Maja 2004 je s pristopom Slovenije EU postala slovenščina eden njenih 21, danes 23 uradnih jezikov. S tem se je prvič v zgodovini znašlo vse avtohtono jezikovno področje v istem pravnem okviru. Zunaj je ostala samo slovenska manjšina v Istri ter socialna in politična emigracija zunaj Evrope. V jezikovnopolitičnem okviru EU je doživela slovenščina svojo največjo funkcijsko razširitev. S tem ozadjem bi rad orisal sredobežne in sredotežne sile pri oblikovanju skupnega (knjižnega) jezika in kulture. Pri tem ne bom navajal novih faktografskih podatkov in ne bom ponavljal splošno znanih ugotovitev, ampak skušal spremeniti perspektivo na izbrana jezikoslovna in kulturološka dejstva. V nasprotju z miselnim konceptom, ki se je osredotočal na iskanje izvirne čistosti, enojezičnosti in enosmernosti v razvoju, bi postavil v ospredje dinamične odnose medkulturne pestrosti, regionalne prehodnosti in vzajemnega prepletanja raznorodnih prvin. Žal v tem okviru ne bom mogel slediti vsej zapletenosti razvoja in se zaradi večje nazornosti tudi ne bom mogel izogniti določenim poenostavitvam.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-O005MPZQ

Objavljeno

17.11.2011

Metapodatki

Citiranje

APA:

Prunč, Erich (2009). Veliki čudež malega jezika. Jezik in slovstvo, letnik 54, številka 1, str. 5-12. URN:NBN:SI:doc-O005MPZQ from http://www.dlib.si

MLA:

Prunč, Erich. "Veliki čudež malega jezika." Jezik in slovstvo letnik 54. številka 1 (2009) str. 5-12.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-O005MPZQ>

Jezik in slovstvo
1955-
(Zbirni zapis)