Študija analizira ključna mesta intermedialnih predelav Vandotovih planinskih pripovedk o Kekcu, natančneje Galetovih filmov Kekec (1951) in Srečno, Kekec (1963) ter slikaniških priredb, s čimer potrdi dve izhodiščni domnevi. Prvič, z modernizacijo Vandotovih pripovedk, v filmu in slikanicah stopa v ospredje, predvsem otrokocentrična fokalizacija, ki poudarja humorne in zabavne elemente pripovedi, likov in prostora. Mitološke usedline folklornih pripovedi in z njimi numinozno doživljanje gora, poosebljeno v bajeslovnih bitjih, ki predstavljajo svarilno nagovarjanje mladega občinstva, pa v sodobnih priredbah Kekca bledijo. Drugič, priredbe Kekčevih dogodivščin predstavljajo slovenski primer premika težišča v intermedialni verigi priredb, pri čemer filmska reprezentacija postane ključno mesto, ki povratno določa bralske konkretizacije literarne predloge.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-NODFYXWZ

COBISSID

10363678

Objavljeno

24.06.2016

Metapodatki

Citiranje

APA:

Zorman, Barbara (2014). Intermedialne priredbe pripovedi o Kekcu. Otrok in knjiga, letnik 41, številka 89, str. 20-35. URN:NBN:SI:doc-NODFYXWZ from http://www.dlib.si

MLA:

Zorman, Barbara. "Intermedialne priredbe pripovedi o Kekcu." Otrok in knjiga letnik 41. številka 89 (2014) str. 20-35.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NODFYXWZ>

Otrok in knjiga
1972-
(Zbirni zapis)