Članek se navezuje na - tudi v Knjižnici predstavljeno - evropsko raziskavo o konkurenčnosti evropskih knjižno-založniških industrij in pokaže, da je bila v njej uporabljena vprašljiva metodologija. Predlaga nov pokazatelj konkurenčnosti, povprečno rentabilnost posameznega knjižnega naslova, in z njegovo pomočjo pokaže, da je donosnost slovenskega knjižnega založništva in s tem njegova konkurenčnost zaradi visokih proizvodnih in prodajnih stroškov nižja kot v Evropski uniji, čeprav so kriteriji omenjene raziskave slovensko založništvo postavili v sam evropski vrh. Članek v nadaljevanju analizira družbene, zgodovinske, ekonomske in demografske vzroke za nizko donosnost slovenskega knjižnega založništva in hkrati opozori, da se stanje v zadnjih nekaj letih še dodatno slabša, pri čemer se sklicuje tudi na raziskavo, ki jo je spomladi 2002 opravil Center za mednarodno konkurenčnost iz Ljubljane. Avtor v zaključku postavi tezo, da vzrokov za manjšanje števila nakupov knjig ne gre iskati v slabšanju bralnih navad, ampak v cenovni, prodajni, deloma pa tudi vsebinski neprivlačnosti v Sloveniji izdanih knjig.

Pravice