informator
Številka 27	Leto XIX.	Titovo Velenje, 25. junija 1985
List za obveščanje delavcev
gorenje
Gospodinjski aparati Notranja oprema Procesna oprema Elektronika Široka potrošnja Commerce Servis
Raziskave in razvoj Interna banka DSSS Gorenje SOZD DS Splošni posli DS Organizacija in informatika
memorial franca leskoška luke
Ob 9.srečanju
kovinarjev
Dobro in ustvarjalno delo je v naši družbi osnovna vrednota, ki delavca osvobaja in ga oblikuje v aktivnega samoupravljalca, ki odloča o pogojih in rezultatih svojega dela, tako v temeljni organizaciji združenega dela, v krajevni skupnosti, kakor tudi v širši družbenopolitični skupnosti.
Pomemben prispevek k popolni osebnosti delavca, samoupravljalca, v vseh vrednotah delovne ustvarjalnosti, dajejo tudi naša proizvodno-delovna tekmovanja kovinarjev Slovenije. Ponovno bomo dokazali slovenski kovinarji pomembnost naših proiz-
POUDARKI IZ
OTVORITVENEGA
GOVORA
Razstava inovacij prikazuje izdelke inovatorjev, kovinarjev. To so izdelki, v katerih ni vgrajena le strokovna spretnost in znanja, ki so ga inovatorji pridobili s šolanjem ob delu ali iz izkušenj njihovih sodelavcev. Z razvojno razsikovalnim delom, ti izdelki inovacije so tudi plod razmišljanj, so plod njihovih umskih sposobnosti, da ustvarjajo nekaj novega, kar drugi še niso napravili.
Znanstveno tehnološke revolucije, ki je danes v svetu že
vodno-delovnih srečanj, ki odpirajo široke možnosti, da se seznanimo s sodobno organizacijo dela, tehnologijo in dosežki na posameznih področjih. Tovrstna tekmovanja pa tudi utrjujejo pričeta sodelovanja med OZD posameznih občin, sodelovanja strokovnjakov iz znanstvenih institucij, fakultet in gospodarstva, kar ima za rezultat bogato izmenjavo izkušenj in doseganje novih strokovnih znanj. Še zlasti je to pomembno v tem obdobju povečanih naporov naše družbe in gospodarstva v modernizaciji proizvodnih potencialov in močnejšega prodora naše republike v mednarodni menjavi.
Ivan Kramer
prisotna, pa zahteva od nas, da se v inventivno delo vključujejo vsi delavci, tako tisti, ki obvladajo obstoječo proizvodnjo in tehnologijo, kakor tudi tisti, ki razvijajo ter ustvarjajo nove tehnologije in izdelke. Še posebno je pomembno razvojno raziskovalno delo množične inovacijske dejavnosti vseh delavcev danes, ko je naša država v težkem gospodarskem položaju, ne le zaradi ustvarjenih dolgov v preteklosti, temveč tudi zaradi zahtev, da se pravočasno in učinkovito vključujemo v tokove znanstveno tehnične revolucije.
Gospodarski pomen množične inventivne dejavnosti je zelo velik. Že danes imamo
(nadaljevanje na 2. strani)
Razstava inovacij kovinarjev
V okviru 9. delovnega srečanja kovinarjev Slovenije, ki ga prirejajo v spomin na revolucionarja, kovinarja Franca Leskoška Luko, so v Titovem Velenju 22. junija odprli razstavo inovacij slovenskih kovinarjev, z geslom To smo naredili mi, slo-venski kovinarji.__________
Razstavni izdelki kovinarsko predelovalne industrije Slovenije kažejo na prizadevanja strokovnjakov in delavcev, kako z domačim znanjem in izkušnjami narediti na tem področju kar največ. Razstava v centru srednjih šol v Ti-
tovem Velenju je pestra in obenem izredno bogata, saj so prikazane resnično največje stvaritve in dosežki domačih inovatorjev — kovinarskih delavcev Slovenije.
Razstavo je odprl predsednik odbora za inovacijsko dejavnost pri Republiškem svetu ZSS Zoran Tratnik, delovna skupina pri organizacijskem odboru 9. srečanja kovinarjev Slovenije pa je ob otvoritvi pripravila tudi krajši kulturni program.
Številna mnenja in izkušnje s tega področja inovacijske dejavnosti pa so udeleženci izmenjali še na posvetu o inovacijski dejavnosti.
republiška razstava inovacijskih dosežkov
(nadaljevanje s 1. strani)
o tem dovolj določenih podatkov, npr. da znaša prihranek od inovacij v nekaterih OZD že 5 in več % od skupno ustvarjenega dohodka in da bi brez množične inventivne dejavnosti že zabredli v rdeče številke. Žal se še danes mnogi ne zavedajo dejstva, da brez polne angažiranosti vseh delavcev, razvojni kov, konstruktorjev, neposrednih proizvajalcev, predvsem njihovih inventivnih sposobnosti, ne bomo izplavali iz težav. Tudi če bi probleme zadolženosti rešili, vodi pot naprej, v znanstveno tehnološko revolucijo le preko množične ustvarjalnosti na vseh področjih, tako znanstvenikov in raziskovalcev, kakor tudi delavcev — inovatorjev.
Razstavo inovacij je odprl Zoran Tratnik, predsednik odbora za inovacijsko dejavnost pri Republiškem svetu ZSS.
gorenjeeDeMromiolkii
široke potrošnje
p.o., Titovo Velenje
Zaostajanje za planom
V Gorenju Elektronika Široka potrošnja so majski plan izpolnili 74 odstotno!
Od načrtovanih 1155 barvnih televizorjev so jih v Gorenju Elektronika Široka potrošnja maja proizvedli 1325 ali 15 % več kot so predvideli. In medtem ko so naredili 25 glasbenih centrov, ki jih sicer niso
načrtovali pa so od predvidenih 1260 komponent glasbenega stolpa naredili 527 ali 42 % planiranega, poleg tega pa so izdelali tudi 644 zvočnih omaric, ki prav tako niso bile v majskem planu proizvodnje. Vrednostni obseg majske proizvodnje so dosegli 84 %, saj so od načrtovanih 229 milijonov 243 tisoč dinarjev dosegli 191 milijonov 718 tisoč dinarjev vrednosti proizvodnje.
V tozdu Pohištvo Gorenja Notranja oprema z lastnim delom in znanjem do boljših strojev. Na sliki: Milan Podpečan, Vlado Goršek in Martin Jelen ob brusilnem stroju s podajanjem, ki so ga izdelali s pomočjo vzdrževalcev.
gorenje
sestavljena organizacija združenega dela
O sanaciji Gorenja
Na zadnji seji koordinacijskega odbora sindikata Gorenje, ki je bila v ponedeljek, 24. junija 1985 v Titovem Velenju, so med drugim obravnavali informacijo o odprtih postavkah pri sanaciji Gorenja ter o kontroli in gibanju cen v letošnjem letu.
Na odprte postavke pri sanaciji Gorenja, gre tudi za poravnavo polovice deviznega dolga, ki ga imamo pri Jugobanki, smo opozorili v Gorenju že pred časom ob analizi pokrivanja izggb. Nedvomno so bili narejeni pomembni koraki pri saniranju Gorenja, so si bili edini delegati na po nedeljkovi seji, ki pa so predlagali, da se z obravnavano problematiko seznani tudi družbenopolitična skupnost. S svojimi usmeritvami, predlogi in stališči naj bi pripomogli, da se nastali položaj razreši in tako omogoči tudi druga faza sanacije, tehnološka posodobitev Gorenja. Tako kot ves čas sanacije pa se delavci Gorenja zavedamo, to so poudarili tudi delegati, da moramo vse sile za saniranje Gorenja napeti predvsem sami. Odraz te zavesti je nedvomno tudi 4 % večji fizični obseg proizvodnje kot v lanskem tromesečju, izpolnjevanje izvoznih obveznosti in soraz-
merno zadovoljivi finančni rezultati poslovanja. Kljub vsemu naštetemu pa moramo še vedno stremeti k nenehnemu izboljševanju kakovosti v proizvodnji ter servisnih uslug, našega odnosa do uporabnika in zniževanju vseh vrst stroškov.
Delegati so precej časa namenili tudi problematiki gibanja in kontrole cen v letošnjem letu. Ob tem, ko so na eni strani ugotavljali, da ne želimo graditi naše poslovne politike na dvigovanju cen pa niso mogli mimo dejstva, da cene vhodnih materialov nenehno rastejo. Prav zato so z zanimanjem prisluhnili besedam Ivana Kramerja, predsednika republiškega odbora sindikata predelovalne in elektroindustrije, ki je predlagal, da malo bolje razmislimo, kaj vse bremeni naš dohodek pa tudi o tem, da bi se morali pri razreševanju teh problemov bolj povezovati z drugimi končnimi proizvajalci, ki se ob podražitvah reprodukcijskega materiala znajdejo v podobnem položaju kot mi.
Delegati, ki so na ponedeljkovi seji kordinacijskega odbora sindikata sozda Gorenje sprejeli tudi svoj finančni načrt, so obravnavali tudi osebne dohodke v Gorenju, ki so še vedno ne le pod republiškim, temveč tudi pod panožnim poprečjem.
gorenjerotamp ©premu
Uspešni tudi v maju
V Gorenju Notranja oprema so prejšnji mesec proizvedli 6 % več kot so načrtovali!
V	tozdu Gradbeni elementi so od načrtovanih 88.725 m2 keramičnih ploščic naredili 93.104 ali 5 % več kot so planirali. To je 29.334 pogojnih enot od 28.455 načrtovanih.
V	tozdu Pohištvo pa so izdelali 10 % več kosov ali 16.046 od 14.590 planiranih oziroma
92 % plana, če le tega izrazimo s pogojnimi enotami.
Tako so tudi plan delovne organizacije z 99 % le za las zgrešili, če pa upoštevamo količinski plan v nabavnih enotah pa ga za 6 % presegli. Izraženo z dinarji so v Gorenju Notranja oprema proizvedli v maju izdelkov v vrednosti 229 milijonov 925 tisoč 755 dinarjev, od tega kuhinj v vrednosti 112 milijonov 131 tisoč 454 dinarjev ter keramičnih ploščic za 117 milijonov 794 tisoč 301 dinar.

12. srečanje v Vranju
Letošnje Gorenjade v Vranju se je udeležilo 150 delegatov mladinskih organizacij sozda Gorenje. Manjkali so le predstavniki Gorenja Mural Mursko Središče.
Večina udeležencev je na letošnje 12. srečanje dopotovala z istim vlakom. To je bila hkrati tudi srečna okoliščina, saj so se mladi že med potjo spoznali, navezali stike in se spoprijateljili, kar je ugodno vplivalo na razvoj samega srečanja in obogatilo tudi razprave na programski konferenci Koordinacijskega sveta ZSMS Gorenje SOZD. Konferenca je poizkušala dati odgovor na vprašanje: „Kako delajo in v kakšnem položaju so mladinske organizacije v delovnih organizacijah Gorenja?"
Splošna ugotovitev je ta, da je položaj v večini osnovnih celic mladinske organizacije podoben kot leto nazaj, vendar pa je v nekaterih delovnih organizacijah le prišlo do kvalitativnega premika v delu mladih. To je opazno predvsem v okoljih, ki so se v preteklem letu spopadali z resnimi gospodarskimi in drugimi težavami. Zgolj reagiranje na probleme v lastnem okolju pa ne more biti edina usmeritev za delo mladinskih organizacij, so menili delegati. Pravilna usmeritev je spremljanje celotnega ekonomskega, družbenopolitičnega in samoup-
ravnega življenja v delovni organizaciji ter predčasno preprečevanje kriznih situacij. Mladi morajo biti posebej zainteresirani za razvoj in perspektivo svojih delovnih okolij, kajti razvoj le-teh bo zagotavljal delo tudi v prihodnje, s tem pa tudi boljši standard in položaj mladih.
Mladi so sklenili, da se bodo držali programskih usmeritev, sprejetih na 11. srečanju, tudi v prihodnje.
Zanimivi so bili tudi razgovori po konferenci, ko so mladi primerjali svoje delo z delom v drugih delovnih organizacijah našega heterogenega poslovnega sistema, razpravljali tudi o pogojih za svoje delo, ki so zelo raznoliki, razpravljali o organiziranosti mladinskih organizacij. Govorili so tudi o metodah svojega dela, uspelih akcijah, o mrtvilu v nekaterih osnovnih organizacijah, nezainteresiranosti mladih za mladinsko delo itd. Poleg delovnega je imelo 12. srečanja tudi druge smotre. Delegati so spoznali delo in poslovanje domače delovne organizacije Gorenje Ml V Vranje, ogledali so si kulturne in zgodovinske znamenitosti tega južnosrbskega mesta in se poveselili.
Naj na koncu dodamo še to, da je bila organizacija letošnjega srečanja vzorna ter da so se mladi dogovorili, da se snidejo prihodnje leto, na 13. srečanju mladih delavcev Gorenja, v Glinu v Nazarjah.
Zaključek bralne akcije
Letošnja, po vrsti že 7. bralna akcija v Gorenju se izteka. Zaključno žrebanje knjig in razgovor z avtorji bo v petek, 28. junija 1985 ob 12. uri v jedilnici A tozda Gostinska enota.
Bralna akcija 1984/85 je trajala doslej najdlje. Začela se je že v preteklem letu, v njej pa so bralci, delavci Gorenja, prebirali literarna dela desetih avtorjev, med njimi dveh s srbsko-hr-vatskega jezikovnega področja.
Največ zanimanja med bralci sta vzbudila romana Igorja Torkarja Umiranje na obroke in Ivana Sivca Prve lastovke. Ta dva avtorja smo tudi povabili na zaključek bralne akcije, zato pričakujemo zanimiv in ploden razgovor.
Letošnji zaključek bralne akcije v Gorenju je vključen tudi v program kulturnih prireditev ob 9. delovnem srečanju kovinarjev Slovenije.
Vse sodelujoče v letošnji in prejšnjih bralnih akcijah ter vse ljubitelje dobre knjige torej vabimo v petek ob 12. uri na zaključek bralne akcije 1984/85 in razgovor s pisateljema, govora pa bo tudi o prihodnosti bralnih akcij v Gorenju in razvoju bralne kulture v našem delovnem kolektivu.
gorenjesereos
Razstava malih plastik
V krog kulturnih prireditev Razstavo Kremžarjevih ma-ob 9. delovnem srečanju ko- lih varjenih plastik bodo od-vinarjev Slovenije sodi tudi	prli v razstavnem prostoru
razstava Ivana Kremžarja,	Servisa v četrtek, 27. junija
ključavničarja in vzdrževalca 1985. ob 8. uri. v obratu Plastika.
V SPOMIN SREČKO PANIČ
Globoko pretreseni smo se delavci delovne skupnosti Splošni posli prejšnji teden zadnjič poslovili od našega sodelavca Srečka Paniča. Vsako poslednje slovo je boleče, a toliko huje, ko se utrne življenje človeku, še preden ga je izživel. In Srečko je bil mlad, komaj 36 let mu je bilo. Toliko bi laho še skupaj naredili in zgradili, ter ustvarili. Tako pa je en sam trenutek v hipu izbrisal vsa njegova snovanja, hotenja in razmišljanja.
Srečko je prišel k nam v Gorenje pred sedmimi leti. Mlad pravnik oborožen z izkušnjami, ki si jih je nabral na republiški skupščini in kasneje samoupravni interesni skupnosti za komunalne dejavnosti v Žalcu ter velenjski banki. Pri nas je najprej delal v Interni banki, potem pa je postal vodja oddelka za stanovanjsko gospodarstvo.
Delo, ki smo mu ga zaupali v naši delovni skupnosti je bilo zanjo novo, a lotil se ga je z vso delovno vnemo. Vanj je vnesel ne le svoje znanje, temveč tudi željo narediti boljše in drugače.
Zavedal se je kako je urejanje tega področja pomembno za delavčev vsakdan.Rojen v središču ob Dravi blizu Ormoža je Srečko ostal tesno povezan z delavskim kmečkim življenjem. Odrasel v družini, ki je okusila strahote vojne vihre, bedo in lakoto taborišč, si je že zgodaj izbral svojo življensko pot. Iz zagnanega mladinskega aktivista, ki je bil tudi predsednik mariborskih mladincev, se je oblikoval v odgovornega komunista. Takšnemu smo mu tudi v Gorenju zaupali vrsto nalog in obveznosti.
Srečko je bil radoživ, v življenju je skušal videti njegovo svetlejšo podobo, a pri tem ni pozabljal na težave in probleme, ki se v njem porajajo. Takšnega smo ga imeli radi, ga spoštovali in takšnega se ga bomo spominjali. Sodelavca, tovariša, komunista.
Za vedno so izzveneli zvoki Srečkove trobente, njegova žena Zlatka, Jure in Mojca, vsi , ki jih je imel rad ostajajo sami. V teh težkih trenutkih razumemo njihovo žalost in z njimi delimo njihovo bolečino tudi mi, njegovi sodelavci.
Gimnastika med delom
Pri nas kaj nenavadna v tujini pa običajna oblika dela: med delovnim časom razgibalne vaje. Tokrat začetek v Gorenju Elektronika Široka potrošnja.
Marija Ocepek: "Sedaj delam na traku za sestavljanje platin za barvne televizijske sprejemnike. V Gorenju pa mi teče že 25 let dela; začela sem v prostorih starega rudnika in prešla domala vse faze dela v proizvodnji štedilnikov, hladilnikov, sedaj pa že deseto leto delam v proizvodnji elektronike. Zakaj so me izbrali za vodjo gimnastike med delom? Morda zato, ker sem bila na tečaju rekreatorjev v Poreču, hodila sem tudi k aerobiki. Upam, da se bomo kmalu navadile tudi na to obliko, ki je predvsem zdrava in koristna.”
Dragica Sešel: "Trinajst let že delam v Gorenju, hodila pa sem k telovadbi. Vaje, ki smo se jih učili za razgibavanje med delom, so namenjene predvsem sprostitvi med delom. Če človek sedi osem ur, trpijo pa oči in prsti, je takšna gimnastika nadvse dobrodošla."
Tako sta povedali naši sogovornici, ki vodita gimnastiko med delom v obratu za sestavljanje platin za barvne TV sprejemnike v Gorenju Elektronika Široma potrošnja. Z vajami so začeli v ponedeljek, 24. junija, na' osnovi izdelanih študij in v dogovoru s službo za rekreativno in kulturno dejavnost.
O izkušnjah pa več v naslednjih Informatorjih.
Gimnastiko med delom v obratu za sestavljanje platin vodita Dragica Sešel in Marija Ocepek.
Planinci
IZLET IMA KRN
Planinska sekcija Gorenja pripravlja v soboto in nedeljo, 29. in 30. junija 1985 planinski izlet na 2245 metrov visok Krn!
V soboto se bomo ob 15. uri odpeljali izpred Rdeče dvorane v Titovem Velenju proti Bohinju, od koder se bomo povzpeli do doma na Komni, kjer bomo prespali. V nedeljo zjutraj se bomo čez Bogatin-
sko sedlo in preval Prehodci povzpeli na vrh Krna. Sestopili bomo mimo Krnskega jezera v Vrsno, kjer nas bo čakal avtobus. Medtem, ko bomo prvi dan hodili le dve uri, bo drugi dan hoja trajala približno 8 ur.
Vse ostale informacije dobite pri Milanu Kretiču (telefon 965, I centrala) v tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika, kjer se lahko tudi prijavite in vplačate 800 dinarjev prispevka za izlet.
MK
gorenjeg©#p©dlociij8lkD aparata
KMALU PETMILJONTI PRALNI STROJ
SPREMEMBE TERMINSKEGA KOLEDARJA ZA JULIJ 1985
Kot vemo, je proizvodnja v Gorenju pogojena z zadostno oskrbo s tehnološko paro in komprimiranim zrakom. To energijo nam zagotavlja DO Vekos Titovo Velenje.
Ta delovna organizacija pa izvaja vsako leto redna vzdrževalna dela na vročevodu Šoštanj — Titovo Velenje, v času teh vzdrževalnih del pa tudi prekine oskrbo s tehnološko paro za potrebe Gorenja. V istem času izvajamo v Gorenju tudi vzdrževalna dela na dovodih kom-primiranega zraka.
Po dogovorjenem planu se bodo ta vzdrževalna dela op-| ravljala od 29. 6. 1985 do vključno 8. 7. 1985. Zato de-I lo v proizvodnji in stranskih dejavnostih v tem času ni ! možno.
V	Gorenju Gospodinjski aparati bomo imeli 1., 2. in 3. julija dela proste dneve v mesecu juliju 5. in 6. julija pa bomo koristili kolektivni dopust. To velja za delavce TOZD in DSSS v Titovem Velenju.
Delavci dislociranih TOZD (Kondenzatorji, MGA Nazarje, Kompresorji) opravljajo dela 1., 2. in 3. julija 1985, medtem ko 5. in 6. julija 1985 koristijo kolektivni dopust.
Sobote, 31. 8. 1985 in 28. 9. 1985 so dela proste sobote za vse TOZD in DSSS, Gorenje Gospodinjski aparati. Sobota dne 20. julija 1985 pa je delovna sobota.
Dela, ki bo možno opraviti od 29. 6. do 8.7. 1985, opravljajo delavci po razporedu, ki ga bodo določili vodje TOZD oz. DSSS.
V	ostalih delovnih organizacijah pa bodo delavci delali takole:
1.	Gorenje Elektronika široka potrošnja — imajo spremenjen terminski koledar, enako kot Gorenje Gospodinjski aparati,
2.	Gorenje Notranja oprema TOZD Pohištvo delajo enako kot v Gorenju Gospodinjski aparati, TOZD Gradbeni elementi — delajo normalno po nespremenjenem terminskem koledarju,
3.	Gorenje Procesna oprema — delajo normalno po nespremenjenem terminskem koledarju,
4.	Gorenje Commerce, Gorenje Servis, Gorenje Raziskave in razvoj, Gorenje Interna banka, DS Organizacija in informatika, DS Splošni posli, DSSS - bodo delali po nespremenjenem terminskem koledarju.
INFORMATOR — LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA: Gorenje Gospodinjski aparati, Gorenje Notranja oprema, Gorenje Procesna oprema, Gorenje Elektronika Široka potrošnja, Gorenje Commerce, Gorenje Šervis, Gorenje Raziskave in razvoj, Gorenje Interna banka, DSSS Gorenje SOZD, DS Splošni posli Gorenje SQZD, DS Organjzacija in informatika Gorenje SOZD. Družbeni organ: Izdajateljski svet -predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, dr. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: Grafično podjetje G RAFIKA Prevalje, 1985,- Oproščeno prometnega davka po sklepu 421 — 1/72 z dne, 23. 1. 1974. - _