZKD v kinu »Ideal« film športa in telesnih vežb. Plavamje, veslanje, kopanje, razne igre, boks itd. vse to goji ameriška mladina mnogo bolj intenzivno какот naša. Film se bo predvajal ves dan pri predstavah ob 4., pol 6., pol 8. in ob 9. Prijatelji športa in kulturnih filmov ne smejo zamuditi tega sporeda. Film se bo predvajal danes prvič tn se bo ponavljal i sto t ako v kinu »Ideal« jutri ob 14.30 ter v nedeljo dopoldne ob 11. uri. k— Prihod odličnega japonskega gosta v Ljubljano. Na povratku v domovino pride danes v Ljubljano japonski zoolog g. T oh ru Udri d a z gospo soprogo. Japonski učenjak študira specialne japonske meduze in se je v zadnjem času mudil v Monako-vem. Odlični gost s>; bo kot ožji stanovsk tovariš ogledal zoološki institut v Ljubljani. u— Na jubilejnem koncertu orkestralnega društva Glasbene Matice bo izvajal pianist Ivan Noč Lisztov es-dur koncert s spremijevanjem orkestra. G. Ivan Noč je januarja lanskega leta nastopil z velikim uspehom na samostojnem klavirskem koncertu na Dunaju. Takrat .ie pisala >Neue Freie Presse« o njem in njegovem koncertu naslednje: »Izmed pianistov zasluži naše največje zanimanje g. Ivan Noč. V Schm-mamovem karnevalu smo čutili v zmagoslavnih akordih in vehementní ritmiki šapo pa tudi dih mogočnega klavirskega leva. Konec te skladbe ni bila nikaka koračnica proti filistrom, temveč naravnost napad. Izredno interesantno je podal g. Ivan Noč tudi Bachov a-mol koncert, katerega ie sam prav izvrstno postavil za klavir.« Tako dunajski časopis o Ivanu Noču. Ljubljančanom je star koncertni znanec in prepričani smo, da ga bo publika iskreno pozdravila tudi na jubilejnem koncertu, ko nam bo na svoj način podal eno najlepših Lisztovf.i klavirskih ded. Predprodaia vstopnic v Matični knjigarni. Zvočni film Triumf slovanske pesmi! Kozaška pesem Pride! ВЯЯВВ Pride! BB u— Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske pripravlja za svoi prihodnji koncert, ki bo v najkrajšem času v Ljubljani, slavno delo češkega skladatelja Vycpaleka »Kan-tato o posledntiih rečeh človeka«. To delo se je z največjim uspehom izvajalo na glasbenem festivalu v Pragi in zatem po raznih mestih Evrope. Delo je pisano za zbor, sopran in bariton solo ter orkester. Poleg tega bo na programu tudi še simfonična skladba Josipa Štolcerja-Slavenskega »Balkanofomija« za veliki orkester. Obe deli bo dirigiral zborovodja Matičnega zbora, operni ravnatelj g. Mirko Polič. u— Iz gledališča. Drevi bo druigo gostova nie »Tegermseerjev« v operi z uprizoritvijo komedije »Trije vaški svetniki«. Med dejanji se bodo plesali karakteristični alpski plesi. Nastopil bo tudi instrumentalni tercet »Tegernseerjev«. Začetek ob pol 20. — Vstopnice za premi j его Lipahove komedije »Glavni dobitek« od petka dalje pri dnevni blagajni v operi. Premijera te izvrstne domače komedije bo v soboto 8. t- m. izven abonmaja. V nedeljo se bo komedija poi.o-vfla. Cene običajne dramske. o— Šentjakobski gledališki oder poziva svoje člane, da se v čim večjem številu udeleže sprevoda ob priliki proslave 80 letnice predsednika ČSR Masaryka. Sestanek ob četrt r.a 19. pri vratih finančne direkcije na Krekovem trgu. u— Vstopnice za slavnostni koncert pevskega društva »Ljubljanski Zvon« ob 25 letnici 2. t. m. v Unionu so že naprodaj v vl-aitičm« knjigarni na Kongresnem trgu. u— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«, -"♦ek zvečer obvezna vaja mešanega zbora. ROKOBORBE j— HOTEL UNION, ob 8.15 zvečer Danes, v petek, 4 velike borbe Veliko srečanje obeh favoritov Wehram proti Kop Velika napeta borba Mrna proti Eqnatore Johnson Mrna Budrus šotler proti proti Od danes naprej od 2. — 4. ure popoldne predprodaja vstopnic pri blagajni v hotelu Union. Vstopnina Din 10.—, 15.—, 20__. u— Orkestralno društvo obvešča člane, da bo zadnja vaja za koncert dan-;s -Чј 20. v Glasbeni Matici. Generalna vaja bo v nedeljo 9. t. m. ob 10. dopoldne v dvorani hotela Union. u— Sokol Šiška priredi v soboto 8. t. m. v salonu Reinimghausa slavnostno akadecni- i■ jwtrebš&n« a&jeeaej* ▼ drogerijjÁ RANČ. LJUBLJANA In «AMC (Wolirami, MARIBOR CENIK GKATIS! jo v proslavo 80 letnice predsednika Masaryka. Spored: otvoritveni govor br. staroste, slavnostni govor br. prosvetaria, češkoslovaška in jugoslovenska himna (orkester Sokola I.) nastopi članstva, naraščaja in dece. Začetek ob 20 u— Nezgode. V splošno bolnico so pripeljali včeraHo-mocord«, 21 plošč, več zlatih prstanov, zlato verižico im 1100 Din gotovine. Ložak je oškodovan za okrog 5000 Din vrednosti. — Iste noči je bila ukradena Francetu Zavr-šamu na Kongresnem trgu št. 1, obleka vredna 2000 Din. — Na kolodvoru je bilo ie nekega vagona ufleradenih 6 kg gumijevih podpetnikov, znamke «Pahna.». Zvočni film Sodelaje pevski zbor donskfh kozakov Kozaška pesem Pride! Pride! Iz Celja e— Masarykova proslava, ki k> priredita v Celju Jorgoslovemsko češkoslovaška liga in celjsko Sokolstvo s sodelovanjem celi-skih kulturnih društev, bo v vsej slovesnosti v nedelSo 9. t. m. točno ob 10.30 v veliki dvorani celjskega Narodnega doma. Program svečane akademije bo naslednji: godba (celjska železničářská godba), otvoritev proslave po g. dr. Juru Hirasovcu, pevski zbor («01jka> im CPD), slavnostno predavanje (prof. Orožen), godba (češki potpuri), pevski zbor, alegorija in godba. Akademija se prične točno ob določeni uri, zaradi česar prosimo, da pride občinstvo v dvorano malo pred začetkom. Vstopnine ni. e— Proslava 25-letnlce g. .T°s. Daneša v Celju. Tudi v Celju zelo priljubljeni in popularni komik mariborskega gledališča g. Josip Daneš proslavlja 25-letnico svojega nad vse uspešnega umetniškega delovanja tudi v Celju, in sicer v sredo 12. t. m. Ob tej priliki gostuje mariborsko gledališče z eno najuspešnejših sedanjih veseloiger, ki polni povsod hi*o za hišo, to je »Naš gospod župnik«, v kateri isrra naslovno vlogo jubilant sam. e— Alegorija, ki jo bomo videli v nedeljo na Masarykovi proslavi v Celju, je ideja in delo br. Matije Benčana, ki aranžira slične stvari v Celiu že več desetletij. Vsekakor bo njegova nedeljska alegorija z lastnoročno napravljeno veliko Masarykovo sliko, z juigosl o venskim in češkoslovaškim grbom, z jugoslovenSkim in češkoslovaškim levom, z juigoslovensko in češko ženo v narodni noši ter jugoslovenskim in češkim Sokolom prekašala vse dosedanje njegove alegorije. e— Liudsko vseučilišče v Celin priredi ob priliki 80 letnice predsednika CSR v ponedeljek 10. t. m. ob 20. v risalnici meščanske šole predavanje o Masaryku. Predaval bo znani kulturni delavec in veliki prijatelj češkoslovaškega naroda dr. Avgust Reisman, odvetnik v Mariboru. Dolžnost vseh narodnih Celjanov je. da napolinii'o v ponedeljek predavalnico do zadnjega kotička. e— Smrtna kosa. V celjski tavní bolnici so umrle: za davico 5 letna Karolina Kort-nikova hči kočarja iz Brezovja pri Št. Jur-iu ob južni železnici, dalje 20 letna Ivana Ta j niko va, kočar jeva hči z Ravni, okolica Šoštanj, in 50 letna mala posestmea Geno-vefa Vebrova iz Liboj. občina Petrovče. e— Preselitev. Včeraj je odšel iz Celja g. Matija Wächter, dolgoletni urar pri firmi Lečnik, v Novo mesto, kjer prevzame trgovino z urami, zlatnino, optiko in radijskimi aparati. Simpatičnemu delavcu obilo uspeha v novem kraju! e— Poskušen samomor. V sTedo zvečer ie skočila z brvi v Vogla'jno pri Zan^ger-jevem rezervoarju bencina 26 letna služkinja Roza Z. Slučajno se je v bližini nahalal g. Fdo Ivanič iz Gosposke ulice. Brez pomišljanja je slekel plašč in skočil v vodo ter izvlekel dekle s pomočjo Franca Ander-hiha, stamuiočega v Zavodni, na breg. Mlada samomorilka ie izjavila, da ie hotela v smrt zato. ker ji noče uradnik Mate J. 'n Rajevega sela v Slavoniji, s katerim ima 2 ta poi letnega nezakonskega otroka, pia- čevatá alimentov. e— V Vojniku prijet tat. Trgovec Ivan Florjančič v Vojniku pri Celju je opažal že od maja lani, da nekdo sistematično krade razno blago iz njegove trgovine. Dolgo časa ni mogel priti na sled pretkanemu tatu. V sredo se je pa tat vendarle ujel v past. Aretiran je bil 17 letini Robert K., ki je na.iprej tatvino odločno tajil, pozneje pa je vse priznal. Ukradeno je bilo raznega špecerijskega in galanterijskega blaga za okrog 15.000 Din. Robert K. je bil včeraj izročen v zapore celjskega okrožnega sodišča. e— Nepoboljšljiva potepinka je komaj 21 letna brezposelna natakarica Hedvika Vodnikova, rodom iz Celovca, pristojna pa v Polhov gradeč. Vodnikova se že več mesecev potepa po Celju in se preživlja s tajno prostitucijo. Svoječasno smo poročali, da je hotela ob priliki neke aretacije pojesti steklo, nakar je bila poslana na rent-genološki pregled v bolnico, kjer pa so ugotovili, da stekla ni pojedla. V zdravnikovi odsotnosti je pobegnila iz bolnice in brez sledu izginila. Pozneje je bila nekaj tednov zaprta zaradi vlačuganja in suma tatvine. Izpuščena je bila iz zapora pred 14 dnevi, v torek zvečer pa je bila aretirana pri izhodu iz mestnega parka, ki ga je zapuščala v družbi nekega šoferja. Policija jo je za dobo 10. let izgnala iz Celja in jo pod nadzorstvom odpremila v domovinsko občino. e— Hitro izsledeni tat kolesa. Kakor smo že pred par dnevi poročali, je bilo ukradeno v soboto mesarju in gostilničarju v Prešernovi ulici Alojziju Savodniku z odprtega domačega gostilniškega dvorišča kolo znamke »Kosmos«. Policija je ugot >-vila, da je pripeljal omenjeno kolo kake pol ure po izvršeni tatvini v mehanično delavnico Henrika Oblaka ml. v Ozki ulici neki mlajši moški in ga prodal Oblaku za Э00 Din. Oblaku pa se je zdela zadeva sumljiva in je izplačal prodajalcu le 50 Din, po ostanek pa mu je velel priti v torek. V torek je prišel po ostanek 450 Din 251etni cinkarniški delavec Štefan Š., katerega je policija seveda aretirala. Š, je na policiji povedal, da ga je poslal z listkom po denar 241etni brezposelni kovaški pomočnik Josip Brišnik, ki pa je takoj, ko je videl stražnika, pobegnil brez sledu. Š. je bil začasno pridržan v zaporu, za drznim kolesarskim tatom Brišnikom pa je bilo uvedeno zasledovanje. — Naknadno smo prejeli iz Celja naslednjo vest: Brez pas ein ega kovaSkega pomočnika Josipa Bri-šnika, ki je ukradel kolo Alojziju Savodniku, sinu gostilničarke im mesarice v Prešernovi ulici im ga je prodal v Oblakova mehanični delavnici, ie policiia že aretiraia, Prijel ga je delavec štefam Š., katerega je Brišnik poslal po denar k Oblaku jm ga izročil stražniku. Brišnik ima že eno pred-kazen zaradi slične tatvine, hn sicer je odsedel 4 mesece zapora. Izročen je bil sodišču. Zvočni film Vsebina po znameniti baladi »12 razbojnikov« Kozaška pesem Pride! Pride! Iz Maribora a— »Krog s kredo« kot delavska predstava bo v soboto, 8. t en. zvečer pri najnižjih cenah od 12. do 2. Din. a— Razvoi telefonskega prometa. Po vključitvi avtomatske telefonske centrale 5. septembra lanskes-a leta se je mariborski lokalni telefonski promet moderniziral im število naročnikov je poskočilo od konca leta za 74 naročnikov. Danes ima Maribor 520 naročnikov. Centrala deluje brezhibno. Lokalni telefonski promet je jako živahen. Tudi interurbamski promet je nara-stel po vključitvi mesečno za povprečno 2.500 enot Leta 1926. je interurbanska centrala v Mariboru v mesecu januarju izkazovala 7.000 enot, letos pa jih je imela v istem mesecu 13.000. a— Petletnico obstoja sffavi letos mariborsko izobraževalno društvo napredne trgovske in obrtne mladine, ki je bilo vsa leta pridno na delu. Dne 9. t. m. bo imelo društvo, ki šteje danes okrog 400 članov, slavnostni občni zbor, 23 t. m. pa slavnostno akademijo v Narodnem domu. Prijatelje naše vrle omladině že danes na to opozarjamo! a— Pregled motornih vozil se fe pričefl včeraj in se še nadaljuje danes ter jutri im še v ponedeljek 10. t. m. vsakokrat ob 14.30 Lastniki motornih vozil se opozarjajo v lastnem interesu, da pripeljejo vozila na pregled in da dvignejo nove tablice. V ostalih delih mariborskega okrožja se bo vršil pregled od 11. t m. in bomo spored še objavši. a— Kaj je s trafiko na peronu mariborskega kolodvora? Vprašanje, ki je bilo že ponovno predmet javne kritike, je še vedno odprto. V Mariboru, v drugem največjem mestu Dravske banovine, na važni železniški postojanki ni na kolodvorskem peronu trafike. Trafiko imajo celo velijo manjše postaje kakor Pragersko, Celie. Zidani most itd. Tu v Mariboru se ustavljajo tudi razni mednarodni vlaki im potniki ne vedo. da je v vestibilu kolodvora skrita trafika, ki bj morala biti na peronu. Potniki večkrat tudi, če vedo, kje je trafika, ne morejo izvem perona. Vsem b" bilo ustreženo, če bi se napravila kakor po drugih večjih kolodvorih tudi na našem in sicer na peronu prodaiaina tobačnih izdelkov in to še zlasti zaradi tega, ker je Maribor vjžna obmejna postaja. a— Smrtna kosa. Na Tezmu št. 60 je 5. t. m. pop. umrl po dolge.n bolehanju na sušicí 19 letni dijak 4 razr. drž. realke Franc Veldin. N. v m. р.! a— Ustanovitev podružnice Vinarskega društva za mariborski okraj ni to v nedeljo ampak, v nedeljo 16. t. m. ob 10. dop. prj Orlu, a— Iz policijske kronike. Zaradi prepovedanega povratka je bil v sredo aretiran 44 letni Anton Zuraj, doma iz Kozjega, ki je bil za pet let izgman iz Maribora t-ет mu ta izgon poteče šele v oktobru tega leta. Imenovanega zasleduje tudi sodišče im je bil zaradi tega takoj oddan v sodmijske zapore. Alojziia R. se ni mogla poboljšati, ko ji je nedavno potekel izgonski rok iz Maribora. Zopet so jo našli na vlačugarskih potih. Oddana je bila sodišču. Marijo M. ki so jo zasačili na istih potih, pa so od-premili v bolnico. Iz škofje Loke g— Sokolská maškarada v Škofji Loki. ki se ie vršila v nedeljo zvečer v vseh prostorih Sokolskega doma, je privabila tudi letos veliko udeležnikov r.a vesel:čni prostor. Poleg škofjeloškega občinstva so od azili na mask a radi tudi Kranjčane. Lirb-bamčane in goste iz okoliških krajev. Dekoracije v obeh dvoranah s točilnico vred so bile prav okusne. Doly iazzband ie neumorno ubiral vsakovrstne melodije in so tudi Dlesalc: starega kova lahko prišli na svoj račun Po polnoči ie bil otvorien bar. Veselo razpoloženje je trajalo do zgodnjih jutranjih ur. šl— Prireditev obrtnikov. Obrtniki Selške doline, so priredili v nedeljo popoldne v gostilniških prostorih pri Tavčariu v Selcih nad škofjo Loko svojo predpustno zabavo Udeležba je bila zelo lepa in so se ob ne-utrudliivem sviranju domačih godcev izvrstno pozabavali Selčanj in okoliški gostje. Cisti dobiček ie namenjen za nabavo učil obrtnim vajencem šl— Vinjene osebe srečavamo poslednji čas na vsak korak, tako v Skofji Loki ka-Kor v okolici. V nedeljo popoldne se je preko Glavnega trga valila manjša skupina fantalinov in vzbujala z nedostojnim vedenjem pozornost številnih ljudi. £den teh žalostnih mlad h junakov se je pozneje zvrnil pri klavnici na cesto. V totalno vinjenem stanju so komaj 151etnega fanta posadili mimodošli ljudje na bližnjo klop. Iz Kranja r— Sokolova maškerada »Dežela sanje: je v soboto uspela nad vse pričakovanje. Dvorana in stranski prostori so bili natlačeno polni občinstva. Po izdanih vstopnicah in izkaznicah se je ugotovila prisotnost 1000 oseb, kar je za Kranj doslej nedoseženi rekord. Mask je bilo 113, med njimi res odlične. Prvo nagrado je dobila ga. Kovin-čičeva. Organizacija prireditve je bila prvovrstna. r— Prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Kranju blagoslovi v nedeljo 4. maja ob 15. na Glavnem trgu novi sanitetni avtomobil za Gorenjsko. Nj. Veličanstvo kralj je blagovolil odobriti, da prevzame pokroviteljstvo nad svečanostjo Nj. Vis. kraljevič Andrej. Društvo prosi, naj se društva na Gorenjskem ozirajo pri razporejanju svojih prireditev na ta datum. r—• Zaključek letošnje predpustne sezone je tvorila tradxionalna gledališka reduta v Narodnem domu. Sodba vseh je, da tako animirane, prijetne in dostojne plesne prireditve že ni dolgo videl Kranj. Prvo darilo za. najlepšo masko je dobila gospodična Selma Zniderčičeva. Največ je pripomogel k uspehu izvrstni Švarov iazzband iz Ljubljane. r— Kolo jugoslovenskih sester v Kranja bo imelo svoj redni občni zbor v nedeljo 9. t. m. ob 4. popoldne v Narodnem domu. Dnevni red običajen. Vabljene gospe in gospodične da se obč. zbora polnoštevilno udeleže. г— Primorci, pridite vsi na П. redni občni zbor Krajevne organizacije jugosloven-skih emigrantov, ki bo v petek 7. t. m. ob 20. v gostilni pri Zlati ribi«. Iz Kamnika ka—. Masarykovo proslavo priredi v nedeljo ob 11. dopoldne v Čitalnici tukajšnji Sokol. ka— Tiskarski škrat. V poročilu o volitvi zastopnika obrtnikov v šolski odbor se nam je vrinila neljuba napaka. Volitve bodo v ponedeljek (ne v nedeljo) 10. t. m. od 14. — 17. ure v občinski pisarni. ka— Predpustno rajanje v Kamniku. Naš predpust v Kamniku je bil. akoravno zelo dolg, prav klavrn. Mogoče ne samo pri nas, tudi drugje se opaža, da m' pravega razpoloženja. Višek »vseh« prireditev ie bila maškarada »Sokola«. Pod devizo »V zvezdni noči« se je zbralo v soboto zvečer v čitalniških prostorih, ki so bili primerno de-korirani. precej plesa in zabave željnega občinstva. Obisk mask je bil letos manjši kakor preišnja leta. vendar pa so bile v splošnem prav lepe. Marljivo ie igral jazz-band Sokoia I. iz Ljubljane. O polnoči se je polastila mask in obiskovalcev običajna nervo-za — volili so »Kraljico Zvezd«. Favoritka za ta ponosni naslov je bila že izpočetka maska .št. 30. Glasovalo se je po kuponih, ki so bili na vstopnicah. Žirija, ki so io tvorili 3 gospodje iz občinstva in 2 člana prireditvenega odseka, je ob pol 1. proglasila za »Kraljico Zvezd« gdč. Angelco Vrlin-škovo iz Podgorja pri Kamniku. Drned 164 oddanih glasov jih je dobila 94. Občinstvo je izvolitev burno aplavdiralo. »Kraljica* je preiela len šopek in zaplesala častni valček. Gdč. Vriinškova je predstavljala zvezdo re-patico. v izberi kostuma je, kakor vsako leto. Pokazala mnogo finega okusa. Izmed ostalih dam je na drugem mestu gdč. Minka Cerarieva iz Kamnika z 28 glasovi. Tudi njo so živahno pozdravili Na pustni torek je Kamnik zopet oživel, ulice so se napolnile z maskami, ki veseljačijo iz gostilne v gostilno. Iz Kočevja kč— Smrt kosi. Tekom minulih dveh mesecev je umrlo na Kočevskem S ljudi v starosti preko 85 let. 10 pa preko 60 let. V Livoldu ie umrla 26. februarja 90-letna vdova prevžitkarica Neža Malnar. V Nemški loki ie umrl posestnik Peter Medic, star 65 let. Na Cesti (Winkel) je umrl no^estnik Ivan Högler v starosti 82 let. V Starem bregu (Altbacher) je umrl hišni Posestnik Matija Bauer, star 80 let. V Maverlu je umrl zidar Jože Kumo. star 72 'et. V Zeli-nah ie umrl Matija Stampfl, star 89 let Skupna starost teh šestih oseb znaša ravno 478 'let. kč— Sokol proslavi Masarykovo 801etni-co s svečano akademijo v nedeljo 9 t. m. ob 11. v hotelu »Trst«. Prodam pToshve po načrtu župme okrožnice. Sodelovqla bosta Glasbeno društvo in češka godba. —. Vabljeni vsi! 1:6— Zopet Kanada. V prvih dneh marce jc odrinilo ▼ daljno Kanado zopet nekaj n£;ih ljudi. Opaža se, da ne zaleže jo prav nic л-ari lna pisma domačinov iz Kanade, k' govore o težkem in bednem življenju tis^ga, ki sc da zapeljati lepim predsta-Vžra o d-olarskem bogastvu. V Kanadi se marsikdo namesto k delu, pridruži k stoti' ec jri množici brezposelnih in gladujočih. kč— Otroška maškarada. V ponedeljek zvečer je priredil Sokol v Kočevju prvič otroško maškarado, ki je vzbudila v mestu vesiko zanimanje in je bila dvorana v hote'.! »Trst« nabito polna. Maškarada je ti iJčia nad vse lepo, kar je slavna zasluga neumornih in priznanih sokoiskih delavcev. Ugajal je ples deklic v oranžnosrebrnih kostumih. Nad vse lepo je bila izvajana kva-drilja in ples malih beločnnih bajacov. Med maskami so bile nekatere prav originalne. Pozornost je vzbujal mladi Turčin s krasnim !urbanom, pristen Indijanec, mala grofica v baroku in drugi. Med plesi ie igral sokol ski orkester. Po prireditvi so malčkom priredili zákusko, nato pa se .ie razvila prosta zabava. Iz Litije >— Vsi na Masarykovo prosla\'o! C4n-stvo Jugoslovenske Matice v Litiji in okolici sc vabi v nedeljo ob 20. v litijski So-koLski doni, kjer bodo priredila združena litijska in šmarska društva svečano proslavo SOletnice predsednika čSR Masaryka Vstop prost. i— Zvočnega jilma, ki ga podvajajo v ljubljanskem Elitnem kinu Matica, prvi obiskovalci iz Litije kar ne morejo pre-hvaliti. Obiskovalcem kina izredno dobro služi nočni brzovlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 0.36. i— Učiteljsko zborovanje. Litijsko učiteljsko društvo bo zborovalo v soboto S t. m. ob 8.30 na ljubljanskem učiteljišču. Po poročilu društvenega predsednika bo predavala gdč. Bračičeva iz Maribora o pedagoškem kongresu v Helsmgforsu. Nato bo zbor razpravljal še o gmotnem položaju podeželskega učiteljstva in drugih stanovskih zsadevah. Iz Zagorja 7.— N*a Holandsko bo v bližnjih dneh od-Sla večja partija delavcev za kruhom v on-dotne rudnike. Okroglo 15 družin se bo izr selilo. Za sedaj gredo samo možje, da si osi-guniio potrebno delo in stanovanja. V nedeljo je bil objavljen pred cerkvejo razglas za večjo ekepedicijo naših delavcev in kmetov, ki se lahko izselijo v Francijo. Tako požira tujina naše ljudi. z— Umrli so v preteklih dveh mesecih Gizela Rupar. 4 mesece (božja.s t), Hilda G'obokar. 23 let (tuberkuloza). Ana Vahtar. 26 let (tuberkuloza), Ivanka Ravnikar. 2 leti (božjast), Štefan Pustotnik, 6 dni. Mrliško ogledni list zaznamuje v tem času še tri splave s tremi meseci. Edina žensk-}, ki ie umrla v normalnih okoliščinah, je bila 86 let stara Ana Ševar. Dejstva govore zgovorne besede o zdravstvenem m socialnem stanju v n.V"i dolini. z— Steklarno so že skoro do tal podrli. Še Par tednov, in izginila bo. Vse, kar je ostalo od bivše industrije, je lokal, v katerem razprodaja Oto Ranzinger zadnjo steklarsko robo. V bližnjih dneh bo padla odločitev, če bo steklarska industrija v dolini še zaživela ali ne. Merodajni čiuitelji naj zastavijo ves svoj vpliv in uvidevnost: nudi se priložnost, ki ie ne bo zopet tako kmalu. z— NOvo motorno brizsalno si je nabavilo agilno gasilno društvo na Lokah. V nedeljo so jo slovesno, vso ozaljšmo pripeljali v novo adaptirani dom. Izdelale so jo »Strojne tovarne in livarne v Ljubljani. Motor ima 15 Ks ter da na minuto 640 1 vode brez cevi, s cevjo pa 16 litrov pod pritiskom 7 atmosfer, brizga vodo v močnem curku 35 m visoko in v dolžino 40 m, vodo sesa iz globine 8.20 m. V 6 sekundah že brizga vodo. Cena 38.000 Din. Prva preizkušnja. ki jo ie vodil monter g. Andrej Zupan iz Ljubljane, jc uspela nad vse pričakovanje. Čestitamo Ločanom k přepotřební pridobitvi. Na pomoč! Iz Bohove d— Kmečka mladina Iz rasi Mostßc ie priredila v soboto zvečer in nedeljo popoldne igrokaz »Vdova Rošlinka«. Vidi se, da je nastalo med vasmi dobrovskega okoliška hvalevredno konkurenčno prosvetno delovanje. Večinoma so prireditve v prid gasilnim društvom. Iskreno pozdravljamo ta način pridobivanja denarnih sredstev, ki je gotovo neprimerno boljši od prirejanja bučnih veselic, kjer igra največjo vlogo alko- Iz Šoštanja št— Pri Obrtni zadrugi oblačilnih strok <ю se vršile v nedeljo 2. t. m. vajeniško-pomočniške preizkušnje. S prav dobrim uspehom so izpite napravili čevljarji: Movh Franc, Viher Franc, Eeinfalt Jože in kro-jačica Meža Angela, z dobrim, oziroma zadostnim uspehom pa Jelen Martin in Gre-šak Bernard. št— Letošnji sejem na debeli četrtek je bil precej frekventiran. Posebno živahen je bil živinski sejem. Prignalo se je 82 krav, 12 telic, 8 bikov, 48 volov, 122 konj in 18 žrebet. Prodajna cena za kilogram žive teže se je pri goveji živini gibala med 8 in 10 Din. št— Zgodni kopalec. Na sejmski dan ▼ četrtek minulega tedna se je vračal precej dobre volje s sejma proti Topolšici Florjan Cv ki, po domače Razbornik. V svoji razposajenosti se je hvalil, da se upa vzlic precejšnjemu mrazu iti kopat v bližnjo Pe-čevnico. Ker mu njegovi sosedin iso hoteli tega verjeti, se je vročekrvni Cvikl napoti! proti potoku, se tam slekel in se со dobra skopal v mrzlem potoku pod mostom v bližini Ograjškove gostilne. Nenavaden prizor je privabil mnogo gledalcev. Cv k! se je po kopanju kar moker oblekel m napotil dalje proti Topolšici. Iz Gor. Radgone «г— Za Masarykovo proslavo, ki bo prihodnjo soboto 8. t m. zvečer v gostilni pri »Pošti«1, se posebna vabila ne bodo razpošiljala. Zaradi tega naj velja objava v časopisih kot vabilo vsem. g г— Vsem udeležencem koncerta Glasbene Matice v Ljutomeru, ki so priglašeni za avtobusno vožnjo, se naznanja, da odpelje avtobus v nedeljo 9. t. m. točno ob 13.45 izpred občinske hiše. Vprašanje naših pomorskih zvez Uveljavljenje trgovinske pogodbe s Španijo nam doslej še ni prineslo pričakovanih koristi. Na eni strani je treba šele ustvariti nove poslovne stike, na drugi strani pa je za poglobitev trgovinskih odnošajev nujno potrebna uvedba rednih pomorskih '.v-^z. Še danes ее mnogo našega blaga za Španijo odpremlja preko "italijanskih luk, čeprav uživa naša država sedaj vse ugodnosti pri uvozu v Španijo, ki jih prej nismo imeli. Te dn: se ie na svojem potu v Beograd mudi! v Zagrebu naš konzul v Barceloni g. Ivan Kružič - Turina, da posreduje med našimi in španskimi gospodarskimi krogi za čim tesnejše gospodarsko zbližanje med obema državama. Iz njegovih izjav, ki jih je podal, је^ razvidno, da je za razvoj trgovinskih odnošajov med našo državo in Španijo predvsem potrebno, da se uvedejo primerne redne in brze pomorske zveze med obema državama, in sicer najmanj lodnevne. To je zlasti potrebno. če hočemo v Španijo uvažati hitro pokvarljiva blago kakor jajca, perutnino, živino itd. Mi nimamo še primernih javnih skladišč v naših lukah, zato mora naš izvoznik točno vedeti, kdaj lahko svoje blago vlcrca. Tudi hladilnic za jajca nimamo v naših lukah in je zaradi tega potrebna, da se jajca krcaio neposredno iz vagona v ladje. Zlasti za izvoz jajc so izgledi na španskem trgu prav povolini, saj se izvažajo jajca v Španijo celo iz Turčije. Na povralku iz Španije bi se na teh ladjah lahko prevažalo predvsem južno sadje, in to ne samo za naša državo, temveč tudi za ostale srednjeevropske države, kajti tranzit južnega sadia je preko Italije prepovedan. Gosp. Kružič - Turina je glede uvedbe rednih paroplovnih zvez že konferiral z našimi paroplovnimi družbami in Ьэ sedaj pristojnim ministrstvom referiral o tem vprašanju. O razširjenju in izpopolnjenju naših pomorskih zvez se je prav te dni (od 27- februarja do 2. marca) vršila v BeogTadn ▼ trgovinskem ministrstvu važna konferenca, na kateri se je razpravljalo o predlogu prometnega ministrstva, da se subvencionirajo naše redne paroplovne linije, zlasti z državami na Sredozemskem morju in z Južno Ameriko Sklenjena je bilo, da se takoj izdela zakon, s katerim bi se ustvarila pod-laea za subvencioniranje našega pomorstva sploh in da se že v proračunu za 1. 1930./BI. predvidijo primerne vsote. Kot prvi korak v tem přavcu naj bi se subvencijanirale redne linije s Španijo in Južno Ameriko. Kakor doznavamo, ie potovanje gosp. Knt-žiča - Turina tudi v zvezi z ustanovitvi i jo ju-goslavenskib podružnic družbe Hispans-Yu-goslavo A. S., ki ie bila nedavno ustanovljena na njegovo inicijativo s sedežem v Barceloni in z namenom, poepeševati in po-sredavati trgovinski promet med našo državo in Španijo. Predvidena je tudi podružnica te družbe v Ljubljani. Ponovno nazadovanje cene srebrn. Ko je v početku leta cena srebru na londonskem kovinskem trgu pri 20 d. za unoo dosegla najnižje stanie zadnjih lOO let, se je precej utrdilo mnenje, da se bo cena na tedanji višini ustalila. In res je skora do konca februarja cena valovala nad tem najnižjim stanjem. Toda zadnje dni je nastopil nov paďec. V p^n^d^jek je Dil zibele-žen za promp'no srebro že tečaj 18 in sed»m osmink penija za vneo, kar odgovarja ceii 710 Din za kg. = Zadružno predavanje prof. dr. Totomi-ansa. Znani ruski zadružnik in zadružni pisatelj prof. dr. Vahan Totamianz bo pod okriljem vseh slovenskih zadružnih zvez priredil zadružno predavanje v Ljubljani, in sicer v soboto ob 20. v dvorani O UZD. Predavatelj, ki je avtor številnih razprav o zadružništvu in je uredil veliko delo »Handwörterbuch des Genossenschaftswesens« ter je profesor na praški univerzi, bo predaval o pomenu in razvoju zadružništva. Vstop prest. Prispevek za kurjavo in razr svetljavo 3 Din. Vse zadružnike in prijatelje zadružništva vabimo k obilnemu obisku. — Otvoritev rečnega prometa. Direkcija rečne plovbe sporoča, da je s 1. marcem »tvorila promet na Dunavu in njegovih pritokih. = 20 trgovskih akademij v naši državi. V naši državi je sedaj že 20 trgovskih akademij, in sicer v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Mariboru, Osijeku, na Sušáku, v Sarajevu, Subotici, Splitu, Niša, Dubrovniku, Skoplju, Vel. Bečkereku, Zemunu, Novem Sadu, Bitolju, Brčkem, Somborn, Subotiei in Podgorici. Letos je na teh akademijah vpisanih 3744 dijakov. = Znižanje diskonta ▼ Italiji. Z včerajšnjim dnem je italijanska novčanič-na banka znižala diskontno stapnjo od 7 na 6>i%. Po preokretu na svetovnem denarnem trgu, ki je nastopil proti koncu pret. leta, je italijanska novčanična banka držala ve« čas svojo diskontno stopnja nespremenjeno, dočim so ostale velike zapadnoevropske države izvedle že ponovno znižanje in se je šele sedaj odločila, da sledi splošnemu zniževanju obrestne mere. = Naš železniški tovorni promet je lami v oktobru dosegel rekordno višino. V tem Dokler Vi spite, dela Darmol Zvečer pred spanjem vzemite Darmol, pa se boste jutri zjutraj prebudili svež in zdrav. Morate torej vedeti, da Vašemu slabemu spanju, nervozno-sti, glavobola In bolečini v križa, kakor tudi izpuščajem po koži Vaših otrok je samo posledica zaprte stolice. — Zato je Vam in Vašim otrokom potreben Darmol, čokolada proti trdi stolici, katera deluje blago in sigurno. Zahtevajte posebno Drmol, ker edino Darmol da Vam in Vaši družini željno olajšanje. 1 škatla zadostuje za 20 do SOkratno porabo. mesecu je bilo naloženih nič manj kakor 194.060 vagonov, dočim je bil predlanskim dosežen maksimum v avgustu s 156.322 vagoni. V posameznih mesecih drugega polletja je bilo naloženo naslednje število va-ganov: julij 153.700. avgust 161.980, september 179.600, oktober 194.060, november 162 tisoč 610, december 132.530. Kakor ie iz gornjih številk razvidno, je sezonski tovorni promet tudi lani v decembru že povsem popustil in je padel na nivo pomladnih mesecev. Zaradi promel nega zastoja v januarju in februarju pret leta se skupno število v celem letu 1920. natovorjenih vagonov ni znatneje dvignilo, namreč le od 1.62 na 1.70 milijona vagonov. = Nov agrarnozaščitui program češkoslovaške. Po dolgotrajnih posvetovanjih so se te dni češkoslovaški gospodarski ministri sporazumeli z asrarci glede programa zaščite češkoslovaške produkcije žita. Prvotni načrt zvišanja uvoznih carin na žito je bil opuščen, zato pa se bodo uvedle dodatne carine, ki so nekaj povsem Dovega v trgovinski politiki in se razlikujejo oď gibljivih carin. Osnovna carina na pšenico, rž in ostalo žito bo ostala nespremenjena, dokler se bodo cene gibale nad gotova določeno višino (pri pšenici nad 190 Kč). Ciin pa bodo cene padle pod ta minimum, bodo stopile v veljavo dodatne carine, ki Se bado pobirale v izmeri diference med tržno ceuo in minimalno oeno. Pri tem sistemu torej cena uvoženi pšenici ne bo mogla pasti pod 190 Kč. Seveda bo zakon tačno določal, katera cena bo za uvedbo dodatnih carin merodaj-na. Danes notira pšenica na praški borzi po kakovosti od 160 — 185 Kč in bi se morale pa uveljavljenju novih carinskih določb takoj uvesti dodatne carine, če cene ostanejo na sedanji višini. Sedaj бе vršijo posvetovanja glede carin na živino. = Švicarsko - avstrijski spor zaradi prikritih premij na izvoz masla iz Avstrije. I)a bi pospešila izvoz sirovega masla, zlasti iz obmejnih krajev, je Avstrija nedavno uvedla uvozne priznanice (Einfuhrscheine), ki jih prejemajo izvozniki pri izvozu masla in pozueje lahloa uporabijo ali drugim odstopijo za uporabo namesto plačila carine pri uvozu masla. Zaradi tega je med Švico in Avetrije nastal spor. Švica vidi v tem ukrepu Avstrije kršitev švicarsko - avstrijske trgovinske pogodbe, ki prepoveduje izvozne premije. Uvedba uvoznih priznanic pa ni nič drugega kakor prikrito premiranie izvoza, zato hoče Švica na uvoz masla iz Avstrije uvesti poseben carinski pribitek. = »IPA« Mednarodna razstava predmetov krznarske stroke bo letos od konca maja do konca septembra v Lipskeoi. S to razstavo bo združena tudi mednarodna lovska razstava in se bo vršil obenem tudi kongres zastopnikov vseh krznarskih strok. Ob tej prifti bodo prirejena tudi razna strokovna predavanja in modne revije. Svojo udeležbo j-e prijavilo že mnogo tvrdk h skoro vseh evropskih držav. Rumunské tvrdke so že doslej najele 300 ms prostora, belgijske 100 m1, poljske nameravajo zasesti 200 nr Std. Odziv řz Jugoslavije ie bil doslej minimalen, pa se z art o opozarjajo vsi, ki se zanimajo za razstavo, da si čimprej zagotovijo prostore, da ne bo prepozno. = Oddaja gradbenih del pri adaptaciji postajnega poslopja v Slovenski Bistrici. Direkcija državnih železnic, gradbeni oddelek v Ljubljani sprejema do 12. t m. ponudbe glede oddaje gradbenih del pri adaptaciji postajnega poelopja v Slov. Bistrici. (Pogoji во na vpogled pri ietem oddelku.) = Druga licitacija za zakup veleprodaje tobaka. Samostojna monopolska uprava razpisuje za 12. t. m. ponovno ofertalno licitacijo za zakup veleprodaje tobaka, in sicer za naslednje rajone v dravski banovini: št. 7 Brežice, št. 2 Sevnica, št. 6 Vrhnika, št. 7 Velike Lašče, št. 11 Lukovica, št. 13 Radeče, št. 16 Rogatec, št. 17 Cerknica, št 20 Trebnje, št. 22 Čabar, št. 25 Prevalje, št. 26 Marenberg, št. 30 Slov. Bistrica, št. 33 Šmarje pri Jelšah, š>t. 34 Kozje. Ponudbe z dokumenti bo 12. t. m. do 11. predpaldne sprejemal oblastni monopolski inšpektorat v Zagrebu. = Dobava mesa. Vršile se bodo naslednje licitacije glede dobave mesa za čas od 1. aprila t. 1. do 31. marca 1931: 7. t. m. pri komandi mesta v Slovenski Bistrici, 10. t. m. pri komandi mariborskega vojnega okruga v Mariboru, 12. t. m. pri inten-danturi komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani in pri komandi mesta v Ptuju, 14. t. m. pa pri komandi celjskega vojnega okruga v Celju. (Og'as je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri navedenih komandah.) = Dobave. Splošni oddelefk direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 11. t. m. ponudbe glede oddaje 435 komadov pil v popravilo in nasekovanje. Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 7. t. m. ponudbe glede dobave 1500 kg kon-ceptnega in 100 kg belega papirja; do 8. t. m. glede dobave novih ter glede popravila starih postajnih žigov; do 10. t. m. pa glede dobave 15 000 kg petroleja. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave 1000 komadov ščetk za motorje. Dne 21. t. m. se bo vršila pri direkciji pomorskega prometa v Splitu ofertalna licitacija glede dobave vrvarskega materijala. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) Dne 14. t. m. se bo vršila pri provijantskem odseku ministrstva za vojsko in mornarico v Beogradu ustmena licitacija glede dobave 50.000 vreč iz jute; 15. t. m. pa glede dobave 390 novih vagonskih plaht. (Pogoji so na vpogl"d pri navedenem odseku.) = Dobave. Strojni oddelek direkcije drža vnih železnic v Ljubljani sprejema do 13. t. m. ponudbe glede dobave dermatin-obročkov, kaučukastih zagostk, kaučukaste-ga platna in kaučukastih cevi; do 14. t. in. pa glede dobave reflektorjev, medene pločevine in železa. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Vršile se bodo naslednje oiertalne licitacije: 26. t. m. pn gradbenem oddelku direkcije državnih železnic v Sarajevu glede dobave 120 m3 hrastovih podnic •n 50 m3 hrastovega špec- lesa ter glede dobave 30.000 kg železa za armiranje; 27. t. m. pri prometno - komercijalnem oddelku direkcije državnih železnic v Sarajevu glede dobave kemičnega materijala ter glede dobave pisarniškega materijala. (Oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.) Dne 20. t. m. se bo vršila pri računsko - ekonomskem oddelku ministrstva za gradbe v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave pohištva. (Oglas je na vpagled v Zbornici za ТОТ, pogoji pa pri blagajni ministrstva v Beogradu.) = Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 14. t. m. ponudbe glede dobave 1000 kg mila; gradbeni oddelek pa do 14. t. m. ponudbe glede dobave prog ovni h štirikolesnih koles ter glede dobave kombiniranega stroja za oblanje desk. (Pogoji so na vpogled pri navedenih oddelkih.) Deiavnica državnih železnic v Mariboru sprejema do 17. t. m. ponudbe glede dobave 6000 kg matic in 1700 kg Iitoželeznih palic za avto-gensko varenje; do 18. t. m. glede dobave delov za ležišča in do 20. t. m. glede dobave lesa in delov za ležišča. (Predmetni oölasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.) BORZE 6. marca. Na ljubljanski borzi je bil danee devizni promet pri lično velik, zlasti v devizah Curih in London. Zakadi nadaljnje oč vrst i t ve švicarskega franka so tudi pri nas tečaji deviz ponovno nazadovali, in sicer deviza Newyork od 56.645 na 56.61, deviza London od 275.81 na 275.68 in deviza Trat od 297.29 na 297. Devize in valnte. Ljubljana, Amsterdam 22.745, Berlin 13.5375 — Bruselj 7.9041. — Budimpešta 9.9178. — Curíh 1094.4 — 10.97.4 (1095.9). — Dunaj 799.24. — London 275.28 — 276.06 (275.68). — Newyork 56.61. — Pariz 221.87. — Praiga 167.69 — 168.49 (166.09). — Trst 296 — 298 (297). Curih. Zagreb 9.12625, Pariz 20.25, London 25.15375, Newyork 517.335, Bruselj 72.10, Milan 27.1125, Madrid 60.25, Amsterdam 207.50, Berlin 123.515, Dunaj 72.875, Praga 15.33. Varšava 58.05, Budimpešta 90.50, Bukarešta 3.076, Sofija 3.75. Blagovna tržišča Les ■f Ljubljanska bona (6. L m.) Tendenca nespremenjena. Zaključeni so bili 3 vagoni hrastovih tramov. — Zadnje dni lesni trg kljub splošno nespremenjeni tendenci vendar m malenkost oživeL V koliko se bo sedanja situacija dejansko zboljšala, pa danes še ni mogače presoditi Opaža se, da so se naši manjši producenti že nekako vživeli ▼ sedanjo situacijo glede cen ter svoje blago ponujajo po cenah, ki эо sedanjim tržnim razmeram primerne. Do večje živahnosti pa navzlic temu še ni prišlo. V tramib je bilo v zadnjem času precej povpraševanj in se zdi, da se bo kupčija v tramih polagoma razvila. Sezona za drva pa je popolnoma popustila. Zito. + Žitni trg (6. t. m.) Izredno mzike cen« pšenici na buďnrnpcštaiitsfci bor®, ká niso po vis« in v skladu s splošno situacijo na ostalih evropskih Irržiščih, so te dni da k: madžarskemu ministru Budil povod, da je sfobeaJ fimkosjonarje borze na konferenco, na kaíeri se je cek) ra&pravíiaJo o začasnem ufcinj^aju pnotnerta na borzi. Tudi danes so buďi rrei>eš"iam-stke cene pšenici ostaie na včerajšnji višini, to je pod 20 petiaov. Na našem tržišču se pšenica še precej drži m so zadnje drai cene nazadovale le za лекај dinarjev pri 100 kg. BaSka pšenica stane dali« za 78 tog težko blago 210 Den. Za когижо pa }e tržm sätm-aija tiidi pni nas prav nepovojjra. -f Ljubljanska borza (6. t m.) Tendenca za žito mirna. Zaključkov ni bilo. Nudi ее pšenica (slov. pastaja, mleveka tarifa, plač. 30 dni): baška 80 kg po 260 — 262.5, 78 kg po 2575 — 260, 77 kg po 255 — 257.5; ko- гпва: ba Яга. umetno sušena, navadna tarifa po 180 _ 182.5, mlevska tarifa po 175.5 do 177л, Času primerno suha, mleveka tarifa po 152.5 _ 155; rž: baška 72/73 kg 200 do 202.5; ov"»: baški, navadna vaznina 205 do 210; moka: >Qgc, fco Ljubljana, plač. po prejemu po 415 — 420. + Novosadska blagovna borza (6. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 15 vagonov pšenice, 11 vagonov koruze, 4 vagone meke in 31 vagonov atrobov. — Pšenica: baška 77 kg 205 — 207.5; 7S kg 2O7.5 — 210- gornjebaška in banaška Tisa slep, 78 kg 210 — 212.5; sremska 77 kg 192 do 195. Koruza: baška in sremska 97.5 do 100: za april - maj 102.5 — 105; za junij-jlil 1 j 105 — 107.5. sušena 100 — 102.5. ()ve>: baški 137 — 140. Ječmen: baški, sremski 137 _ 140. Moka: »00- in 345 — 355; »2^ 305 — 315; *5« 245 — 255; »6< 180 do 190; »7r 140 — 150; ,S: 97.5 _ 100. Otrobi: baški 82.5 — 85. -f- Budimpeštanska ienninska borza (6. t. m.) Tendenca mlačna, promet srednji. Pšenica: za marc 19.90, za maj 20.79 — 20.80 (obračunski tečaj 20.80), za oktober 20.72 do 20.73 (20.70): rž: za marc 11.20 — 11.25 (11.10); koruza: za maj 12.20 — 12.21 (12.30), za julij 12.65 (12.60), tranzitna za maj 11.32 — 11.35 (11.30). Živina '+ Živinski sejem v Kranju (3. t. m.) Na ponedeljkov živinski sejem je bilo prignanih skupaj 153 glav živine, in sicer 78 volov, 6 bikov, 36 krav, 5 telic, 2 teleti. 3 ovce in 23 svinj. Cene so bile za kg žive teže naslednje: voli I. 10, II. 9. krave T. 8, II. 7, biki 7, teleta 12, telice 7, prašiči za rejo 15 Din. Sejem je bil bolj slabo obiskan. -f Dunajski goveji sejem (3. t. m.) Do gon 2294 komadov, ol tega 147 iz Jugoslavije, 693 iz Madžarske in 739 iz Rumunije. Pri mirnem prometu во cene ostale nespremenjene. le prvovrstni voli so se poeeaiü za 5 grošev. Petero pariških čudes Na vprašanje, katera bi bila petoriea največjih pariških čudes, je odgovorila med mnogimi drugimi znana pesnica in voditeljica pariške družbe, grofica de Noaffles, sledeče: Trg sloge ponoči, z razsvetljenimi vodometi; vendomski steber z Napoleonovim kipom; Lok zmagoslavja; Eifflov s-tolp zvečer in jezera v Boulogneskem gozdu. Sloviti stavbenik Henry Sauvage pa meni: dobra volja in potrpežljivost pariškega .občinstva, ko se stiska v vozovih podtalne železnice; prilagodljivost Pari-žantk, ki si iz vseh mod Izbirajo najboljše: svetlobna reklama na Eliziiskih pobili in na Eifflovem stolpu; umetniške izložbe pariških trgovin in pa čudovita lahkota, s katero se pokori občinstvo odredbam mestne uprave. Po Novakih Königi Svoječasmo smo poročali, kako so se češkoslovaški Novaki zdražili v posebno društvo. Jih je namreč toliko, da tvorijo celo pleme zase. Temu vzgledu so sledili sedaj nemška Koenigi, ki so za dan 13. aprila sklicali v Liberec zborovanje vseh svodih rojakov enakega imena. Značilno za nemški značaj: njih društvo ne bo gojilo samo družabnih stikov med svojimi člani in sploh ni namenjeno edinole zabavi, temveč se bo bavilo predvsem »z znanstvenimi raziskovana o poreklu in razširjenju družine Ko-e.ii-gov.« Svoja tostvarna odkritja bo nudilo javnosti v obliki učenih, a vendarls splošno minljivih predavanj. »Ali ie gospod doktor sam?« »Trenutno ne, prosim?« »Kdaj pa ga lahko dobim samega?« »Veste kdai — kadar ordinira — ta« krat ni nikoli pri njem žive duše.« Žrebanje državne razredne loterije V 19. kolu Ш. razreda državne razredne loterije so ЫК 6. t m. izžrebani naslednji večji dobitki: Premijo Din 250.000 je zadela srečka št. 58.824; glavni dobitek Din 80.000 je zadela srečka št. 14.278; 60.000 Din št. 35.535; 40.000 Din št. 51.111; 30.000 Din št. 35.756; 20.000 Din št. 13.045; 10.000 Din št. 74.339 in 50.307 ; 7.000 Din številke: 67.894, 22.899, 20.971; 3.000 Din številke: 41.077, 16.897, 32.059, 50.809, 70.155. Zadružna hranilnica z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 11, Vremensko poročilo meteorološki *»vod т Ljubljani 6. marca 1930. Višina barometra 308 8 m Kraj Gas Opazovanja Ljubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik Slinplle Split 8. 7. Ы Barom. Tempw . te aj Oi 769-4 1- S9 768 3 2 80 76^-8 4 80 7672 6- 80 7713 2-• 85 i 766 5 • • 49 767-6 10- 65 Smer vetra in brzin« V m in s k. mirno NW 3 SSE 2 N\V 4 mirno NW 4 mirno o 2 si я 10 9 6 10 Padavine vrsta v гот do 7 are Dež 0-1 Solnce vzhaja ob 6.29, zahaja ob 17.55. luna vzhaja ob 9.17, zahaja ob 6.48. Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 13.2 C, najnižja 0.5 C. Dunajska vremenska napoved za petek: Spremenljivo, oblačno in bolj vetrovno vreme. •Щ- V • Ц Ü Iz zivil Reklama za kopalne potrebščine Debffce ▼ kopahil оЫеМ «e sprehajajo po ulicah okoli sejmišča v Lipskem. Reklama Ima velTk uspeh, ker spremljaj devojke tisoči gledalcev. Vsekakor morajo biti utrjene, da vztrajajo na tem obhodu. Gledalci so vsi še v težkih rimskih suknjah. in sveta neka prerokinja: »Vidim siv avtomobil z več ljudmi. Eden spi, omamljen je. Avtomobil drvi proti nekemu velemestu. Ljudje se menijo v tujem jeziku.« Vse to je itak zinano. Na sličen način so mediji svoječasno govorili o Amundse-novi smrti: »Vidim sneg. Sredi sn^e? leži zmrznjen mož...« aH pa: »Hud veter je... Neki mož se bori z valovi. Onemogel je. Umira ...« Nezmožnost vseh medijev postane posebno očitno ob s ličnih t>rilkah. Sicer Da morajo dobro zaslužiti, ker drugače bi si že davno poiskali drugega kruha! Kazenski zakonik in pesniška svoboda Berlinsko sodišče je nedavno priznalo pesniško svobodo v izražanju kot olajšujočo okolnost. Prva instanca je obsodila krivca za neki delikt na šest mesecev ječe. Obsojenec pa je napravil pritožbo in se skliceval na to, da je pesnik ter bi se ta okoliščina morala vpoštevatii pri razsodbi. Druga instanca je priznala, da pesniški temperament rad zapelje k bujnim činom ter je znižala obsojencu kazen na dva meseca. Licentia poeti ca! Umiranje žival! v morju In na kopnem Z zapadno afriške obale javljajo poročila velikansko umiranje morskih rib, ki je doseglo vprav ogražajoči obseg. Tako umiranje v masah so doslej pripisovali vulkaničnim pojavom na dnu morja, ki so izpremenili pogoje za življenje in ki se jim morska pavza ni mogla takoj prilagoditi. Biološka veda, ki se že dolgo bavi s temi pojavi, pa je ugotovila, da je tako umiranje le lokalnega značaja in se dogaja le v izvestnih vodnih plasteh ne glede na izpremembe dna. Pri preiskovanju vode in pogojev za življenje, so raziskovalci dognali, da umirajo ribe le v večjih globinah tam. kjer se je favna v višjih legah tako močno zaplo-dila, da porabi preveč kisika. Zato ga manjka v globljih plasteh, da bi parali-ziral živalim škodljivi žveplov vodik, ki vstaja z morskega dna iz gnijočih ostankov mrtvega živalstva in rastlinstva. Tako se polagoma nabere vglobini gnila gliva, ki prepoji vodo s strupenimi plini, da v njej lahko žive samo nekatere bakterije in črvi. Ako nastopijo močni viharji, ki razburkajo morje do večjih globin, dospo ti plini tudi v višje lege in na površje ter pomore tam živeče ribe. Tako se često lahko zgodi, da izumro cele vrste rib v morju zaradi elementarnih dogodkov, ne da bi bila v živalstvu nastopila kaka epizootija. Umiranje v masah so doslej pripisovali raznim nenadno зе po-javljajočim kugam, kar je često neosno-vano. Na podoben način se je že itak skromno kopno živalstvo Islandije pred 100 leti skrčilo za dve vrsti, za dvoživke in Knez, ki se odpoveduje prestolu Knsz Louis H., vladar kneževine Monako od 1. 1922., bo odstopil zavoljo zadnjih nemirov, ki so izbruhnili med državljani njegove male državice. Nemirov je v veliki meri kriva njegov г hči Sarlota s svojimi zakonskimi prepiri. za plazivce. Dežele nad polarnim povratnikom so že same na sebi zavoljo mrzlega podnebja siromašne na živalih in sli-čijo v tem pogledu visokim goram. V Evropi živita samo dve vrsti plazivcev in dvoživk severno polarnega povratnika. Med plazivci sta to gorski kuščar in gad, med dvoživkami pa travniška in močvirska žaba. Pri tem jetreba vpošte-vati, da omenjena plazivca rodita žive mladiče. Jajca bi v teh mrzlih deželah ne dobila dovolj solnčne toplote, da bi se izvalila, za to pa si samice lahko poiščejo soinca, ki potem v njih životu izvali mladiče. Arktični otoki pa sploh nimajo niti plazivcev niti dvoživk. Edina izjema je bila pred 100 leti Islandija, ki je imela enako živalstvo kakor kraji ev-rovske celine severno povratnika, toda izjemno stroga zima 1. 1829./30. je uničila in zatrla obe vrsti plazivcev in dvoživk. Letos praznuje Islandija stoletnico, odkar so poginili zadnji zastopniki teh živalskih vrst, ki so živeli na mrzlem severnem otoku od pamtiveka. To nam je dokaz, da nenadni prirodni pojavi uničijo često vrste živali, ki so se že skozi tisočletja prilogadile običajnim ostrotám podnebja. Sp& tzilaei&n&ßo solnce vabt zopet k tvrdki DRAGO SCHWAB, ki je prejela prekrasne angleške kamgarne ter fresko blago za pomlad in poletje. Včeraj je bil že pravi naval kupcev. Kupili so nad vse ugodno. Kov poklic diplomata Angleški veleposlanik pri ameriški vladi sir Esme Howard je bil odpoklican in je napravil predsedniku Hoover-ju poslovilni poset. Dejal je, da odhaja v pokoj in da bo opustil diplomatsko službo. Ko ga je Hoover vprašal, s čim se bo pečal odslej, mu je veleposlanik zaupal, da je njegov najljubši posel knjigoveštvo in da se bo popolnoma posvetil tej obrti._ Preroki in mediji Menda v zvezi s skrivnostno zadevo generala Kutjepova priobčuje pariški ruski dnevnik sledeči oglas: »Nujino iščemo mlado gospodično ali gospo, za hipnotizem dovzetno, a zdravo, v svr-ho rešitve razbur.lliive javne zadeve. Velik zaslužek v bodočnosti zagotovljen.« Najbrž se je javilo dosti ponud-nic, ker je policija hvaležna za vsak podatek. Toda o tej zadevi objavljena prerokovanja so le malo koristila. V francoskih listih je na primer izvajala Soltan Ahmed Mirza, bivši perzijski šah, je v ameriški bolnici v Neull- lyju umrl in so ga pokopali v Parizu. 300 stopinj pod ničlo Blizu mesta Amariilo v Teksasu so nedavno uredili veliko tovarno z laboratorijem za pridobivanje helija. Ta plin se rabi za polinenije zračnih ladij in se izloča le pri največjem mrazu. Zato mora v laboratoriju vladati stalna temperatura 300 stopinj pod ničlo. Tako je ta laboratorij najbolj mrzla točka na zemlji. V njem se tudi zrak strdi v tekočino, svinec in baker pa postaneta v tem mrazu trda kakor jeklo. Ako bi v ta hlad prinesli košček ledu, bi zacvr-čalo in zasiikalo. kakor da smo razbeljeno železo vrgli v mrzlo vodo. V afriškem pragozdu Naliroby, majhno mesto v Osrednji Afriki, je navadno izhodišče za bogate lovce, ki iščejo prigod v pragozdu. Zdaj biva tam baron Rotschikl, ki preganja divjačino na nov način. Namesto zamudnega zasledovanja se poslužuje letala in iz višine opazuje gibanje živali. Letalu sledi premična radioposta-ja, ki pošilja sem pa tja stotine gonja-čev. Sicer tehnika ni vedno kos nepričakovanim dogodkom. Nekoč ponoči so ustrelili zamorci leva 10 m od Rotschildovega šotora. Gospod milijonar je mirno spal in ni slutil, da lahko postane sam divjačina mesto lovca. Princ Walešíki je milo prosil številne novinarje, ki so se mu priključili, naj ostanejo v Nairobyjiu, ter jim je svečano obljubil, da jim bo pošiljal vse novice o svojem lovu. Prestolonasled-nikova ekspedicija je veliko bolj skromna nego Rotschildova. Princ je ustrelil že več levov, zdaj pa sanja o slonih. Človeška slava Charlie Chaplin, ki ga poznamo iz fikna kot plahega, revnega možička, si strastno želi, da bi nastopil v vlogi groznega Napoleona. Še v ljudski šoli je bil baje navdušen za velikega cesarja in je »do sedaj ostal šolarček«. Vzrok te zaljubljenosti ie »v svetovni zgodovini brezprimerna Napoleonova slava«. Vendar prizna Chaplin sam, da je človeška slava dokaj ničeva. Zadniič je bil v Parizu in od Loka Zmagoslavja je šel peš po Wagramskem drevoredu. Ta je dobil svoje ime po znani bitki iz leta 1809., ko je Napoleon osvojil Dunaj. Charlie je vprašal stražnika na oglu. kaj pomeni beseda »Wagram«. Stražnik se je zamislil: »To je bila neka zmaga, gospod ... Počakajte, že em! Napoleon III. je nekoč premagal Ruse. V Krimu je menda bilo...« Charlie se je zahvalil in stavil isto vprašanje raznim mimogredočim. Drugi je odgovoril: »Wagram? To je bilo menda ime rajnega pariškega župana.« Šele tretji odgovor je bil pravilen. Mamilne krogle Znani lovec Harris je dolga leta odnašal kot lovski plen samo obstreljene ali v jamah potolčene živali, ki jih je lovil po Afriki za zverinjake. Najbolj močne, bistre in urne, kratkomalo najlepše zveri je ujel vedno samo tako, da jih je ustrelil, a mrtve so imele komaj četrtinisko vrednost. Harris je nekega dne odpotoval v London in se je dolgo časa posvetoval z raznimi strokovnjaki in puškam, preden je prišel do pravega izuma. Koncem januarja so bila ta dela zaključena in ie takoj odpotoval z novim upanjem v Deželo Zu-lov. Na prvem lovu so mu gonjači kmalu prignali krasno antilopo. Lovec je dvigil dvocevko, a namesto navadnega strela se je razlegnilo komaj slišno žvižganje. Iz cevi je priletela samo drobna krogla. Antilopa je skočila v zrak in obležala nepremično. Zamorci so že potegnili nože in jo hoteli odreti, a Harris je to hitro preprečil. Natovoril je zvezano žival na avtomobil in ii še med potjo z nožem odstranil kroglo. Ta ima prav za prav podobo stročnice iz aluminija in vsebuje močno injekcijsko iglo. Čim se zarije krogla v telo, vbrizgne istočaso močno mamilo. Prvi oskus se je sijajno obnesel. Krogla obtiči a površini kože in zadostuje za nje odstranitev negloboka zareza z majhnim nožičem. Na isti način je ujel Harris sicer zelo nevarnega nosorošca in zdaj se bo spravil na leve. Pravijo, da bo novi izum zelo pocenil živali, ki jih lovijo za zverino aike. Londonska razorožitvena konferenca bo učakala po vsej priliki Isti neospešnl konec kakor vse dosedanje razorožit v ene konference. V Ameriki se je pojavila močna struja, k! zahteva, naj ameriško delegacijo kratkomalo po-zovejo domov. Vodja te struje je senator Mac Keliar (na sliki) In za njim stoje bržkone razni industrijski magnatl, ki si и oboroževalne zno-relosti narodov kujejo svoj kapital ki ki so Iz-inirigirali že konec marsikakšne prejšnje raz-orožitvene akcije. Valentin Katajev: Šahovska mrzlica Ah, meščani, meščani! Povejte mi odkrito po svoji vesti in položite roko na srce: kaj vam je šah in kaj sie vi šahu? Sicer pa ni vredno o tem še nadalje zaman govoriti, ko vendar vsak meščanski nos smatra za svojo najsvetejšo dolžnost, da se z glasnim sopeniem čim bolj približa blesteči, klasični, modri in kockasti deski. »Ali vam ugaja?« »Nu?« »Iiiin -Ženevski j ? « »Nu?« »Capablanca?« »Nu?« »Vrag naj vas vzamej Vprašal sem vas, če vam ugaja Iliin-Ženevskij, ki je p o to Ik e 1 Capa Ы a n со ? « »Kupčija!« »Dovolite ... Jaz vendar sam ... Časniki ... In sploh...« »Pravim vam: kupčija. Gotovo sami veste, da tudi tu mešetarijo...« »Nu ?« Šepetale: »Politbi.ro!« »Oj!« »Še huiie ko oj! Med nama rečeno, seveda. Ženevskemu so to predpisali v zmislu strankine discipline. Lahko raz- umete, da siromaku ni ostajalo drugega kakor to...« »Kaj vendar govorite?« »Na svoje og se mvidel potni list, ki ga je prejel Ženevski od strankinega odbora. Črno na belem. »Sodruga Ženevskega pošiljamo na mednarodni šahovski turnir. V zmislu strankine discipline predpisujemo sodrugu Ženevskemu, da mora premagati imperialističnega svetovnega šampijona, kubanskega belogardista, grofa Capablanco. O izidu naj nam takoj poroča.« »Glej, glej! Hvala, da ste mi povedali. Že grem, že grem...!« * * * »Poslednja novost !Ali veste, zakao je Torres izgubil igro proti Bogoljuibo-vu?« »Vem. Prejel je brzojavko iz Mehike.« »Nu. in kaj je bilo v brzojavki?« »Sporočili so mu: .Cowboyi so napadli naš rančo, pobrali vso živino, zapal ili poslopja. Tvoja prisotnost je neobhodno potrebna.' Sami razumete, po taki brzojavki.« »Kaj še! Tam je bilo rečeno: .Mama se jezi, vrni se v Mehiko, Saša.' Sami razumete, po taki brzo ...« »Kai? Brzojavka iz Mehike? Neumnost! Brzojavke so poslali fašisti s Kube. .Če igro dobiš, te ustrelimo!' Sami razu ...« »Dovolite, kak opravek ima tukaj Kuba? Saj vendar ni igral s Capablanco, ampak z Bogoljubovim.« »Res? Glej no, na to pa še pomislil nisem!« ♦ • * »Ubogi Capablanca!« »Kaj pa je, dušica?« »Kaj naj vendar bo? Predstavi si njegov položaj. Privlekli so siromaka v tuje mesto. Niti enega znanega dekleta. Mraz je. Površnika nima. Jezika ne obvlada. Šah igra slabo... Grozno!« * t ♦ Pred desko. »Kaj dela? Kaj vendar dela?« »Kaj? Kaj?« »Mar ne vidite konja? Konja mu je postavil prav pred stolp, pa se Marshall niti ne gane! Pssst! Maestro! Pustite me k maestru! Samo dve besedi! So-drug Marshall, eno minuto! Pssst! Obrnite pozornost na nasprotnikovega konja, ki stoji na levo od vogala — vzemite ga s stolpom, dokler je še čas. Svetujem vam!« »Državljani, mir!« »Kako naj bo človek miren, ko se je vendar pred očmi vseh zgodil tak slučaj s tujim konjem?« »AIS ni komj črn?« »Cm.« »In stolp tudi črn?« »Nu. č... črn.« »Tedaj hočete, da bi maestro požrl tu- jega konja s tujim stolpom?« »Kaj so tuji? Glejte no, šele zdaj sem opazil! Oprostite!« ii * * »Kako mu je šlo?« E2 — E4.« »Nu, po te.i potezi preostane Zubare-vu le eno: iti na D. E.« 5 * 4 »Glejte: živi Lasker pije prvo z živim Rettijem. »Prava reč!« »Povejte, sodrug, kakšen je bil prvi nastop?« »Kako bi vam rekel... Ne tak in ne tak: kakor so pač vsi prvi nastopi.« »Veste, Capablanca je poročen s Fordovo hčerko, ki ga je vzela le s pogojem, če postane svetovni šampijon. In on ie postal.« »Nu?« »Upam, da zdaj razumete, zakaj iz-gubVa.« »Ne raznim em.« »Bedak! Doto je prepisal na svoje ime in zdaj bi se rad ločil. Zdi se mi, da vam je dovolj jasno.« * * * »Ali ste culi anekdoto? Spillmann, ha-ha-ha, sreča v vagonu tretjega razreda Tartakoverja in pra...« »Cu'1 sem, čuk hi-hi...!« (Iz ruščine B. Z.) miß S' Alired v. Tirpitz f Včeraj Je umrl v Berlinu admiral Alired v. Tirpitz. Ime admirala Tirpitza je tesno združeno z razvojem nemške mornarice. On je ustvaril temelje nemški vo..nl mornarici in on je bil tista gonilna sila, ki je že mnogo let pred svetovno vojno videla v vojni mornarici glavno orožje Nemčije proti angleški konkurenci na morju. Pod njegovim vplivom je Nemčija zadnja leta pred vojno na veliko gradila vojne ladje. Do marca 1916 re bil vrhovni poveljnik nemške vojne mornarice, takrat pa se je moral umakniti, ker se je izkazalo, da so bili njegovi načrti presmeli. Politično se je začel udejstvovati šele od maja 1924, ko je bil od velenemške stranke izvoljen v državni zbor. L. 1924 je skušal sestaviti vele-nemško vlado, vendar pa so se njegova prizadevanja razbila na odporu centruma in demokratov. L. 192S ni več kandidiral, pač pa ga je takrat nemška nacionalna ljudska stranka izvolila za svojega častnega predsednika. Njegova zakulisna vloga, ki jo je igral v vihemovski po-I i ti Ki, je bila po prevratu predmet ostrih napadov řn z vseh strani se mu je očitalo, da je baš on usodno vplival na cesarja Viljema in njegove odločitve. Oriijeiiost ÜB iKerpanost ovirata pri delu in slabita veselje do življenja. 2—3 žlieice v mleku, dopoldne in popoldne, osvežujejo oslabljeni organizem. Operacija na ulici Pretekle dni se je dogodila na ulicah mesta Bristola avtomobilska nesreča, koje žrtev je postal neki 75-letni starec. Zdravnik, ki je prihitej na lice mesta, je spoznal, da je potrebna takojšnja operacija, ker bi ponesrečenec ne prestal prevoza v bolnico. Zato so tako j na ulrici postavili operacijsko mizo in zdravnik je izvršil amputacijo ene noge in ene roke ter tako ohranil pri^živ-iijenju težko poškodovanega moža. Čudno operacijo je gledalo stotine mimoidočih, kajti dogodek se je odigraval na eni naiživahne;ših bristolskih ulic. Zdravnik je s tem napravil veliko reklamo tudi zase, kajti njegovo ime jc postalo znano po vsej .Angliji. 83 vlad v 60 letih Neki francoski dnevnik je izračunal, da je sedanja Tardieujeva vlada 83., odkar obstoji francoska republika. Vsaka teh vlad je živela povprečno 8 in pol .meseca, najbolj dolgo Waideck-Rous-seauřeva vlada, ki se ie držala 3 leta manj 19 dni, najmanj pa vlada generala Rocheboueta, ki so jo vrgli v teku enega dne. Razni francoski kabineti so isto tako živeli Яе po nekoliko dni, tako Fran co i s- M arsalov 2 dni, Ribotov 3 dni in Chautempsov 4 dni. Nevarna biíka z norcem Policija v Desianceu v ameriški državi Ohiu se je poslužila neobičajnega sredstva, da obrani sebe in pas ante pred krvavimi dejanji nekega norca. Norec je bil ušel iz Káznice, prišel je domov in ta.m ubil svojo ženo. Ko je prispela policija, jo je sprejel s streli iz puške. Policija je nekaj časa streljala na hišo s strojnicami, ker ga pa tako ni mogla ukrotiti, je uporabila dinamit in pognala hišo v zrak. Prehladi příčno po navadi z nahodom. Druga resnejša obolenja lahko slede. Tu pomagajo ASPIRIN- TABLETE ki imajo dobrodejni vpliv pri vsakem prehlajenju in preprečijo nadaljne nevarnosti. Zahtevajte samo originalni zavoj ,/üayeh," z modro- belo-rdečo banderolo. Emerson Housti: možje: Roman 13. poglavje. Med tem so bili tudi ostali trije že zapustili deblo. Videl sem starega Auberrj'ja, kako je oprezno bredel proti meni, in zraven njega gospo Mc Govemovo, kj je stiskala sina za roko. »Sem poj-di, dečko«, je kričala, »česa se bojiš? Dolg, kakor si, bi lahko presbrede! ves Missouri, ne da bi si omočil lase. Tak pojdi že!« »Le semkaj, Auberry.« sein mu dejal, ko se je približal dolgim ■vetjam napiavlyenega drevja. Zavihtil se je gor, sproti lomeč manj zanesljive veie; mernl je, da pridemo tako паоШгеје z mesta. Ko se je iztegnil k meni, sem mm podal mlado žensko, ki se je zgoraj prijela kakor ie vedela in znala. Tako smo vsi dosegli trdno naplav-Йепо drevje in dospeli na ozki peščeni nasip, ki ga je zadaj obrobljalo gosto vrbovje. »Vi moški zdaj naberite drv in zakurite ogenj, pa naglo!« nas ie nagnala Mandy Mc. Governova. »Dekle kar z zobmi šklepeče od mraza!« Auberry je z menoj vred navlekel nekaj drva. ki sva jih naložila na kup; šele tedaj sva zapazila, da nima nobeden izmed naju dveh wžigalic. »Hm,« je zagodrniala naša voditeljica in segla v žep. Izvlekla je dve stekieničici, obe zamašeni z zatičem iz koruznega storža. V eni so bile žv ep lenke, ki so tako ostale popolnoma suhe; tisto je podala meni. Drugo pa pomolila mladi ženski. »Napijte se tegale,« ji je dejala. »Dobro vam bo storilo.« Slišal sem, kako ie dekle, ko je izpolnilo ta ukaz, hlastalo po zraku in se dusilo; nato je Mandy s klokotaijočim glasom sama potegnila iz steklenice. Radio IZVLEČEK IZ PROGRAMOV: Petek. 7, tnarca. LJUBLJANA 12.30: Reproducjrana glas-fca. — 1.3: Napoved časa borz,a. reproduci-rana dasba. — 13.CO: Poročila iz dnevnikov. — 17.30: Koncert radio - orkestra — 18.,30: Esperanto. — 19: G">soodinis>ka Ttга. — 19.30: Italijanščina. — 20: Predavaje o nevskem oouku. — 20.30: Q. Kovač poj© eperne ariie. — 21: Koncert radio -orkestra. — 22. Napoved časa in poročila. Sobota S. marca. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa. borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila ra dnevnikov. — 17: Koncert radio - orkestra. — 1S: Propagandno predavanje za tuisikS promet. — 18.30: Nemščina. — 19: Delavska r-a. — 20: Prenos programa iz Beograda. — 22: Napoved časa im poročila. BEOGRAD. 10.30- Reproducirana glasba. — 12.40: Koncert radio - kvarteta. — IS: Koncert tanuburaške-ga zbora. — 20: Komorna d a sna. — 21: Češke pesmi. — 22: Poročila. — 22.15: Lahka godba. — ZAGREB 12.-30: Reproducirana dasba. — 17.30: Glasbeni program za mladino. — 20: Prenos iz Beograda — 22.10: Lahka glasba. — PRAGA 16.30: Godba za ples. — 19.05: Koncert godbe na pihala. — 20: Koncert pevskega zbora. — 21.30: Klavirski koncert. — 22 20: Lahka godba. — BRNO 16.30Í Popoldanski koncert. — 17.30: Pevski m klavirsk5 koncert. — 20.: Masarykova proslava. — 22: Prenos iz Pra^e. — VARŠAVA 19.25: Reproducirana dasba. — 20.30: Koncert orkestra m solistov. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 15.15: Jazz band — 1>: Komorna glasba. — 20.05: »Pri treh mladenkah.« — BERLIN 16.30: Koncert orkestra. — 19.10: Arije in pesrrn. — 20: Vese'oigra. — Godba za ples. — **RANK-FURT 16: Koncert iz Stirttgarta. — 20.15: Prenos iz Stuittgarta. — 21.45: Mešan program. — 23.50: Godba za ples. — LANGENBERG 17.30: Večerni koncert. — 20-Zabaven večer. — Nočni koncert in ples. — STUTTGART 17: Koncert orkestra. — 20.15: Koncert filharmomčnaga orkestra in sofetov. — 21.45- Prosrram h Frankfurta — BUDIMPEŠTA 12.05: Orkestralen koncert. — 21.45: Program iz Erankifurta. — BUDIMPEŠTA 12.05: Orkestralen koncert — 17: Voiaška godba. — 1S.45: Koncert solistov — 19.30: -Pri treh mladenkah.* — 22.30: Lahka glasba. — LONDON 21: Orkestralen in pevski koncert. — 22.45: Mešan program. — Godba za ples. — RIM 17.30 Popoldanski koncert. — 21.02: Vokalen in instrumentalen koncert. »Cek> gak>no sem pustil tega na lad&c je žalostno rekel Auberry. »Tudi vam bo malo pomagalo,« je menila Mandy. »Tako se mi vädi, da ni še nobeden izmed vas veliko potoval. Meni se pa zmerom dobro godi. Naj me zanese usoda kamorkoli moja puška, moje užigalice in tale pijačica so povsod z menoj. A zdaj vam pokažem, kako ie treba zakuriti!« Cez nekaj trenutkov je že prasketal ogemj, ki nas je spravil vse v boljšo voljo, zakaj ob reki je bil nočni hlad dokaj oster, čeprav je bilo že spomladi, Mandy je udobno sedla na hlod, potegnila od-nekod pipico in šop navadnih tobakovih listov ter se jela naslajati po svoje. »Tu je kar dobro,« je dejala, »veliko slabša bi nam lahko predla.« Nehote sem moral pomilovali mlado žensko, ki se je stiskala zraven nje in še vedno trepetala od mraza; tako mlada je bila videti, tako brezzaščitna in v tej okolici tako iztrgana iz svoie srede! Ko jo je plamen ogrel, je jela urejati razmršene kodre svojih gostih iin temnih las. V svetlobi ognja se je črtal pred manoj obris njenega lica. Zdelo se mi ie, da še nisem videl krasmeišega. Spomnil sem se okrogle trdnosti njenega telesa v svojem naročju, objema njenih lakti okoli svojega vratu, tega, kako voniivo so se mi bili usuli njeni lasje preko obraza — in nehote pomislil, da usoda ni nápak storila, ko mi je, če sem že moral postati rešitelj, določila v reševanje toli prelestno stvar. Nemara je začutila moj pogled, ki se je upiral vanjo, zakaj mahoma se je obrnila in rekla z najbolj čarobnim glasom, ki sem ga kdaj slišal: »Da, veliko huje bi lahko bilo. Stokrat hvala za vašo pomoč. Tako hrabro se se zavzeli zame!« »Le poslušajte io!« je zagod-rrijala Mandy Mc Governova. »Kaj so pa storili ti dedci, rada bi vedela? Kje bi že bili, vsi, kar nas je, da ni bilo mene!« »Zdaj vidim, da bi bflo boíje za vas, če vas vobče ne bi bel reševal. ampak bi vas bil pustil na ladiji,« sem ji odvrnil in pokazal na luči River Belle, ki je ležala zasidrana ob nasprotnem bregu, kako miljo pod nami. »■Nu, zdaj nam je čisto doforo,« se je čez nekaj časa oglasil Auberry. »Ce tudi ne pridemo k ladji na ono stran, je vendarle samo štiri ali pet miüj do naselbin, ki ležijo na tem bregu.« »Ne morem hoditi,« je' rekla deklica. Plašno se je ozrla na spodnji rob svoje obleke, izpod katerega so ji gledale gole noge. »Nate, madam,« je rekel AuberiT in odvezal debelo ruto, ki jp je imel okoli vratu. »To je vse, kar morem storiti za vas. Poizkusite, morda si s tem obvežete noge.« Deklica se je v neodločnosti zasmeiala, nato je pa vzela ruto. Mandy jo je odvedla nekam v kraj in slišal sem, kako sta trgali ruto na dvoje. Deklica se je spet vrnila k ognju in nam pomolila svojo malo nožico, da bi videli, kako je omotana z rdečo ruto. N.iena tanka obleka je bila že malone suha, zato je postajalo tudi njeno razpoloženje bolj veselo. Drage volje je sklenila tovarištvo z nami. Ko je tako stala pri ograju, ne zavedaje se, da io vso ozaria, sem šele videl, kako krasno dvajsetletno bitje je bila. V svoji domači okolici bi bila nedvomno zmešala glavo vsakemu moškemu, ki bi ji bil prišel nasiproti. Stopila ie napreij in razprostrla roke nad ognjem. Videl sem, da ima majhne in drobno oblikovane; svetloba plamenov ii je rožnato obsevala končke prstov. Na enem prstu ie imela — to sem nehote opazil — čudovit lep prstan iz čistega zlata. Glavica prstana e bila globoko izrezana v obliki rože. Na tihem sem pomislil, da takega prstana še nisem videl, kar sem živ. In ko sem io kradoma opazoval, sem tudi pripomnil, da še nisem videl dekleta, ki bi ji bilo podobno. Morda še nismo delj ko uro sedeli pri svojem ognju in ugibali, kaj nam je storiti, ko je Auberry zdajci vzdignil roko, rekoč: »Cuite, nekakšna ladja prihaja!« Trenutek nato smo vsi začuli pljuskanje vesel. Eden izmed čoimov River Belle, ki so iskali pogrešanih, je bil opazil naš ogetii. »Halo, vi tam!« nas je okliknfl drzen glas, ko je čoln zaškripal na peščini. Midva z Awberryjem sva krenila v tisto stran in našla krmarja z dvema veslačema v ozkem rečnem čolnu. BRASLOVČE. Masarykovo proslavo priredi v Braslovčah v nedeljo 9. t. m. ob 15. tamkajšnji Sokol KJ. Na proslavi bo predaval župni prosvetar dr. Mejak iz Celja. KAPbA NA KOZJAKU. v nedeljo 2. t. m. so vprizorili tukajšnji finančni stražniki nad vse zabavni burki »Čarodejna brivnica« in »Ženin Miha«. Z dobro mimiko in blagodo-nečim glasom je pokazal žid (g. Zupančič) odrski talent. Tudi ostali so lepo rešili svoje vloge. Omeniti Je le treba, da ljudje preveč silijo k odru. Čisti dobiček ie namenjen za nakup instrumentov tamburaškega zbora, ki ga ustanavljajo gg. finančni stražniki. Mislimo. da bo potem minila dolgočasnost, ki vsakega sili. da se čim prej poslovi od nas. Potrebujemo še pevsko društvo in knjižnico. S tem bi mnogo dosegli na naši severni meji. seka, dr. Fran Kandare, Jeras Josip, Jtrva- nec Ferdo. Vladimir Šuklje, Vekoslav Bučar Míca Koščeva jn And j alko Siber. Redakcije im uprave vseh sokolskih listov so v Ljubljani v Narodnem domu, telefon 2543, kier je tudi načelni štvo SKJ in Jugosloven-ska Sokolská Matica. ŽARI. Prostovoljno gasilno društvo v Žireh bo obhajalo 40-letnico, združeno z blagoslovitvijo nove motorne brizgal ne, na binkoštno nedeljo 8. junija. Popoldne bo velika javna tombola s prosto zabavo. Vsa bratska društva in prijatelje gasilstva vabimo. BLED. Proslava 80-letriice T. G. Masaryka bo v nedeljo ob 11. dopoldne v sokol-ski dvorani. Udeležba članov dolžnost, ostalo občinstvo vljudno vabljeno. — Javna knjižnica se je preselila v osnovno šolo pritličje, kjer se knjige izposojajo vsakomur ob nedeljah med 10. in 12. — Delo v sokolski telovadnici .ie zelo živahno. Vež-ba se redno okoli 70 dece in 30 naraščaja. Tudi vrste moškega članstva se množe. Ženska vrsta je začela ponovno telovaditi. PriglašaJte se k Sokolu in z redno telovadbo krepčatjte svoje telo! — Preteklo nedeljo smo imeli zanimivo predavanje prof. Doižana o praživalih s skioptičnimi slikami. Zelo zanimivemu predavanju je oazno siediia polna dvorana. ŠMARTNO PRI KRANJU. Upraviteljstvo tukajšnje osnovne šole se najlepše zahvaljuje g. Cirilu Schiffrerju, trgovcu v Stra-žišču, za 200 Din, ki jih ie daroval za ubož-ne otroke namesto venca na grob trgovca Jakoba Bajžlja. BREŽICE. Pole? sokolskih prireditev je priljubljena gotovo tudi ona lovcev in pla-ninariev. To smo videli 1. marca, ko se ie združevalo v veselju staro in mlado vseh slojev. Izvrstna godba iz Krškega, lepa sce-nerija m slike, ročno delo g. Sikciika, medsebojna vljudnost udeležencev vseh slojev. Trebiršnikova hoja na Triglav, marljivost in pazljivost moških plesalcev, nenavadna vztrajnost plesalk, vse je pripomoglo, da smo odnesli s prireditve lepe vtise. Prav pohvalna je bila udeležba okoličanov, kar ram je dokaz, kako priljubljene so prireditve lovcev in planincev. SOKOL Ponovno opozarjamo bratsko članstvo in naraščaj ljubljanskih sokolskih društev, da se polnoštevilno udeleži današnjega sprevoda in manifestacije v proslavo 801etnice prezidenta br. dr. Masaryka. Zbor društev so odredile društvene uprave, skupni zbor je pred Mestnim domom ob 18.15. Obleka civilna s sokolskim znakom. Seia zbora društvenih načelnikov sokolské župe Ljubljana se vrši v nedeljo dne 9. marca 1930. ob 9. uri dopoldne v prostorih Ljubljanskega Sokola (Narodni dom, vhod z Bleiweisove ceste). Na dnevnem redu so predvsem priprave za vsesokolski zlet v Beogradu Seja je združena s celodnevnim delavnim sestankom za predelavo prostih in tekmovalnih vaj za zlet. Na ta sestanek naj pošljejo društva tudi svoje vodnike-ce oddelkov. S seboj je treba prinesti telovadno obleko. Z ozirom na važnost seje, poziva župno načelništvo vse društvene načelnike in náčelnice, da se je zanesljivo udeleže. Zdravo Članstvo sokolskih društev ponovno opozarjamo na sokolsko loterijo za dozidavo sokolskega doma v Beogradu, ki bo imela svoje žrebanje 10. junija t. 1. V bodočem beograjskem Sokolském domu na Zvezd ari bo tudi sedež Saveza Sokola Kraljevine Jugoslavije in beograjske župe. Nova oprema sokolskih konjiških odilcl-kov. Izvršni odbor SSKJ ie sklepal na svoji zadnji seji tudi o oreanizciji sokolskih jezdnih odsekov in društev. Načelno je bilo sklenjeno, da se posebnih konjiških društev ne osnuje, obstoječa pa podredi naibližniemu društvu kot jezdni odsek. Kroj jezdecev ostane isti kakor pešadije. vendar pa so predpisani škornji, bele rokavice z man seta m i ter ob svečanih prilikah kopje z državno zastavico. Jezdni odseki so v društvih podrejeni društvenemu načelniku. Prednjački tečaj za navežbo zletnih vaj priredi SSKJ v Ljubljani od 17. do 24. marca pod vodstvom saveznega načelnika dr. Murnika. Vsaka župa ima po епэ štipendijsko mesto v tečaju. Podrobnosti so razvidne v 3. številki Sokolskega Glasnika. Zletne priprave v Beogradu so v polnem teku. Gradbeni odsek p-od vodstvom br. Montira Korunovica bo pričel v najkrajšem času dvigati tribune, za katere bo skupno potrebno 15.000 kubičnih metrov kar bo okrog 300 vagonov lesa. Ravnotako je začel pripravljati stanovanjski odsek po celem Beogradu vse potrebno za nastanitev to4fflci!h gostov, ki ji'h pričakujejo na zleitu. V prvi vršiti pridejo seveda v poštev šole, seveda vse gosiillme in hoteli ter za članstvo tudi šotori, ki se jih bo postavilo na večiilh prostorih. — Prehranjevalni odsek pod vodstvom br. Ni-šaviča je stopil v stike z Gostiliničarsko zvezo, da bo prebrana one dni v redu za tolike množice. Najiživahnejše delo pa razvija sedaj propagandna sekcija pod načelstvom br. Lwjo Lovriča, ki ji pripada naloga, da'zlasti prijateljsko inozemstvo zainteresira za naš prvi vsesokolski zlet v prestolnici Jugoslavije. Savezni redakcijski odsek je sestavljen sledeče: predsednik E. Gangl, redaktor Sokolskega Glasnika in Naše Radosti, podpredsednik Verifj Švajgar. člani: dr. Viktor Mumik, redaktor »Prednjaka«, Ivan Bajže!!! urednik Sokoiiča Stevan Čelar, odgovorni urednik Glasnika, dr. Ríko Fux, tajnik odi SPORT Grazer Sportklub v Ljubljani V soboto nastopi proti SK Svobodi, т nedeljo proti ASK Primorju. ASK Primonje je ал gáži raj skupno z ÜtibMersko Svobodo enega načfbolijših amat ersteh klubov Avstrifte m dvodnevno gostovanje r Ljublana. Ta gost Je Grazer SpontMnib, Id spada med vo-džhie amaterske ktaibe Avstrije in ki k dosH povsod, kjer }e gostoval m nastopa! v kom/piatni postavi, dosegel izborne reeuřtaíe. Gradčani so obv-pzatK, da nasioptfo kompUefcno, zaradi česa* smemo prjčako«va.ti xanšrráve m napete borbe. Ne smemo pozabiti, da se urada Pri-шогјабетп prilika revaraže na domačem terenu proti moštvu, ki je o-díies-lo nad rrftmé v Gradcu zmago r razmerjn 4:1. Upa črno, da }e biLo moštvo ASK Primorja tak.rait še povsem nevigraco in netrenirano, ker jc to biia prva teikma r letošnji sezoni. Svoboda je v nedelijskri t-elkrrri pro+i Нетптеэа pokazala, da postaja nevarna m da bo igrala v prvenstvu vidno viogo. Enaistorici manjkajo samo težiti nastopi, v katerih se pridobi potrebna rirtina, in če ji bo d«na možnost teh nastopov, ieda bo Svoboda prav gotovo dosegla pripadajoče ji mesto v prvenstvena tabeffi. Upafimo, da se bo moštvo znalo boriti budi proti renomčrane-rrra zunanjemu moštrvu in da bo doseglo, če ne zmrago, pa vsaj časten rezu 'Uta t. ASK Primorie bo v nedeljo pcskirsaio novo formacijo napadalne vrste, nakar se bo vodstvo nogom. sekcije odločbo za igralce, kš bodo na-S'topa'li v prvenstvenih tekmah. Teikmi se odigrata ob vsakem vremenu na igrišču ASK Primorie, Dunajska cesta. V soboto ob 16. nastopi SK Svoboda, v nedeljo ob 16. pa ASK Primorie proti GSK-u. V nedeljo igrata predtekmo s ргюеФкот ob 14.30 ASK Primorie rez. : SK TťbcuvTje. Športni javnosti Od predsedstva LNPa smo prejeli naslednji dopis: Z ozirom na članek, ki ga je »Jutro« posnelo 1. t. m. po »Športnem Listu«, izjavlja LNP naslednje: Ko je izšel v »Jutru« in ▼ »Slovencu« meseca novembra lanskega leta članek SK Jadrana glede kapranja njegovih igralcev, je LNP pozval SK Jadran na izrecno zahtevo predsednika LNPa, da javi v toku treh dni LNPu konkretne primere, ker namerava sedanje vodstvo LNP izkoreniniti slične nesportne pojave. Rok od treh dni se je stavil 1. ker je odbornik u. o. LNPa g. Milač, ki je bil funkcionar SK Jadrana, izjavil, da je SK Jadran že odposlal LNPu tozadevno prijavo in 2. ker je hotel LNP. da se zadeva ne zavleče, da ne bi zastarela v smislu § 4. kaz. pravilnika JNSa in se zaradi tega ne bi moglo postopati proti krivcem. LNP je zastopal stališče, naj se zadeva čimprej reši. Na poziv LNPa je SK Jadran prijavil slučaj g. Logarja. Zadevo je u. o. LNPa podrobno preiskal. Na podlagi objektivne preiskave in konfrontacije obeh prizadetih in ker so manjkale priče, se je LNP prepričal, da ni podana osnova za kazensko postopanje, zaradi česar je stavil zadevo ad acta. Od nobene oblasti, niti od LNPa se ne more zahtevati, da postopa na inkvizitorski način proti osebi, ki se ji ne more dokazati imputiranega ji dejanja. V zadevi SK Jadran do predsednika LNPa se je u. o. na seji dne 12. februarja 1930 (prepričal v odsotnosti g. predsednika) po izčrpni diskusiji, da se jc SK Jadran pregrešil po čl. 52. kaz. prav. JNSa in je moral na osnovi tega kaznovati SK Jadran, funkcijonarja Jadrana pa v zmi- Svetovnoslavno odvajalno sredstvo. slu kaz. pravit JNSa predati kaz. odbora, ker sta podpisala tozadevni dopis. Kakor je iz gornjih izjav razvidno, ie u. o. LNPa postopal popolnoma v duhu pravil, katerih se mora držati in ki veljajo za vse klube v enaki meri. Za SK Jadran ni bilo mogoče napraviti izjemo. SK Jadran bi moral poznati ta pravila in vedeti, kaj dovoljujejo v primeru sklepa nadrejene športne instance, o katerem misli, da mu je bila storjena krivica. H koncu še naslednje: Ni namen LNPa javno diskutirati s podrejenimi klubi, toda ▼ tem primeru je smatral za potrebno, da iznese brez zavijanj potek zadeve pred športno javnost. V koiikor bi pa bil LNP prisiljen postopati proti inicijatorjem ne-objektivnih poročil javnosti, naj si dotič-nik pripiše posledice, ki bi iz tega sledile, le sebi. Za LNP: Lukežfč t 6. podpredsednik. Marinič, t. č. I. tajnik. • IZJAVA G. ZAJCA K izjavi SK Jadrana glede moje osebe izjavljam naslednje: Ustno sem prijavil svoj izstop iz SK Jadrana že meseca oktobra 1929, pismeni izstop pa sem poslal klubu dne 14. januarja 1930. Moja izključitev pa je sledila, ne da bi me zaslišali v zmislu prvega odstavka čl. 14 klubovih pravil, katere sem svoj саз sam kot klubov predsednik sestavil v soglasju s podsaveznimi pravili. Ta paragraf se glasi: »Nihče ne more biti izključen brez predhodne preiskave!« Podpisani pa nisem bil zaslišan, niti me niso nikoli po zvali na zaslišanje, zaradi česar mi ni bila dana možnost obrambe proti insinuacijam, niti možnost, da bi podal protidokaze. Dalje je značilno, da sem bil o izključitvi obveščen šele z dopisom SK Jadrana, ki sem ga prejel 18. I. 1930 (datiran je s 16. I. 1930), torej po štirih dneh od mojega izstopa. V tem dopisu izjavlja odbor SK Jadrana, da me je izključil že 9. Х1Т. 1929, kot vzrok tako poznemu obvestilu pa navaja primer, da sem kot predsednik LNP derimiral v zadevi Logar-Buljevič. Da sem v podsavezni seji tako postopal, smatram za potrebno, da ob tej priliki navedem tudi v seji upr. odbora podane vzroke: 1. Ker ni bilo po pričah ničesar dokazanega; 2. ker izjave g. Logarja nisem mogel smatrati po svoji vesti za povsem neizpodbitne, zlasti z ozirom na to, ker je g. Logar izjavil, da na svojo podano izjavo ne bi mogel priseči in 3. ker sem opětováno in od več oseb slišal, da namerava g. Logar zapustiti svoj klub, t. j. SK Jadran in sem mu celo po slučajnem srečanju na Karlovski cesti nasvetoval, naj tega ne stori, ker bi bilo to neznačajno. Sodbo, kako naj bi se smatralo postopanje SK Jadrana proti svojemu bivšemu članu, naj si ustvari javnost sama. ostalem sem se popolnoma pokoril brez vsakega vplivanja sklepom LNPa, ki je kolikor sem po seji doznal, dovolj obširno o stvari razpravljal in o čemer je bil med drugimi tudi storjen sklep, da se izreče predsedniku LNPa za njegovo dosedanje delo zahvala in zaupnica. S tem je zadeva zame. kolikor sem tu tangiran kot predsednik LNPa, poravnana. V ostalem se pa brigam, da bo zadeva, kolikor se tiče mene kot bivšega člana SK .Tad rana, tudi oblastvenim potoni urejena, da bo zadoščeno pravici. Pripomnim le še, da verifikacija člana SK Jadrana g. Kotar-ja do danes še ni izvršena, ker je tajnik П. g. Mahkovec pozabil odposlati sklep poslovnega odbora obema kluboma. Albin Zaje. t. č. predsednik LNP. * IZJAVA G. BULJEVIČA K članku v »Športnem listu«, v katerem me je nekdo napadel, izjavljam: Moje desetletno udejstvovanje v slovenskem sportu in moj ponos mi branita, da bi se bavil s takimi izmišljotinami. Nimam časa . razpolago, da bi se ukvarjal s pobijanjem takih gorostasnosti. Ako gospodje od SK Jadrana niso bili zadovoljni z odločitvijo upravnega odbora LNPa, so imeli priliko, d-д se v prethrsanem roku, kakor to določajo pravila JNSj, pritoži io na Savez. Ker se te pravice niso poslužMi, mislim, da ie po dveh mesecih povsem de-plasirana reklama, ki jo delajo v »Športnem listu«. Buljevič Nedjeljko. Ping-pong dvomateh med Ljubljanskim klubom in JNAD »Jadrant. V soboto in nedeljo se bo vršil dvomateh med zgoraj omenjenima nasprotnikoma v table-tenni-su. Table-tennis se goji med Slovenci le ▼ skromnem obsegu, zlasti v Ljubljani je bilo zanimanje zanj doslej minimalno. V dravski banovini ima prvenstvo Murska Sobota, kjer SK Mura že delj časa z vidnim uspehom goji ta sport. V Ljubljani igrata table-tennis intenzivneje le zgoraj omenjena nasprotnika. Ker se bo koncem meseca marca vršila medmestna tekma med Zagrebom in Ljubljano zadobi ta dvomateh še večji pomen, ker bo obenem izbirna tekma za reprezentanco Ljubljane. Priprave za ta veliki medmestni turnir vodi v Zagrebu zastopnik Lj. K. g. Piccoli. Lj. K. ima svoje najboljše moči v gospo dih: Miron in Marko Bleiweis, Trnkoezy» Brausenstein, Prelovšek, Govekar in dr., ki so že ponovno pokazali pri srečanju s SK Ilirijo svojo izborno kvaliteto. Za JNAD Jadran, ki goji table-tennis šele par mesecev, nastopijo sledeči igralci: Javorník, Razpotnik, Kolšek, Prosen, Hiter in dr. Igralo se bo 45 iger, igra namreč vsak z vsakim. Pričetek v soboto 8. t, m. ob 20. tef se nadaljuje v nedeljo 9. t. m. ob 9. uri dopoldne. Turnir se bo vt§31 v dvorani arene Narodnega doma Vabljeni vsi prijatelji table-tennisa! Zbor hazena sodnikov (Službeno). Po dopisu ZHS, Beograd št. 16 z 2. t. m. sklicujem sestanek vseh hazena sodnikov pod-saveza v nedeljo 9. t. m. ob 11. v kavarni »Evropa«. Predmet: Konstituiranje sekcije ZHS v Ljubljani. — Schneller. ASK Primorje (plax'alna sekcija). Redni treningi vsak ponedeljek v kopališču Slon, dohod iz Frančiškanske ulice in sicer za dame od 15.30 do 17., za gospode od 17. do 18.30; vsako sredo in petek v telovadnici I. državne gimnazije, Tomanova ulica, dohod iz Gajeve ulice in sicer od 17.30 do 18.30, za dame, od 18.30 do 19.45 z» gospode. ASK Primorje. Pozivam ceioknpno S'amstvo, da se udeleži današnje?» sprevoda ob priiiSvi SO-letnice predsednika bratske Češke slovaške Masaryka. Zbirališče pred Mestnim domom ob IS.15 ori. Predsednik SK Ilirija (lahka atletika). Da-rws ob 19.1S običajen brenintg v telovadnici. V nedeJjo ob 11. trening na igrišču. Obvezno za vse SK Svoboda. V petek ob 10. sestanek I. ть čtva v prostorih Svobode v Delavski zbornici. Prosim točno in poinoštevilno. Na občnem zboru Moiokluba »Ljubljana« 23. II. izvoljeni odbor se je koristiti»-iral tako-ie: predsednik prof. dr. Al. Za-lokar; podpredsednik Batjel Franc; tajniki dT. Aleš Stanovnik, Lukič Ivo, Krhne Štefan; blagajnik Zvolinski Leopold: gospodar Miklič Karol; odbornika Golob Roman, Zupančič Janer; nač. sport. kom. Cirman Alojzija Stuzzi Valter, Kepec Alojzij. Iz Lf&íemera li — K vprašanju b°Inice, ki ga je nekdo načel v »Jutru«, je treba še nekaj poiasnil. Usmiljeni bratje so nabrali v celem 215.854 Din, bivši delegat usmiljenih bratov je prispeval 30.000, v sosednjih Svetinjah je nabranih in deponiranih 20.000 Din, skupaj 265.854 Din. Od tega se je izdalo za пакт) travnika 50.000 Din, za napravo studenca 20.000 Din. za prepis posesti 9050 Din, za apno in delavce 10.000 Din, za razno opremo in orodje 30.000 Din, za načrte 40.000 Din, raznih izdatkov je bilo 20.000 Din. 3 vrnjene podpore so znesle 20.000 Din. skupaj izdatkov 199.050 Din. Preostanka ie torej 66.S04 Din. Od tega je treba odšteti še prispevek bivšega delegata 30.000 Din. tako da ostane 36.804 Din. Prišteti pa moramo Še izkupiček za prodano vino v znesku kakih 13.000 Din in še neu iro tov! i eno vrednost nekaj sodov, kletarskega orodja in gori omenjene opreme. Tudi vprašanje kupnine ali odškodnine za travnik še ni reřeno. Toliko v pojasnilo, ker mnogim darovalcem za bolnico ni jasno, kaj se je zgodilo z denarjem, o katerem so vedeli, da ga je bilo nabranega več kakor 66.804 Din. lj— Sokolská maškarada I. t. m. je uspela nad vse povoljno. Ob zvokih jonnv-jazr-za iz Ljubljane je prikorakalo v okusno okrašeno dvorano nad 60 mask. med njimi zelo lepe in tudi originalne. Razpoloženje je bilo ves čas sijajno. Konkurence mask ni bilo najbrž iz istega vzroka, z* radi katerega še ni«mo v Ljutomeru izvolili rvoje »miss«. CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 4߀dcr hoče da se mu pošlje po pošti naslov aK ieaíeo drugo informacijo tičoeo ее malih oglasov naj priloii v xnamíeah /Je® sicer ne bo prejel odgovora i Ж^ S CENE MALIM OGLASOM: lenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. Hišnika členjenega išče podjetje eredi mesta Prednost ima tisti, k; zna nekaj mizarstva. Pismene ponudbe ca O" a.-, oddelek »Jutra« pod »Hišnik 10c. 8795 Kcntoristinjo ■ Enaajt-m slov., italijanskega in nemškega j-ezi,;a v gfjToru in pi.-avi sprejme E. Vajda. Cakovec. 8748 Mizar, delovodjo dobre izurjenega sprejme tvornica pohištva. — Pu-sudbe na ogla-ni oddelek »Jutra« pod »Energičen na-etop« 8900 Kroj. pomočnike veliko in malo delo eprejmem. Naslov v ogla--1, ©ddelku »Jutra«. 8959 Stalno perico ea®esljivo. iščem za dom. Več-na pot ЗД1. S92G t—---- Manuiaktiirist prvovrsten, neožeň jen. .star —30 let, spreten prodajale«, 7, nekaj kapitala, dobi zelo ugodno v mestu ла Gorenjskem lep in vc>e-1ј.ал t-go>vsiki lokal e stanovanjem. a': pa se sprej-jne kot družabnik. Cenjene ponudbe po-lati na oglasni o' lelek г Jutra» pod šifro »Jfercator Maj«. 8910 Učenca » primerno šol-ko izobrazbo. posebno dobrega ra-čuna-ja zdravega in moč-r,°ga sprejme takoj Ivan Tramša':. trg. mešan. b'a-fi na Vrhniki. 8007 Tka'nega mojstra prvovrstnega. ki zna tudi eamostojno voditi šiihtarno řn navijamo ter samostojnega pletihiega mojstra išče tefa-tilna tovarna v Slovenci roni'dhe na ogla-ni od del (k »Jutra« pod šifro »S P»« 8900 Violinist dobi ta?»oj zaposlitev. Po-'midbe na og.a-ni_ oddelek »Jatra« рек! »Violinist«. 9041 Postrežnico zelo čisto in pošteno sprejmem takoj za čas od й 7. zjutraj do 4. popoldne. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. »052 Stalno službo dobi takoj gospod ali gospodična. ki ima na razpolago 3000—5000 Din. V po štev pridejo samo inteligentni, ki govore tudi nemško. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Sigurna eksistenca 455?. 9053 Dámsko frizerko -přejíme takoj ali po dogovoru salon Mrakič. Maribor. Cankarjeva. 9072 Kroj. pomočnika !n vajenca ali vajenko sp-ejme takoj »Elegance«. Maribor, Aleksandrova e. št. 43 0076 Dva potnika ki bi obiskovala privatne stranke (biti morata manu-fakturista) sprejmem proti visoki proviziji in fiksni mesečni rvlači. Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod »XaiboVsa eksistenca«. ' " 6072 Kuharico popolnoma samoto jno. prvovrstno, z letnimi STiriče-rali it najboljših h:š, z rnanjem nrmščine, sprejmem takoj za Beograd — Ponudbe s prepisi spričeval na naslov: Oosp Dr. J va-3 C'--lcbonovits. Beograd. Vuka Ka-aJjiéa 22. 8679 Pridno kuharico ki bi opravlja a tudi dru- j pa hlšaa dela. sprejme takoj družina brez otro';. — >a-lov v oglasnem oddelku »Jutrac. " S093 Pletiljo d-сЪго izurjeno sprejmem T «aln-o službo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 8994 Ženska moč t» stírejme na trimesečno breaplačnc po skušnjo, če obvladuje jezike. Lastnoročno pisano ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod lifro »1117«. &185 Frizerka lahko začetnica, zmiofea ta- di vodirie ondjulacije, dobi s t a L n o mesto v bližini Ljubljane. Plača dohra.— Ponudbe na oglas, oddele1!; »Jutra; pod »Poštena moč« 9008 Dva tehnika «ffejme takoj gra-Jbeno podjetje v Ljubljane-. Ponudbe na ogla-smi u-ddelek »Jutra« pod šifro »Gradlba« 9013 ------ Varuhinjo 3t trem etiokom sípreýmem v H-en o vi ulici iti. 9027 2 slikarska pomočnika in vajenca pr>-ej'ne Fan*o Jemc na Bled i. Za učitelje, učiteljice in gozdarje ki stanujejo v bližini gozda in žele dob©' in lahek postranski zaslužek — naj se obrnejo glede navodil na tovarno Gajiret, Zemun. Pašičev trg 5. 60 Fiksum in provizijo nudimo potnikom izvežba nim v manufakturní stroki. za- obisk privatnih strank — za Ljubljano in okolico. Naslo-7 v ogla*, oddelku »Jutra«. 8845 Šivilja gre Šivat na dom. — Ponudbe na oglasni oddelek »Ju-tra« pod šifro »Izurjena šivilja«. 9031 l. ob!as»v. «oncesijonirana šoferska šola Camernik, Ljubljana Dunajska cesta §tev. 36 ;Jugcavto). Iel. 2236- Pouk in praktične vožnje 251 Učitelja italijanščine rabim za izveet-en pre.vod (vojaški termini). Ponudbe na 'ogla-ni oddele^k »Jutra« pod šifro »SoMa«. 9029 Klavir poučuje pričuje uč-iteljčea. ki gre tudi na dom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Temeljito«. 8528 Akademik ftehnik) b» itt?trui-a-l srbohrvaščino in vse reatoo-gimnazijwke predmete. Kot šestletni inštruktor jamči za hiter in popoleo u:speh. IX'-pi.-e na oglasra odideiek »Jutra« psd »Tehnik«. 9043 Zakupcu gl. zaloge tobaka ее priporoča dobro verzá-ran samski, kavcije zmožen poslovodja, srednjih let- Naslov pove oglasni 9'«5 8899 oddelek »Jutra«. G. Th. Rotin,m: Potovanja in čudovite TinVode Тошла Popkinsa e. Kakšno presenečenje, ko sta prebrala! Braíranec v Mr-hiki je naznanjal profesorju, rla m» podari rel srebrni rudnik. „Nekoč si mi pogodil 100 dinarjev.« je pisal bratranec, ш njimi sem obogatel. Iz hvaležnosti te hočem po knežje nagraditi.« Šofer ključavničarski pomočnik z dobrimi spričevali — išče službo za takoj ali po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 8976 Oskrbnik večjega pose^itva, poročen, zmožen v.-akega dela. išče službo za takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. S992 Stroj, ključavničar 30 let star oženjen Hrvat, sedaj zaposlen v Zagrebu v tovarni papirja, želi službo v Kranju, Tržiču ali na Jeeenieah. Na-lov pove oglasni oddelek »Jutra«. 901C Poslovodja г dolgoletno prakso, spreten knjigovodja m tajnik, išče službo za takoj. Na-sVov perve oglasni odideiek »Jut'a«. 9096 Damska frizerka prvovrstna ondulerka išče mesto. Gre tudi na deželo. Dopise na oglasni oio lepi Chamrob?. v obsegu 2.50 m, takoj prodam. Naslov t>ove oglašali oddelek »Jutra«. ' 9036 Kovčeg za avto prevleki za hladilnik in streho ugodn- prodam. — Naslov v oglasnem oddelku ^Jut-га«. 9057 Otroški voziček na vzmetih. dobro ohranjen naprodaj v Prešermo-vi ulici 11/Ш. 9060 Več stavbišč v Kamniku 5 minut od kolodvora, v solnčni legi, v izmeri cca 300 m:. po 22 Din naprodaj. Pojasnila daje Janko Stare, Kamnik, Perovo 40 S526 Novo vilo г 8 sobami in pritikHnami ugodno prodam. Vprašati v Healitetni pisarni društva h;šmh posestnikov, Ljubljana, Salemdrova al. 6. 8930 2 lepi stavb, parceli v izmen po 535 m5, v novi kolone ji, poleg nove šole v Zg &iški prodam no zmerni ceni. Lep stavbni materija! -r zemlji. lave «e v Dravijah št. 2. 8997 Hiša z gostilno in vrtom, ob državni cesti na prometnem kraju se takoj odda v najem.. Le u-tme.na poiasmila pri lastnici K3ti Matič, Moste pri Žirovnici, Gorenjsko. S990 Novozidana hiša z 2 trisobnimi in 1 štiri-sobnim stanovanjem, s pri-tiklinami, elektriko, vodovodom, parketi, lepim sadnim in zelenja 'mim vtom. v Sp. Si-3's i ugodno naprodaj. Naslov pove oglasni odi-ielek »Jutra«. 9032 Gostilno v gred i ni mesta Zagreba in to na najprometnej-ši točiki. z vrtom za goste. 3 gostilniške sobe z vsemi pripadajočimi skladišči, z vso vinsko zal-o-go. event. tudi vsem pohištvom prodam. Pojasnila daje gos,pa Neža Pravdié. gostilničar-ka, Trbovlje I. 8956 Pozor, gostilničarji in trgovci! Novozidana hiša, go-podaT-sko poslopje, gostilna, trgovina bre-z konkurence in 18 oralov zemlje, tri četrt ure od kolodvora poceni naprodai. Pojasnila dale: Cernlavič, St. Бј pri Mariboru. 8947 Dvokolico (ciso) debro ohranjeno kupim — Sprejmem рз 2 vajenca za eohoslikarsko obrt. Na slov pove oglasni oddele1':; »Jutra«. 8995 Vozove za prevoz pohištva rabTjene. dolge 8 m, za vsako uporabo, kupim. — Natančne cene in mere je javiti špediterju Toni Br-da iču. Beograd, Karadi-or-djeva. 9066 20 % kronske bone plačuje najvišje Muc. koloniale, Ljubljana. Vodnikov trg 2. Telefon 3092. 9025 Okrogle postelje nove, iz mehkega lesa, ru-javo p'eskane proda Ferdo Primošič, Ljubljana, Tr-npv.sbi pristan štev. 4. 8987 Pohištvo za eobo in kuhinjo, skoraj novo takoj prodam radi izselitve, event. se dobi v najem tudi stanovanje, ležeče v centru mesta. Naslov pove og'asni oddele' »Jutra«. Og'edati med 1. in 4 uro popoldne. 9019 i Starejšo osebo s premoženjem sprejmem v dosan:tno oskrbo. Dopise na oglasni oddelak »Jut-a« pod »St 18«. 8911 Skladiščne prostore velike in svetle. 150 X 450 m obsežne, z vodovodom, elektriko in oisarno, v neposredni bližini kolodvora oddam po zelo nizki ceni v najem za več let. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 5304 Trgovske lokale s Sikladišči in stanovanjem oddam s 1. majem v na'em v središču mesta na Gorenjskem. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Fortuna Triglav«. 8899 Industrijske lokale s 4 prostori in pisa-no. z vodno silo na turbino. 22 HP oddam. — Prodam pa večjo množino najboljšega sena Zal oker, Krakovski št. 26. 8840 Lokal za trgovino z movanim bla-trom oddam v Ljubljani. — Nasil-ov v oglasnem oddp,,ku »Jutra«. 9047 Večji lokal za skladišče (ca 100 m*), event. budi delien na dtva dela. iščem v LjubVamii — r>o možnosti v ЫШпп tobačne tovarne Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod značko »Za 3 leta«. 9071 Pekarijo z letnim prometom 200.000 Dia, ki se da pa še povečati. oddam v najem g 15. aprilom — Pojasnila daje Stanko Lenarčič, Nova vas pri Rikeku. 8S38 Gostilno vzamem v najem eventuel-no tudi na račun Posedujem osebno pravico in sem kavcije zmožen. Prevzamem takoj ali pozneje. Pismene ponudbe ua oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Dobra gostima 50«. 240 Koncesijo avtotaksije dam v najem. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šiiro »Koncesija«. 9015 Veliko delavnico s pisarno z el-ektrično raz-svetljavo. na prometnem kraju v bližini Ljubljane oddam v najem. Zelo primerno za kako večjo obrt. Na-lov v oglasnem oddelku »Jut-та«. 9017 Gostilno dobro idočo išče za takoj kavcije zmožen zakonsdd par brez otrofe — na račun Ponudibe na trp-avo Jutra v Celju pod šifro »Takoj«. 9064 Trgovci! Veliko trgovino na Izredno ugodnem mestu, brez prevzema blaga, v večjem trgu na Štajerskem takoj ugodmo oddaim v najem. — Ponudbe na podniž.nico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Trgovci-«. 9073 Borove deske ali plohe 100 m' lahfc-o dobavi po naročilu graščina Boštani ob Вала. 8897 Stanovanje v Mariboru oddam v najem s 1. aprilom. 3 sobe, kuhinja v pritličju skupno z lokalom in velikimi skladišči ali delavnice. Naslov v ogl. odd. »Jutr3«. 5814 Stanovanje 1—2 sob in pritikiin. «uho in во'пёго samo v mestu išče dvočlanska rodbina za takoj ali koncem maja. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Točen plačnik in mirna stranka«. 4985 Čisto stanovanje sobe, kuhinje in pri-tiklin išče zakonski par brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Plača naprej«. 8908 Stanovanje sobe, kuhinje, 'kle'tf in shrambe t a.ko j odda Jakob Rihar. Vič. Mesečna najemnina 300 Din. 8988 Stanovanje s 3 sobami kopalnico ln vsemi priitikTinami oddam na Vrhniki poleg ko^drvo-ra. Vila Oroszy, Vrhnika. Stanovanje sobe in kuhinje išče družina 3 osob za 1. april. Plača za določeno dobo naprej ali stanovanje na 1 a-'т ne stroške uredi. Ponudbe z označbo kraja in cene na ogla-ná oddelek »Jutra« pod šil-PO »Cisitos. 8998 Zamenjava Dvosobno stanovanje v mestni hiši na Poljanski cesti zamenjam za enako ali večje, solnčmo, z vrtom Naslov pove oglas, odl-lplek »Jutra«. 9022 Vino zajamčeno -pristno Sta^wslío dolenjsko in dalmatinsko se toči t gostilni T. Mencinger. Ljubljana, Sv. Petra cesta 43. 5452 Ff ( » ы tU Dr. G. Piccoli Ifckarnar v Ljubljani priporoča pri zaprtju in drugih težkočab želodca svojo preizkušeno želodčno tinkturo £29 Sobo s brano za 650 Din mesečno takoj ali в 15. marcem oddam 2 gospodoma Poizve se v gostilni »Soča», Sv. Petra cesta št. Я. 8603 Opremljeno sobo oddam eni aLi dvema ose-Ьзта. Naslov pove oglas, oddele'k »Jutra«. 8961 Sobo e separatnim vbodom oddam v centru mest». Na-sov pove oglajsni oddelek »Jatira«. 9011 2 elegantni sobi v centru mesta oddam 2 gospodoma, gospodičnama ali zakonskemu pa-u brez otrok. Naslov pov-e ogla-, oddelek »Jutra«. 9005 Separirano Sobo oddam s 15. marcem 1 ali 2 osebama. Naslov t ogl. oddelku »Jutra«. 9040 Opremljeno sobo o d» i am le boljšemu gospodu. Na-lov pove oglasni odideiek »Jutra«. 9042 Opremljeno sobo veliko, s posebnim vhodom, na Mirju takoj oddam. — Naslov nove oglasni or>-deiek »Jutra«. 9038 Gospodična ▼ее dan odsotna, išče s ep opremljeno sobo Poaudbe t navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« 9004 pod šifro »Mirna« 9050 Opremljeno sobo r eemtm mesta takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »JutTa«. 9044 »Zvezda« ře dve leti molčiš — zakaj ni odgovora na moja pisma. Sporoči kam naj pišem. Mašče"V 9009 Tujec чге-dnjih let, želi tem potom znanja z veselo gospodično Dopise na oglas, o Idelek »Jutra« pod šifro »Vesele nedelje«. 9034 Podeželski posestnik in gostilničar premožen, 36 let star. želi znanja z istot-a-ko premožno in simpatično go-ipo ali gospodično, staro 25—30 let Prednost imajo gostilničar-ke ali trgovke. Dopise na oglas, oddele1'. »Jutra« pod šifro »Najleipši d-um v fari« 9035 V oglasnem oddelku »Jutra« Je dvigniti sledeča pisma: Autokonce-ija, Akademik, A. K. K. 1992, Akcije, Ariel, M. Beleucier, Človek, Center, Ciilama, Celi-ski. Diskretnost strogo zajamčena, Diskretno, Dobro кю-lo, Dobra gospodinja. Dobra služba. Elektromontér, Fina šivilja, Gita-ra. Gradbena pisarna. Gorenj-ko, Gotovina 120.000. Hiša, Harmonija, Hausfrau Inženjer-arhitekt. J. F. 48. Juta, Industrija 966, Inozemstvo, Kuharica 8787. Ključavničarska stroka. Karakter, Kariera. Kapital 10—15.C00, Kranj miusrtr. meeto, Kdo posodi. Lepa Gorenjka, Le.-ni manipulant, Lahek zaslužek. Lepa lega, Ločenka. Marljiva 36, Maska 8576, Marija. Mirna 65, Marec. Mesarski pomočnik, Marec 6, Mi na d-ružina. Marica, Miajěi, Marljiva 5449, Marljiva šivilja, Marta. Nastop takoj 4489, Nemščina. Nn - Ra, Nov život, Oknetnica, Očarala si me, Odvetnik v Ljubljani, Oddam takoj. Organizator, Poštena in marljiva, Posestvo 100, Prvovrstna moč, Priden hišnik, Pošteno dekle, Pletil-ni stroji, Pnvo spoznanje. Prazna 5395, Plavolasa 22, Prevajalec, Položim kavcijo, Plačilo takoj, Parcela, Poznejša ženitev, Pekarna 5765, Poseben -vdiod. Pisarniška dela. Prodaja koledarjev, Rentabilno 66. Rabimo takoj, Rentabilnost, Rozalija, Simpatija in prijateljstvo. Saša. S>;>o-ob-no-st, Solidma gostilna Ж Soliden, Svetovni brak. Srečen zakon 222, Sofija. Samo prijateljstvo. Snažno stanovanje. Solnčao, Samostojen. Stofi 40—200. Športni." Točno plačilo 30. Tajnost, Tiha voda, Takojšnja ženitev, Trezen strojnik, Takoj 17, Točnost, Ugoden nakup 5418. Ultra-dyne. Ugodni pogoji. Vrt, Vsaka množina. Vajenec. Vpoikojen, Vesela velika noč. Vsak, Vrtnarstvo 1003 Vrtnar. Zobotehnik, Kea. ZiviljsH, Zobotehnik. Zanesljiva in dobra kuharica Zaželjen dom. Zora. Zelo ugodna pozicija, Zmožen 12. Zlata ;ama. Zvomček in teloh. N-. 14, 1500. 1885. 100/5209. 25-71. 650, 20-25 let. 481etna. 70.000, 1-100 DieslOv motor 50 HP, z električno centralo, prodáme zaradi preureditve obrata. Naprava je primerna za privatno in javno električno centralo Vprašanja na oglas, oddelek »Jutra« v Ljubljani pod značko »Nenavadno ugodna prilika«. 3727 POTNIK. špirituozne stroke, za Slovenijo (bivšo mariborsko oblast), se sprejme takoj. Prednost imajo že uvedene moči. Ponudbe je nasloviti v Celje, poštni predal 37. 4548 ZALÜZIJE, lesene tekstilne rolete (drvonitke), rolete iz gradlna, eamonavijalee in lesene rolete »Esslinger« v vsakih konstrukcijah izdeluje solidno in najceneje tvrdka PETER КО В Ab Kranj — Slovenija Brzojavke: Kobal. Tel. interarb. 32. Parno mlatllnlco znamke »Hoffüei Schrantz« 3 к. е., z lokomobilo prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mlatilnica«. 6707 Šivalni strofl Haid & Neu. na ugodne obroke »Centra«. Miklošičeva cesta 7/IU, Liubl,ana 57 2 pletilna stroja znamke Pop. št. 8/36 in &/.40, skoraj nova pa nizki ceni proda Kavčič, felška št. 125. bOOtí Razmnoževalni stroj samo v dobrem stanju kupimo. Po-nu fibe z navedbo cene in znamke na Zadrugo e! ekt-o t ehmkov, Lhib-Hana. Borštnikoiv trg št. 1 9033 Ju* JLLL Pianino ,-koraj nov, lep gla«. zelo ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra Ö672 2 letí Zalogu š' Kozla s4areira prodam 3. v 902S HAVLÍČEK FRAN konces. elektrotehn. podjetje v Ljubljani Sv. Petra cesta štev. 5 — na dvorišču hoteli »Soča« Telefon št. 3421 izvršuje strokovno vte v to stroko spadajoče inštalacije v me>stu in na deželi. Proračune brezplačno. Popravila — hitra postrežba. 4525 Svilene klobuke in slamnike nudi t veli'k; izbiri ea'on »La Femme Chic«, Šelen-burgova 6/1. Preoblikovanje 28 Din. 9030 Modelne klobuke najnovejše, za nakup in v popravilo vljudmo priporoča Stemberger-Reš, Dunajska '"esta 9. — Oglejte si izložbo v veži. 9048 Stanovanj, barake od 10.000 Din dalje in vsa-kovnstna tesarska dela izvršuje najceneje in najso-lidneje, po danih in lastnih načrtih tv:-ilka Steiner, splošno tesarstvo in Lesna industrija v Ljubljana, Je-ranova ulica 19 9061 Revmatizem Izjava zahvalnosti. Velecenjenemu gosp. dr. I. Rahle-jevu Beograd, Sarajevska 70. Naznanjam Vam, da je moja hčerka takoj, ko smo jo počeli zdraviti z Vašim zdravilom, čutila mnogo manj bolečin v sklepih. Zato sem priporočal Vaše cenj. zdravilo Radio-Balsamika tudi drugim, ki trpe na revmatizmu v kosteh. Moja hčerka je ležala dva meseca nepremično v postelji in je takoj po uporabi prve steklenice Vašega zdravila vstala, za kar se imam zahvaliti samo Bogri in Vam. Zahvaljujoč se Vam še enkrat, belježim s spoštovanjem Anton Zoretlč. Jelenje, kbr. 2, 28. januarja 1924. Zdravilo Radio-Balsamika izdeluje, pro« daja in razpošilja proti naplačilu Laboratorij Radio-Balsamika dr. L Rahle-jeva, Beograd, Sarajevska 70. Zdravilo se dobi tudi v vseh lekarnah tn drogerijah. 163 OD ALKOHOLA Pričetek vožnje z avtobusom — na progi Ljubljana, Vel. Lašče, Nova vas, dme 8. marca. — Odhod iz Nove vaH 5.30, odhod iz Ljubli.'ane 15.00. Avto promet ťečnikar. 9056 Novosti Kovcst! Železna služinska Brezovič« patent postelja zlct ijiva, s tapeciranim ma-araccm. zelo praktična za vsako hišo. hotele, prenočišča, nočne siui-be In za potujoče oseba stane Din. 4Ь0.—. RaspošMjam po poSt-pem povzetlu. 4«, Ubito* SLOZINA morete odvrniti pijance, a tako, da oni ne vedo, z »Avinalom«, zdravju neškodljivim preparatom berlinskega zdravnika Franka. Polno zahval od izle-čenih. Cena 220 Din. Razpošilja generalni zastopnik za Jugoslaviio X. Popovic, Beograd, Kolarčeva ul. 7. Stancvanfe je udobno, če imate po tleh Smyrna preproge. Najcenejše jih napravite sami. Vzorce, volno in blago Vam nudi trgovina TOXI JAGEК Ljubljana, Dvorni trg 1. 20 v/„ kronske boiie Lesen» patent postefte eložliiva. s tapeciramm madraiom, rele praktična stane O in. 2S0.— 3264 v okvirju svoje potrebe kupuje ne izpod 72 % Риска štediona, Osijek, Rok je kratek, kdor prej pošlje, bo prodal. Požurite se! Leza!*« ta lončanje— (Ife. gcstuhl),najnovije vrsti sta- pe Dia. liO.— ewe z ali brez grba, čisto volnene, garantirane barve, v lepi izdelavi, izdeluje in razpošilja: JOSIP WINKLER, Subotica, poštni predal 48/d. Ilustrováni cenik brezplačno. S2 L. SROZGVZOt Zagreb, Шел 82. Mestni trg 15 Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih --palic — — Vsem znancem in prijateljem naznanjamo pre-tužno vest, da nas je naš srčno ljubljeni oče, brat in stric Ladislav Likar danes ob V2 8. uri zjutraj po kratkem trpljenju za večno zapustil. Pogreb predragega pokojnika bo v soboto, dne 8. marca, ob 3. uri popoldne iz mrtvašnice na Mi-rogoju v Zagrebu. V Zagrebu, dne 6. marca 1930. 4541 GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI. Kurja očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom »GLAVEN, je mast Dobite ▼ lekarnah, droge-njab ali naravnost iz tvor-nice in glavnega skladišča M. Hrniak lekarnar — Sisak Za dobro vpeljan znamkin predmet se išče za takoj mlajši ne izpod 25 let star samski potnik ki ima veselje do dela in je vešč slovenskega, hrvatskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. V poštev pride tudi trgovski pomočnik špecerijske stroke. Obširna ponudba z navedbo starosti, veroizpovedi in dosedanjega službovanja naj se pošlje pod »Stalna služba XXXX« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 4526 Za 10.000 Din je zavarovan vsak naročnik „Jutra" Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra» Adoli Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskainarja Franc Jezeršek. Za mseratni del jc odgovoren Alojzij Novak. Vsa v Ljubliiani,