Po mednarodni raziskavi iz leta 1999 so slovenski učenci v primerjavi z učenci drugih držav manj zaupali institucijam, poveznim z oblastjo, klimo v razredu so zaznavali kot manj odprto za diskusijo, predvsem pa so imeli manj naklonjen odnos do pravic priseljencev. Ponovitev raziskave v letu 2009 pokaže izboljšanje na vseh kritičnih področjih. Na področju odnosa do lastne države oziroma patriotizma, ki je bil v obdobju med obema raziskavama razlog za kurikularne spremembe, pa je ohranjeno pozitivno stanje. Podrobnejši pregled rezultatov pokaže, da stanje ni preprosto pozitivno. Pri večini učencev je pozitiven odnos do lastne države povezan s pozitivnim odnosom do priseljencev, vendar analiza pokaže, da obstaja manjšina učencev, ki izkazujejo veliko naklonjenost lastni državi in veliko nenaklonjenost priseljencem, obenem pa izkazujejo večjo pripravljenost za sodelovanje v političnem življenju kot drugi učenci.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-UGIDIAMQ

COBISSID

2347607

Objavljeno

01.07.2013

Metapodatki

Citiranje

APA:

Šimenc, Marjan (2011). Patriotizem in nacionalizem slovenskih učencev iz perspektive Mednarodne raziskave državljanske vzgoje. Šolsko polje, letnik 22, številka 5/6, str. 139-156, 224-225. URN:NBN:SI:doc-UGIDIAMQ from http://www.dlib.si

MLA:

Šimenc, Marjan. "Patriotizem in nacionalizem slovenskih učencev iz perspektive Mednarodne raziskave državljanske vzgoje." Šolsko polje letnik 22. številka 5/6 (2011) str. 139-156, 224-225.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UGIDIAMQ>

Šolsko polje
2003-
(Zbirni zapis)

številka

Šolsko polje
2011
(Celotna številka)