Opis
Članek analizira spletno moderiranje v Sloveniji v luči novih regulacij, kot je Akt o digitalnih storitvah, upoštevaje asimetrično soodvisnost med družbenimi platformami in slovenskimi medijskimi organizacijami. Temelji na analizi dokumentov, kot so medijska pravila, pogoji uporabe, relevantnih novic in poročil družbenih platform, in štirih intervjujih s predstavnicami_ki RTV Slovenije, Metropolitana, Mladine in Starševskega čveka. Obiskanost spletnih prostorov močno kroji način moderiranja: večji mediji ali forumi moderirajo z lastno tehnološko infrastrukturo, manjše organizacije pa se z uporabniškimi vsebinami srečujejo pretežno na družbenih omrežjih, povečini na Facebooku, in moderirajo z omejenimi orodji, ki jih ta ponujajo. Moderiranje uporabniških vsebin na družbenih omrežjih ostaja izbirno, hkrati pa še ni znakov efektivne regulacije digitalnih platform preko novega evropskega Akta o digitalnih storitvah. Rešitve večjih organizacij za moderiranje lastnih strani v primerjavi z orodji družbenih platform ponujajo večjo fleksibilnost z možnostmi večstopenjskega sankcioniranja, nadzora na ravni posamezne novice in arhiviranja za primere pritožbenih ali pravnih postopkov. Pravila komentiranja in izkušnje moderatorjev pokažejo, da moteče, vendar nekaznive vsebine predstavljajo znaten del moderiranja, cilj katerega je ne le izpolnitev regulativnih zahtev, temveč tudi ohranjanje konstruktivnega diskurza in zaščita ugleda organizacij. Moderiranje za analizirane organizacije predstavlja znatno porabo omejenih virov. Narava moderiranih vsebin in pogosti negativni odzivi uporabnikov, ki v omejenih primerih preidejo v verbalno nasilje, lahko predstavljajo čustveno obremenitev za moderatorke_je. V kontekstu razprav o reguliranju uporabniških vsebin na družbenih platformah dodatno pokažemo, da so medijske hiše in forumi za namene moderiranja na lastnih spletnih že razvila odgovore na mnoge izzive moderiranja uporabniških vsebin.