Skušnjava fundamentalizma je navzoča v vseh verstvih, svetovnih nazorih in političnih usmetitvah. Gre za prepričanje o izključni posesti resnice in za odklanjanje modernih načel pluralizma, strpnosti, relativizma in sekularizacije. Med vzroki za to, da je islam še posebej dovzeten za fundamentalizem, navajam specifičen kulturno-družbeni položaj islama (odsotnost procesa razsvetljenstva). Med teološko-filozofski motivi pa so: razumevanje razodetja (verbalna inspiracija; poudarjanje "črke" Korana) ter odklanjanje kritičnega filozofskega premisleka (teologija je v jedru skrčena na pravno znanost). Islam ostaja najtesneje povezan izključno z arabsko kulturo in jezikom. Zato islamska teologija vse do danes ni doživela nikakršne inkulturacije. Netivo fundamentalizma je tudi zahodna temeljna in vsesplošna "dogma" radikalnega individualizma in subjektivizma v dojemanju resnice.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-UPDOMFCA

Objavljeno

19.05.2014

Metapodatki

Citiranje

APA:

Dolenc, Bogdan (2003). Zakaj je islam še posebej dovzeten za fundamentalizem?. Bogoslovni vestnik, letnik 63, številka 3, str. 537-543. URN:NBN:SI:DOC-UPDOMFCA from http://www.dlib.si

MLA:

Dolenc, Bogdan. "Zakaj je islam še posebej dovzeten za fundamentalizem?." Bogoslovni vestnik letnik 63. številka 3 (2003) str. 537-543.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UPDOMFCA>

Bogoslovni vestnik
1920-
(Zbirni zapis)

številka

Bogoslovni vestnik
2003
(Celotna številka)