Problem jezika v znanosti in visokošolskem izobraževanju - problem znanosti in visokošolskega izobraževanja v Sloveniji?

slovenski

2008

letnik 53, številka 1

izobraževanje    razumevanje   Slovenija    sociolingvistika    visoko šolstvo   znanost    znanstveni jezik

Slavistično društvo Slovenije
(Obvezni izvod spletne publikacije)

V znanosti in visokošolskem izobraževanju v Sloveniji angleški jezik v večji ali manjši meri vedno bolj izpodriva slovenskega, kljub temu da izbira jezika pogosto vnaprej določa rezultat (I. Wallerstein). Vzrok so merila za znanstveno odličnost, ki dajejo prednost objavam v tujih znanstvenih revijah predvsem v angleškem jeziku, kar pa vsebinsko ni nič nevtralnega in zmanjšuje kritično zanimanje slovenskih znanstvenikov za probleme v domačem okolju ter seznanjanje javnosti z rezultati svojih raziskovanj. Rešitev je le v spremembimeril, ki bi spodbujala družbeno kritičnost, tega pa ni mogoče doseči brez besedil tudi v slovenskem jeziku. Pri tem pa naletimo na problematični, posamostaljeni, neosebni in nekomunikativni znanstveni jezik, tudi slovenski, ki je neločljivo povezan s temeljem novoveške znanosti: descartesovsko ločitvijo subjekta od objekta (raziskav). Revolucionarno odkritje kvantnega sveta pa je raziskovanje usmerilo v popolnoma drugo smer: od predmetov k procesom, od določenega k verjetnemu, od nespremenljivosti k spremenljivosti. Razrušilo je tudi descartesovsko delitev - raziskovanje kvantnega sveta je namreč v temelju odvisno od opazovalca in njegovega opazovanja - in pri kvantnih fizikih vzbudilo zanimanje za nenatančnost naravnega jezika. Za kvantne fizike je naravni jezik najbližji dinamični resničnosti. Na podlagi tako radikalno spremenjene znanstvene paradigme je tudi v jezikoslovju dozorelo spoznanje, da je treba, če hočemo zavestno stopiti v dialog z resničnostjo, radikalno odpreti in humanizirati znanstveni jezik. Tudi slovenskega.

17.11.2011