Nedavne uporabe "prostorskega obrata" v literarni vedi naivno predpostavljajo možnost kartiranja literature, s čimer zvajajo fikcijo na "izmišljene dogodke v dejanskih krajih". Zato opozarjamo na konstitutivno nemožnost kartiranja literature. V najstarejši znani razpravi o "prostorskem obratu" v literarni vedi, sporu med geografom in filologom Eratostenom ter njegovim naslednikom Strabonom, Eratosten vpelje eksokeanismos ("zunaj-oceanizem"), koncept "prestavljanja reči na rob kartiranju dostopnega" in ne le "na rob Zemlje". Tu implicirana aleksandrijska teorija fikcije je bržkone primernejša za literaturo kakor nedavne kalifornijske ne-teorije. Tudi Apolonij z Rodosa implicitno obravnava nasprotujoče si pojme (ne)možnosti kartiranja literature. Čeprav je večina njegove Argonavtike dostopna kartiranju, Apolonij ločuje med literaturo in navigacijskimi sistemi, s tem ko geografsko koherenco svoje pripovedi zmoti s strukturnim eksokeanismos.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-8FC0FXSW

COBISSID

52597602

Objavljeno

17.10.2014

Metapodatki

Citiranje

APA:

Stockhammer, Robert (2013). Exokeanismós. Primerjalna književnost, letnik 36, številka 2, str. 123-138, 305. URN:NBN:SI:doc-8FC0FXSW from http://www.dlib.si

MLA:

Stockhammer, Robert. "Exokeanismós." Primerjalna književnost letnik 36. številka 2 (2013) str. 123-138, 305.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8FC0FXSW>

Primerjalna književnost
1978-
(Zbirni zapis)

številka

Primerjalna književnost
2013
(Celotna številka)