V psihologiji še vedno ostaja odprto vprašanje koristnosti samozavedanja za psihološko zdavje in blagostanje. Medtem ko so starejše raziskave odkrivale tako negativne kot pozitivne korelate samozavedanja, pa novejša koncepta ruminacije in refleksije, v katerih je poleg samega samozavedanja zajet tudi motiv za samozavedanje, odpirata nove možnosti za razrešitev "paradoksa samozatopljenosti". V raziskavi smo samozavedanje povezali s samospoštovanjem in emocionalno inteligentnostjo. Sodelovalo je 165 dijakov povprečne starosti 17,5 let (65 moških in 100 žensk). Rezultati kažejo na pomembne pozitivne povezave refleksije ter samospoštovanja in emocionalne inteligentnosti. Ruminacija pa se s samospoštovanjem in emocionalno inteligentnostjo povezuje negativno. Rezultati raziskave tako nakazujejo, da so način razmišljanja in motivi za samozavedanje pomembni tako pri samospoštovanju kot emocionalni inteligentnosti in da ni vsako razmišljanje o samem sebi tudi emocionalno inteligentno. V nadaljnjem raziskovanju odnosa med samozavedanjem in emocionalno inteligentnostjo pa bi bilo namesto samoocenjevalnega vprašalnika mogoče bolje uporabiti katerega od testov emocionalne inteligentnosti.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-V6MPILBV

COBISSID

35130210

Objavljeno

16.09.2009

Metapodatki

Citiranje

APA:

Starc, Martina, Salmič Tisovec, Nastja, Breznik, Matija (2007). Refleksija in ruminacija v povezavi z emocionalno inteligentnostjo in samospoštovanjem. Psihološka obzorja (Ljubljana), letnik 16, številka 2, str. 35-45. URN:NBN:SI:doc-V6MPILBV from http://www.dlib.si

MLA:

Starc, Martina, Salmič Tisovec, Nastja, Breznik, Matija. "Refleksija in ruminacija v povezavi z emocionalno inteligentnostjo in samospoštovanjem." Psihološka obzorja (Ljubljana) letnik 16. številka 2 (2007) str. 35-45.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V6MPILBV>

Psihološka obzorja
1992-
(Zbirni zapis)