Naravno čebelarjenje
ZATIRANJE VAROOZE Z MRAVLJINČNO KISLINO (MK)
JANEZ FIRM
Ali ni mravljinčna kislina kemično sredstvo, bo kdo vprašal. Ta ne spada k naravnim zdravilom! Tako sem se spraševal že tudi sam. Toda to edino učinkovito zdravilo proti varoozi, ki ga najdemo v vsakem naravnem čebeljem medu, je enostavna organska kislina (CH202), pridobljena iz naravnih ogljikovodikov ali fermentirana iz rastlinskih produktov, podobno kot alkohol. Zato bi jo morda lahko obravnavali kot »polkemikalijo« in jo začasno uporabljali v naravnem čebelarjenju, in to kljub temu, da deluje kot kemična zdravila - hitro, brez večjega čebelarjevega truda, torej po bližnjici in zato poceni.
Delo z MK je nekoliko delikatnejše kot s klasičnimi kemičnimi zdravili, a cenejše. Ima tudi to prednost (kot tudi fluvalinat), da je učinkovita predvsem v poletni polovici leta, ko je v panju veliko zalege, v njej pa večina varoe, obenem pa je edino zdravilo, ki ubija varoo tudi v pokriti zalegi. Ker je bilo o njej in njeni uporabi v zadnjih letih že precej napisanega, bom podal le najvažnejše:
Prednosti: V nasprotju z drugimi kemičnimi zdravili jo uporabljamo v sezoni, ko so druga zdravila (razen fluvalinata) slabo učinkovita, je poceni, lahko jo pripravimo sami, njeni morebitni ostanki v medu so manj ali neškodljivi, uničuje čebelje uši, pršico in voščeno veščo, razkužuje notranjost panjev.
Slabosti: Kot vsaka močna kislina je nevarna, če z njo ravnamo nepazljivo (možne so poškodbe kože, oči, dihal), zato je obvezna uporaba zaščitnih sredstev (gumijaste ali PVC rokavice, priporočljiva je plinska maska), nažira kovinske dele panjev (predvsem mreže, matične rešetke, proste žice na satnikih) razen aluminija, včasih je uporaba težavna zaradi neprimernih temperatur, poškodba matic, mlajših od dveh mesecev, ki le malo zalegajo, možna je povečana kislost medu, tehnična MK (85-odstotna) vsebuje tudi manjše količine drugih škodljivih primesi.
Opisal bom dva načina zatiranja varoo-ze z MK:
a)	Mravljinčnokislinske plošče: Ta postopek je pri nas in v svetu najbolj razširjen, saj že pripravljene plošče lahko tudi kupimo. Pripravimo jih takole: MK nanesemo na 32 x 23 cm veliko in 1,2 mm debelo lepenko, lahko tudi drugačne mere. Važen je le volumen in trdota lepenke, da vpije 25 ml 60-odstotne mravljinčne kisline. Če uporabljamo 85-odstotno tehnično MK, jo razredčimo z navadno ali destilirano vodo takole: enemu litru 85-odstotne MK dolijemo 400 ml (4 dl) vode in tako dobimo 60-odstotno MK. Če uporabljamo 98-99-odstotno MK, dolijemo enemu litru mravljinčne kisline 650 ml vode in tako tudi dobimo 60-odstotno MK. Če rabimo manjšo količino, količine na obeh straneh prepolovimo, oziroma četrtinimo (npr. 500 ml 99-odstotne MK dolijemo 325 ml vode itd.). Na eno ploščo nalijemo 25 ml razredčene MK. Doziramo jo s pipeto ali injekcijsko brizgalko. Večje količine pripravimo takole: v PVC vrečko postavimo npr. deset plošč in nanje zlijemo 250 ml (2,5 dl) te kisline. Vrečko z natopljenimi lepenkami neprodušno zapremo (zaspajka-mo ali zalepimo s selotejpom in zaradi varnosti zapremo še v eno vrečko). Nato en dan pustimo lepenke stati pokonci, boljše na boku, da se vse enakomerno prepojijo s kislino, nato pa jih lahko uporabimo.
Pri uporabi upoštevamo splošna navodila: Delamo z gumijastimi ali PVC rokavicami ali vrečko, čebelnjak odpremo na ste-žaj, pri večjem številu panjev uporabljamo plinsko masko in sploh gledamo, da vdihavamo čim manj hlapov in da plošče, ko so enkrat že odprte, čim prej vstavimo v panje. Zunanja temperatura mora biti še vsaj tri u ne po vstavitvi plošče od 1 5 do 2 5 ° C. Bolje jih je vstavljati zvečer, če pa je prehladno, pa jih vstavljamo podnevi. Matice morajo biti starejše od dveh mesecev, vsa žrela odprta. Družini na 10-20 satih (le v plodišču ali eni nakladi oziroma v plodišču in medišču ali v dveh nakladah) vstavimo eno ploščo na satnike nad gnezdom (zgoraj!). Manjšim družinam vstavimo le pol plošče, večjim (nad 20 satov) dve. Pri tem
predvsem pri AŽ panjih, ki so bolj nepro-dušni, pri višjih temperaturah pazimo, da zaradi premočnega izhlapevanja kisline ne pride do zbiranja čebel na bradah in pogi-njanja mladic, ki omotične prilezejo na brado. V tem primeru odstranimo ploščo ali odpremo zadnja vratca in odstranimo opaž, da povečamo zračenje. Odvisno od napadenosti z varoo postopek ponovimo dvakrat ali trikrat v presledku 4 do 5 dni. Najbolje je, če plošče po 24 urah odstranimo, sicer jo čebele zgrizejo in propolizirajo, tako da je ne moremo več ponovno uporabiti. Pred ponovno uporabo se mora plošča razdišati na prostem, izhlapeti mora vsa MK, da prihodnjič ne pride do predozira-nja.
Tri leta sem ta postopek redno uporabljal v prvi polovici avgusta in rezultati so bili dobri, vendar sem zaradi varnosti v jeseni še dodatno plinil oziroma škropil z amitra-zom. Ko sem slišal, da nekateri čebelarji uspešno čebelarijo le z MK brez dimljenja in izrezovanja trotovine, in ko sem se naučil in potrudil ugotavljati odstotek okužbe, sem lani na enem stojišču, žal, šele sredi avgusta trikrat zdravil le po opisanem postopku. Pred zimo so bili panji okuženi le 6-odstotno (povprečno), v skrajnih mejah 1-16%) in vseh 1 5 družin je zimo preživelo. (Družine začnejo čez zimo propadati, če jih je nekako nad 1 5 odstotkov okuženih z varoo!) Šestodstotna okužba je že previsoka, zato bo MK potrebno enkrat ali dvakrat uporabiti tudi maja in dva do štirikrat še avgusta, odvisno od številčnosti okužbe. Seveda pa je potrebno, da ves čas spremljamo odstotek okužbe, da ne bomo zdravili preveč ali premalo.
Za dodatna pojasnila in navodila se lahko obrnete na:
- Ferdo Herlec, C. talcev 1 7/b, 64000 Kranj, tel. (064) 35-451,
- Janez Firm, Podšentjur 10, 61270 Litija, tel. (061) 882-096.
b)	Mravljinčnokislinski tamponi (po
Jožetu Rotarju)
MK tamponi, ki jih uporablja J. Rotar, so bolj praktični in predvsem cenejši kot MK plošče. Že vrsto let uporablja samo tampone, ne da bi kakorkoli drugače zatiral va-roozo, in še to le enkrat na leto - to je v prvi polovici avgusta. Pri večji okužbi in sosedstvu močno okuženih čebelnjakov jih je
potrebno vstaviti tudi maja. Za pripravo MK tampona rabimo 98- oziroma 100-odstotno laboratorijsko MK in kose itisona, velikosti 15x8 cm. Pripravljamo jih na prostem. Pripravimo tampone, MK, pipeto ali injekcijsko brizgalko z oznakami količine v ml, PVC folijo in strojček za njeno varjenje, rokavice ter vodo za izpiranje za primer politija z MK. S pipeto nalijemo na tampon, ki je delno ali povsem v vrečki, 15 ml 98- oziroma 100-odstotne MK, nato tampon povsem potisnemo v vrečko in takoj zavarimo ali zalepimo s selotejpom. Večje število tamponov zaradi varnosti zavarimo v še večjo vrečko. Tampone vstavljamo v panje, ko je zunanja temperatura nad 1 5 ° C, ob normalno odprtem žrelu in v vseh družinah hkrati. Preden tampone položimo v panj, pri AŽ panju med satniki in stropom oziroma zgornjimi letvicami satnikov in pokrovom ali pitalni-kom pri LR panju s primerno debelo deščico oziroma nožem odstranimo morebitne prizidke na zadnjem delu panja. Nato folijo tampona na zgornji strani diagonalno prerežemo (le en rez), da lahko kislina počasi izhlapeva, tampon položimo na satnike oziroma na matično rešetko in z rezom navzgor, če je družina v plodišču, in ga pokrijemo s slojem papirja, da čebele ne bi hodile po njem. Maja pustimo tampone v panjih 20 dni, avgusta pa okrog 23 dni. Po odvzetju jih shranimo za nadaljnjo uporabo.
Ta postopek je bistveno enostavnejši in cenejši od M K plošč. Z njim zdravimo družine le enkrat ali dvakrat (po potrebi enkrat maja, sicer le avgusta), zato je do petkrat cenejši od MK plošč. (Za eno MK ploščo rabimo prav tako 15 ml 100-odstotne MK, ki jo razredčimo na 60-odstotno, a moramo z njo zdraviti družine povprečno dvakrat maja in trikrat avgusta.) Če upoštevamo trenutno ceno MK (PVC folijo, itison oziroma plošče iz lepenke pa zanemarimo, ker jih težko »legalno« kupimo, ne potrebujemo pa jih veliko), stane en tampon okrog 300 din. Če bomo z njim zdravili povprečno enkrat in pol, nas bo zdravilo za celo leto stalo le 450 din, petkratno zdravljenje z MK ploščami 1500 din, enkratna uporaba fluvalinata pa 2000-3000 din. Torej: če se bo postopek z M K tamponi obnesel tudi pri drugih čebelarjih, bo perspektivnejši kot fluvalinatni pripravki.
M K tamponi bodo fluvalinatu enakovredni po enostavnosti uporabe, glede škodljivosti ostankov v medu in vosku ter glede odpornosti varoe na MK pa imajo pred njim celo prednost.
Podrobnejša navodila in pojasnila v zvezi z MK tamponi dajeta -Jože Rotar, Črtomirova 11, 61000 Ljubljana, tel. (061) 325-130, in
-	Janez Firm, Podšentjur 1 0,61 270 Litija, tel. (061) 882-096 (od srede maja dalje, ko jih bom preizkusil tudi sam).
Praktične informacije:
-	Laboratorijsko MK lahko kupite v Ke-moservis-fotomaterialu, Trg osvoboditve 2, Ljubljana, 85-odstotno tehnično MK (le 50 I skupaj!) v Polikemu, TÖZD Chemo, Maistrova 1 0, Ljubljana, in v drugih večjih mestih.
- Lepenko za MK plošče lahko kupite tu in tam v papirnicah oziroma knjigarnah in tiskarnah ali izrežete tanjše škatle od čevljev in podobnih izdelkov in jih po dva ali tri spnete skupaj. Spnete lahko tudi več slojev debeljšega srednjetrdega papirja do debeline 1,2 mm (zaradi reakcije MK naj ne bo potiskan, popisan ali pobarvani).
- Itison kupite v trgovinah s stanovanjsko opremo ali pri polagalcih podov (primerno veliki odpadki).
Dodatni viri o MK:
- prof. dr. Jože Rihar »Varooza čebel« (ČZP Kmečki glas, 1987),
- Prof. dr. Jože Rihar »Zatiranje varooze z mravljinčno kislino« (SČ, št. 5/88),
- Andrej Dvoršak, »Izkušnje z mravljinčno kislino« (SČ, št. 5/88),
- Dušan Medved, »Izkušnje z mravljinčno kislino« (SČ, št. 4/88).
ZATIRANJE VAROOZE S PREKINITVIJO ZALEGANJA
Zaradi časovne stiske avtorja bo članek s to vsebino objavljen v naslednji številki. Ker je postopek F. Zagorca, opisan v njegovem članku »Kako zatiramo varoozo s prekinitvijo zaleganja«, ki je bil objavljen v prejšnji številki SČ, zgrajen na skupni osnovi in le drugače izpeljan, si prav tako lahko pomagate z njim.
Obvestilo:
Vse čebelarje, ki že naravno čebelarite
ali to nameravate po opisanih ali katerihkoli drugih metodah, prosimo, da nam javite svoj naslov, metodo, po kateri delate, število panjev in uspehe, ki jih z njimi dosegate. Te podatke bomo potrebovali za evidenco, za bolj organizirano delo in za morebitne obiske konec julija, predvsem v smeri Ljubljana-Koper.