Prispevek opisuje jezikovno stanje v Istri, regiji, ki je že v obdobju avstro-ogrske monarhije veljala za metonimijo jezikovne polifonije večnacionalne države. Ob primeru dveh avtorjev, Fulvia Tomizze in Milana Rakovca, avtor poskuša prikazati dve možnosti regionalne literarne dvojezičnosti: medkulturni dialog in kulturni konflikt. Dialog istrskih kultur se izraža v nekaterih Tomizzovih delih zlasti v razmerju med pripovedovalčevim diskurzom v standardni italijanščini in narečno dvojezičnim, hrvaško-romanskim govorom protagonistov, medtem ko Rakovac vsaj v posameznih pesmih, konfliktno razmerje hrvaške in italijanske kulture v obdobju fašizma tako modelira, da je jasno zaznati hegemonistično vlogo italijanske kulture. Na podoben način kot pri Tomizzi pa se tudi v nekaterih drugih Rakovčevih besedilih uveljavlja utopični koncept nehegemonizirane medkulturnosti, ki se jezikovno skoraj izključno izraža na "srednjem" jezikovnem nivoju, v regionalno specifični povezavi, oz. mešanici narečnega jezikovnega gradiva tako na slovanski kot tudi na romanski podlagi.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-MO8V1VHC

COBISSID

5551949

Objavljeno

26.05.2016

Metapodatki

Citiranje

APA:

Strutz, Johann (1996). Istrska polifonija - večjezičnost in literatura. Annales. Series historia et sociologia, letnik 6, številka 8, str. 187-196. URN:NBN:SI:doc-MO8V1VHC from http://www.dlib.si

MLA:

Strutz, Johann. "Istrska polifonija - večjezičnost in literatura." Annales. Series historia et sociologia letnik 6. številka 8 (1996) str. 187-196.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MO8V1VHC>

Annales
1991-
(Zbirni zapis)