V prispevku so predstavljene nekatere značilnosti spontanega govora. Posebna pozornost je usmerjena k tistim, ki po tradicionalnem pojmovanju veljajo za odstope od kodifikacije knjižnega jezika. V razpravi ugotavljam, da imajo tudi te pojavnosti svojo notranjo logiko in da v njih lahko iščemo skupne zakonitosti. Ugotoviti poskušam, ali ima govorjeni jezik svojo slovnico, v zvezi s tem pa tudi, koliko je podob govorjenega jezika in kaj je osnovna enota spontanega govora. Med semantičnimi in skladenjskimi enotami se osredotočam na besedilne aktualizatorje, diskurzne označevalce, ponavljanja, napačne začetke, parafraziranja, prekrivni govor in premore v govoru; pojave opazujem na gradivu Učnega korpusa govorjene slovenščine in poskušam interpretirati izkazane rezultate; hipoteze bo mogoče preveriti na referenčnem korpusu govorjene slovenščine.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-MDHHJ0YO

Objavljeno

17.11.2011

Metapodatki

Citiranje

APA:

Zemljarič Miklavčič, Jana (2008). Iskanje odgovorov na vprašanja govorjenega jezika. Jezik in slovstvo, letnik 53, številka 2, str. 89-106. URN:NBN:SI:doc-MDHHJ0YO from http://www.dlib.si

MLA:

Zemljarič Miklavčič, Jana. "Iskanje odgovorov na vprašanja govorjenega jezika." Jezik in slovstvo letnik 53. številka 2 (2008) str. 89-106.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MDHHJ0YO>

Jezik in slovstvo
1955-
(Zbirni zapis)