Narration et langage dans l'oeuvre de Raymond Queneau, Zazie dans le métro

francoski

2008

letnik 48

Queneau, Raymond, 1903-1976   francoščina    francoska književnost    naratologija    jezik 

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Cica v metroju, roman Raymonda Queneauja iz leta 1959, je bil preveden v več jezikov, tudi slovenščino. V 19 poglavjih nam avtor opisuje dogodivščine naslovne, pa tudi drugih oseb. Besedilo je kompleksno, pisava izpiljena. Avtor obvladuje več jezikovnih ravni. Priča smo prehajanju med pogovornim in knjižnim jezikom, in tudi v tem se kaže pripovedna moč romana. V članku je predstavljena kratka študija narativnih posebnosti v Queneaujevem delu. Zgodba o Cici je izmišljena, predstavljena s stališča pripovedovalca. Gre za klasično pripoved, kjer pripovedovalec ni del zgodbe, je pa v pripovedi vseskozi prisoten. Osebe, njihove lastnosti in dejanja so predstavljeni z gledišča pripovedovalca, tako da bralec o dogajanju nikdar ne dobi "popolne" slike. Dogajanje v romanu sledi linearnemu kronološkemu razporedu dogodkov zgodbe, čeprav se časovni vidik občasno zabriše. Približno 36 ur poteče od začetka do konca zgodbe. Posamezne dele pripovedi označujejo in zaznamujejo nekateri ključni dogodki. Vendar niti elipse in podvajanja niti defokalizacije, povezane z glavno osebo, ne posežejo v linearnost zgodbe. Za romane Queneauja pogosto velja, da so pisani v "protijeziku". Avtor v njih pravzaprav prilagaja pisni jezik govorjenemu jeziku. Sledeč "govorjenemu romanu", ustvarja iluzijo, da je zgodba napisana v jeziku osebe iz romana. Za sam tekst je značilna segmentacija zgodbe in prevlada dialogov. Kljub vsemu pa avtor skozi ves roman z aluzijami na vsakdanje življenje, predvsem seveda na metro, poskrbi, da se ohrani realističnost pisave.

18.06.2010