Opis
Prispevek obravnava vključevanje podnebnih sprememb v okoljske presoje, zlasti v celovito presojo vplivov na okolje, presojo vplivov na okolje in presojo sprejemljivosti vplivov na varovana območja. Izhodišče je ugotovitev, da so podnebne spremembe v mednarodnem, evropskem in slovenskem pravnem okviru že prepoznane kot pravno relevanten element načrtovanja in dovoljevanja posegov v prostor. Kljub temu njihova obravnava v praksi ostaja metodološko neenotna, pogosto preozka in premalo povezana z vprašanji dolgoročnih, kumulativnih in posrednih vplivov. Osrednja teza prispevka je, da okoljske presoje predstavljajo ustrezen pravni okvir za vključevanje podnebnih sprememb, vendar njihova učinkovitost ni odvisna zgolj od normativne ureditve, temveč predvsem od kakovosti, pravočasnosti in metodološke doslednosti presoje. Podnebnih sprememb ni mogoče obravnavati kot običajen okoljski dejavnik, saj vključujejo vprašanja emisij toplogrednih plinov, podnebne odpornosti, rabe prostora, naravnih ponorov, biotske raznovrstnosti in prihodnjih podnebnih tveganj. V prispevku je posebej poudarjeno, da pomanjkljiva obravnava podnebnih dejavnikov ne zmanjšuje le učinkovitosti okoljskih presoj kot preventivnega instrumenta varstva okolja, temveč ustvarja tudi okoljska, naravovarstvena, javnopravna, medgeneracijska in investicijska tveganja. Ta se lahko kažejo v dopolnjevanju dokumentacije, podaljševanju postopkov, spremembah projekta, strožjih pogojih financiranja, pravnih sporih ali odpravi že izdanih dovoljenj. Bistveni izziv prihodnjega razvoja okoljskih presoj zato ni več vprašanje, ali je treba podnebne spremembe vključevati v presoje, temveč kako zagotoviti njihovo zgodnjo, strokovno utemeljeno, preverljivo in pravno vzdržno obravnavo.