FFA FW flow influence at NPP Krško
Vpliv FFA na meritev FW pretoka v NEK

angleški

2024

letnik 17, iss. 4

filmski amin   Jedrske elektrarne   prenos toplote   pretočni element venturijeve cevi   pretok napajalne vode merjenje

Univerza v Mariboru, Fakulteta za energetiko
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Nuklearna elektrarna Krško (NEK) deluje na podlagi tlačnovodnega reaktorja (PWR), ki uporablja tri kroge za prenos toplote: primarni, sekundarni in terciarni. V primarnem krogu poteka proizvodnja toplote, v sekundarnem proizvodnja pare in odvajanje odpadne toplote v terciarnem. Med remonti, ki potekajo vsakih 18 mesecev, so sekundarni sistemi izpostavljeni atmosferi, kar povečuje tveganje za korozijo. Da bi to preprečili, je elektrarna leta 2021 uporabila kemično raztopino FFA (Film Forming Amine), ki je na notranjih površinah cevovodov tvorila zaščitni hidrofobni sloj. Marca 2021, ob prvi uporabi FFA, so se pojavila odstopanja pri meritvah pretoka glavne napajalne vode FW (Feedwater). To je vplivalo na izračun moči reaktorja in povzročilo upad zmogljivosti elektrarne za 0,4–0,5 % (približno 4 MWe). Pretok glavne napajalne vode je ključni parameter za sekundarni kalorimetrični izračun in ima največji vpliv na pogrešek v primeru odstopanja. Upad moči je bil potrjen s primerjavo različnih procesnih parametrov, kot so spremembe temperaturnih razlik v primarnem krogu (?T), s pretokom glavne pare (MS ? Main Steam) in meritvijo električne moči na generatorju. Ker meritev pretoka glavne napajalne vode prispeva največ k negotovosti izračuna pretoka primarnega sistema in kalorimetričnega izračuna sredice, smo v NEK osredotočeni na izboljšanje natančnosti te meritve. V sklopu nadaljnjega raziskovalnega dela se predlaga razvoj numeričnega modela v računalniško podprtem programskem okolju, ki bo omogočil neodvisen izračun pretoka glavne napajalne vode, z namenom zmanjšanja vpliva FFA kemikalije na meritev oziroma s tem povezane izračune moči reaktorja. Model bo temeljil na termodinamičnih enačbah in algoritmih za določanje pretoka z nižjo negotovostjo od sedanje. S pomočjo modela bi morali pridobiti korekcijske faktorje za prilagoditev trenutnih vrednosti venturijevih merilnikov. V končnici bo ta pristop zagotovil boljše upravljanje elektrarne, zmanjšal energetske izgube ter povečal prihodke za NEK in njene lastnike.

31.03.2025