Praznovanje stoletnice ljubljanske kulturne inštitucije je velik dogodek na področju hrambe, urejevanja in objavljanja arhivskega gradiva. Zgodovinski arhiv Ljubljane (nekdaj Mestni arhiv ljubljanski) opravlja arhivsko, kulturno in lokalnozgodovinsko poslanstvo od namestitve prvega mestnega arhivarja Antona Aškerca (1898) do danes. Na začetku 70. let se je krog delovanja arhiva razširil na osrednji del Slovenije (področje nekdanje Kranjske), kar uvršča Zgodovinski arhiv Ljubljane med največje na Slovenskem. V arhivu so delovali številni vidni arhivisti in zgodovinarji, med njimi Vladislav Fabjančič, Jože Šorn, Vlado Valenčič, Božo Otorepec, Sergij Vilfan, Jože Žontar in vrsta drugih. Arhiv ves čas posveča veliko pozornost izdajateljski dejavnosti (dolga leta je skrbel za izdajanje Kronike, časopisa za slovensko krajevno zgodovino) in tudi javnim prezentacijam arhivskega gradiva, npr. z razstavami.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-1WUR6P4P

COBISSID

10998061

Objavljeno

08.08.2017

Metapodatki

Citiranje

APA:

Drnovšek, Marjan (1998). 100 let Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Zgodovinski časopis, letnik 52, številka 2, str. 283-286. URN:NBN:SI:DOC-1WUR6P4P from http://www.dlib.si

MLA:

Drnovšek, Marjan. "100 let Zgodovinskega arhiva Ljubljana." Zgodovinski časopis letnik 52. številka 2 (1998) str. 283-286.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1WUR6P4P>

Zgodovinski časopis
1947-
(Zbirni zapis)