Vsaka oporočno sposobna oseba lahko sestavi oporoko in razdeli premoženje, upoštevaje svoje želje in preference. Pri tem je temeljno načelo oporočna svoboda, ki daje zapustniku prosto pot pri izbiri med različnimi oblikami oporok, vendar se mora držati predpisanih obličnostnih zahtev, ki veljajo za vsako izmed njih. Zahteve, ki jih vsebuje vsak dednopravni akt, opravljajo različne funkcije, a vse si prizadevajo za isti cilj, da oporočna razpolaganja izražajo pravo zapustnikovo voljo. Poznamo štiri temeljne obličnostne funkcije: dokazno, usmerjevalno, solemnitetno in varovalno. Predpisane zahteve glede oblike in postopka sestave, ki ponujajo sodišču zanesljiv dokaz glede oporočiteljeve prave volje in kažejo avtentičnost zapisa (dokazna funkcija), hkrati varujejo oporočitelja pred nedovoljenimi vplivi ali zamenjavo listine (varovalna funkcija). Predpisana oblika pomeni pravni okvir, ki ga zapustnik zapolni s svojimi dejanji in besedami. Standardizacija oblike ima usmerjevalno funkcijo, ki izkazuje oporočiteljev namen, ali je zapis štel za oporoko ali ne. Pompoznost celotnega postopka opravlja solemnitetno funkcijo z namenom, da opozarja oporočitelja na pomen njegovih dejanj.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-25TMT9HU

COBISSID

45717763

Objavljeno

03.03.2023

Metapodatki

Citiranje

APA:

Lamovec Hren, Petra (2020). Pomen obličnostnih zahtev pri oporočnih poslih. Pravni letopis, str. 267-288, 338-339. URN:NBN:SI:doc-25TMT9HU from http://www.dlib.si

MLA:

Lamovec Hren, Petra. "Pomen obličnostnih zahtev pri oporočnih poslih." Pravni letopis (2020) str. 267-288, 338-339.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-25TMT9HU>

Pravni letopis ...
2008-
(Zbirni zapis)