Avtorica uporabi konceptualni okvir kibernetike drugega reda in znotraj nje teorijo razgovora (Pask, zadnja različica, 1992). Mentalno aktivnost razume kot interprativno, pri čemer se interpretacije kot proizvod vsakega procesa interpretiranja rekurzivno vnašajo v nadaljni proces intepretiranja. Avtorica opredeli razlike med konceptoma komunikacije in konverzacije. Definira osebni in skupni koncept, udeležence v razgovoru, rekurzivni razvoj razgovora med dvema in več udeleženci razgovora, zčetek in konec, neizogibno (medosebno interprativno) konfliktnost v razgovoru ter njegove možne proizvode: strinjanje, sporazum o nestrinjanju, nova skupna analogija. Navedeno prikaže na primeru svetovalne in terapevtske interakcije, kjer ohranjanje razgovora ob omenjenih njegovih proizvodih vspostavlja in zagotavlja kriterij učinkovitosti svetovalnega ali terapevtskega razgovora.Ob kibernetski epistemološki predpostavki udeleženih opazovalcev je temeljnega pomena hemernevtična episemološka predpostavka, ki vpelje razumevanje razumevanja drugega na podlagi vaskokratnega dogovarjanja o skupnih pomenih interpretacij, ki jih udeleženci podelijo in razvijajo skozi razgovor do točke, na kateri se strinjajo, da je njihovo sodelovanje v svetovalni ali terapevstski interakciji uresničilo dogovorjeni namen.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-ELCIBZPN

COBISSID

18959709

Objavljeno

16.09.2009

Metapodatki

Citiranje

APA:

Šugman Bohinc, Lea (1998). Kibernetika svetovalnega in terapevtskega razgovora. Psihološka obzorja (Ljubljana), letnik 7, številka 4, str. 81-94. URN:NBN:SI:doc-ELCIBZPN from http://www.dlib.si

MLA:

Šugman Bohinc, Lea. "Kibernetika svetovalnega in terapevtskega razgovora." Psihološka obzorja (Ljubljana) letnik 7. številka 4 (1998) str. 81-94.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ELCIBZPN>

Psihološka obzorja
1992-
(Zbirni zapis)

številka

Psihološka obzorja
1998
(Celotna številka)