Integration of peasants into the social security systems in socialist Slovenia

angleški

2025

letnik 35, številka 2

ekonomska politika   kmetje   Slovenija   socializem   socialna politika   socialna varnost   zgodovina

Zgodovinsko društvo za južno Primorsko
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Socialne pravice so v socialistični Sloveniji izvirale iz delovnega razmerja. V kmetijstvu je bilo mišljeno, da bodo kmete s politiko pospešene industrializacije in podružabljanja kmetijstva postopno odpravili kot poseben družbeni sloj. Večinski del naj bi našel zaposlitev v nekmetijskih dejavnostih, drugi naj bi postali delavci v dr-žavnih (zadružnih) kmetijskih podjetjih. S tem bi pridobili tudi pravico do socialnih storitev. V primeru zasebnih kmetov je prišlo do odstopanja od tega načela. Oblast jih je sicer tolerirala, vendar jim ni lajšala položaja, saj ni regulirala njihovega socialnega zavarovanja. Zasebni kmetje so imeli tako dve možnosti za reševanje svojega socialnega položaja. Lahko so sodelovali s socialističnim (družbenim/zadružnim) kmetijskim sektorjem ali se zaposlili v drugih sektorjih. Tako so izpolnili pogoje za vstop v sheme socialnih zavarovanj. Ali pa so bili brez vsake oblike zavarovanja, če so vztrajali kot zasebni kmetje. V tej kategoriji so dolgoročno beležili naraščanje revščine, ki ni bila politično vzdržna. Zato so zasebne kmete vključili v zdravstveno zavarovanje leta 1960. Od sedemdesetih letih dalje je nato sledilo postopno vključevanje zasebnih kmetov v pokojninsko zavarovanje. Končno so v osemdesetih letih uredili še vprašanje porodniškega dopusta za kmečke ženske. Zasebni kmetje so tako postali statusno in po obsegu socialnih pravic izenačeni s prebivalstvom, ki je bilo redno zaposleno.

27.10.2026