O vlogi rokopisov v dolgem prehodu iz rokopisne v tiskano knjigo v slovenski književnosti

slovenski

2017

letnik 40, številka 1

barok   kodeksna knjiga   razsvetljenstvo   rokopisi   slovensko slovstvo   tiskana knjiga   zgodovina knjige

Slovensko društvo za primerjalno književnost
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Številna slovenska besedila, zapisana v baročni dobi 17. in 18. stoletja, so ostala v rokopisih, ker zaradi ekonomskih in ideoloških razlogov niso mogla prodreti v medij tiskane knjige. Več teh rokopisov je povezanih s tiskano knjigo. Nekateri so bili všiti v tiskane knjige kot njihovo dopolnilo. Nekateri rokopisi so zato, ker niso mogli biti natisnjeni, besedila posredovali javnosti prav kot rokopisne objave. Spet drugi rokopisi so z rokopisno objavo v 19. stoletju reproducirali priljubljeno tiskano knjigo, objavljeno še v baročni dobi, ki je razsvetljenska miselnost ni pripustila v novo tiskano objavo. Članek pojasnjuje načine sobivanja obeh medijev s poudarkom na slovenskem slovstvu in nakaže nekatere posebnosti rokopisnega medija. Rokopis je omogočal prepisovalcu, da je besedilo občutno prilagodil ne le svojemu jezikovnemu idiomu, temveč ga je v skladu s svojo afiniteto in potrebami lokalnega družbenega konteksta tudi tekstološko prilagodil, variiral, povzel, mu dodajal prvine ustnega izročila ipd. Tako je pisec rokopisno preoddajo besedil (angl. textual transmission, nem. Textüberlieferung) združil z avtorskim ustvarjanjem novega besedila. V težavnem in dolgem obdobju prehoda slovenskega slovstva iz rokopisnega v medij tiskane knjige, ki je trajal od 16. stoletja vsaj do srede 19. stoletja, je rokopis bil medij, ki je omogočal sintezo prepisovanja besedila ter njegovega variiranja in poustvarjanja.

12.07.2018