V prispevku obravnavamo sociologijo in njeno družbeno umeščenost, ki je pogosto objekt tematizacij, še toliko bolj takrat, ko mislimo tista sociološka preučevanja, ki se osredotočajo na naturalizirane družbene pojave (npr. spol). Sledeč Durkheimu in njegovemu odnosu do družbenopolitičnega pomena sociologije – odnosu, ki je še posebej razviden skozi njegovo javno intervencijo v času afere Dreyfus –, pokažemo, da so dileme glede družbene pozicioniranosti sociologije pravzaprav vpisane v sam značaj sociologije in njenega objekta preučevanja. S pomočjo Bourdieuja izpostavimo (in pri njih vztrajamo) ključne naloge sociologije, torej naloge denaturalizacije družbenega ter razgrinjanja simbolne dominacije in njenih učinkov, tj. naloge, ki so – in to ne po naključju – največkrat tudi tiste, na katere se sklicujejo očitki o neznanstvenosti in ideološkosti sociologije.

Pravice