Razvoj slovenske državne blaginje v evropski perspektivi

slovenski

1999

letnik 15, številka 30/31

socialna politika   kvaliteta življenja   država blaginje   tranzicija    Slovenija    Evropa 

Slovensko sociološko društvo

V zadnjih desetletjih sta tako koncept blaginje kot z njim povezana socialna politika predmet pogostih kritik in sicer v smislu, da sta preveč radodarna in da je zato potrebno temeljito krčenje socialnih stroškov. Podobno kritiko doživlja tudi socialna politika v bivših socialističnih režimih. V svojem članku zagovarja avtorica tezo, da lahko tudi socialistične režime blaginje umestimo v korporativistično tradicijo modela blaginje tako po času nastanka kot po strukturnih značilnostih. Zato preverja to domnevo v tistem konceptualnem okviru, ki ga temeljno določajo razredne koalicije in sicer na primeru Slovenije in še nekaterih drugih držav, ki jih druži tradicija močne katoliške cerkve, pozna industrializacija in izkušnja vladavine komunističnih režimov. Korporativistični model blaginje se od drugih posebno razlikuje po tem, da je osredotočen na industrijske delavce in druge zaposlene v posebnih zavarovalniških programih. Avtorica je tako ugotovila, da so bili v analiziranih deželah samozaposleni precej časa izključeni iz podobnih programov blaginje. Celo več, nobena politična elita se ni potegovala za njihove socialne interese. Kljub radikalnim političnim spremembam v analiziranih deželah, so ti modeli blaginje uspeli ohraniti večino svojih temeljnih značilnostih, ugotavlja avtorica. Brez dvoma so se ti režimi spreminjali skozi čas, toda te spremembe so bolj zadevale širjenje programov kot pa njihovo preoblikovanje in krnenje.

03.05.2018