YUISSN/9295, LETNIK XXVII, ŠT. 3/4, MAJ 1986, CENA 100 DINARJEV
j
A
Vi mladi
morate	biti	sr
ker živite v d
ki je zgolj s svojimi	lastni
spremenila	ru
ki jih je zapustila fašistična	drha
v čudovito
livado socializma
vi mladi
nam ne smete vi mladi
morate postati mi stari.
Ta številka opisuje dobro leto gibanja slovenskih študentov, ki se je začelo konec lanskega marca in zaenkrat še ni končano. Uredila sta jo Dragica Korade in Samo Resnik, pomagali so Igor Mekina, Mojmir Ocvirk, Andrej Rus, Franci Zavrl in Ali Žerdin. Fotografije so bile posnete na drugi volilno programski konferenci UK ZSMS Lj, ko je gibanje z izvolitvijo njegovih predstavnikov v predsedstvo UK (kjer imajo trdno večino in nameravajo delati) dokončno dobilo žig legalnosti. Nekaj slik je še s seminarja UKjev na Pohorju novembra lani ter z 10. kongresa KPS. Naslovnica: vrsta v menzi, študentsko naselje v Rožni dolini, Ljubljana.
FRAGMENTI IZ KRONOLOGIJE
UVODNIK
Takšni memorialni izdaji časnika je kajpada potrebno dodati uvodno besedo. In ne vdajajte se iluzijam, da je ena uvodna beseda dovolj.
Uvodna beseda, če hoče biti dobra uvodna beseda, se mora začeti s citatom, najraje brez navedbe avtorja citata. Ta zadnja opomba je realna nujnost uvodne besede, ki jih ponavadi pišejo velmožje: velmožje pa pišejo tudi citate. Prav zato v uvodnih besedah citate ne podpisujemo, kaj lahko se namreč dogodi, da pisec uvodne besede citira samega sebe.
»Zgodovina, ki je vselej le pozabljena ...« Zgodovino je umno pisati zato, da bi bila čim hitreje pozabljena!. Ohranjajo se sicer ljudske govorice, ki pa zaradi svojega posredovanega karakterja nima znanstvenih potencialov (kot da pisana zgodovina, pripravljena na znanstvenem nivoju, ni posredovana). Napisani torej ostanejo subjektivni izbori dogotkov, vzdušja, načrtov in namenov nekega dogajanja, ki v splošnem pozabljanju poskuša ohraniti svetlobo človeške podjetnosti in poguma. V obdobje informatike (bog nam daj sreče, da je vsaj 100 let še ne dosežemo) nam bo torej ostala le pisana zgodovina, z omejevanjem in nepotrebnostjo medsebojnih izmenjav informacij, se bo izgubila tudi moč ljudske govorice, če ne bo ta pojav v celoti izginil.
V takšnem vzdušju, ki pa ga je seveda težko predvidevati, še posebej če trdno verjamemo v moč subjekta in njegove neuklonjljive ŽELJE po preseganju totalnosti družbenih simbolnih razmerij, dobiva tovrstno delovanje čisto drugačen pomen. In njegovo bistvo je v poskusu, da iz dogot-ka: BOJKOTA izberemo tiste dogodke, jih tako povežemo, argumentiramo in analiziramo, da bo kar se da vem prikaz našega (avtorjev) razumevanja, pričakovanj in spominjanja študentskih dogodkov pomlad—jesen 1085.
Nikogar nimamo namena zavajati in mu nuditi objektiven in absoluten pogled na BOJKOT. Ne
Dušan Šinigoj^ Miran Kalin
razpolagamo z nikakršnimi podatki ali pogovori z drugo stranjo teh dogodkov, republiško oblastno strukturo, o njihovih občutkih, analizah, mnenjih, o njihovem izboru dogodkov, o tem ali so dosegli, izvlekli iz teh dogodkov kakšno korist. Morda bo nekega dne tudi o tem, kaj povedanega. V naprej nudimo opozorilo za tisto priložnost. Morali se boste odločiti, kateri izbor vam je bolj všeč, katere od argumentov boste uporabljali v prijateljskem pogovoru s sogovornikom, ko bo beseda tekla o BOJKOTU. Samo, bog ne daj, ne delajte si iluzij, da boste takrat iz obeh spisov izvlekli »objektivno« sliko.
Zaradi visokega nivoja pisanja, ki je nekako lasten uvodnim besedam, se le-te vselej vsaj končujejo, če niso v celoti sestavljene iz vprašanj. Moje zaključno vprašanje je: ali so študentje z BOJKOTOM, kaj dosegli? In podvprašanje: ali bi se štipendije (o sistemski rešitvi seveda ni govora) brez BOJKOTA povišale na današnji nivo?
Boj
kot
obzorje, glasilo Delegatske konference, maj 1985
... Ravno tako je vprašljiva celotna štipendijska politika, saj namesto, da bi se št. štipendistov in višina štipendije v odnosu na povpr. neto OD dvigovali, kar bi morala biti temeljna cilja vsake dobre štipendijske politike, imamo v obeh primerih negativen trend.
V visokem šolstvu se je število štipendistov v Sloveniji zmanjšalo za 20 %. Štipendija je leta 1980 znašala 66 % povprečnega neto OD, leta 1984 43 %, sedaj pa najvišja štipendija iz združenih sredstev predstavlja manj kot 40 % povprečnega neto OD, povprečna kadrovska štipendija pa le 20 %. Pri tem je potrebno poudariti, da je realni OD v tem času padel za več kot 30 %.
Za zdajšnje neodgovorno početje nas obtožujejo, mar nismo mi poklicani, da bi obtoževali tiste, ki so nas pripeljali do takšnega početja?!
... Od staršev v .družini, kjer znaša dohodek na člana 20,1 % povprečnega mesečnega neto OD (trenutno znaša le-ta 37.000 din), t. j. 7437 din na člana družine, »DRUŽBA« (le kdo jo predstavlja!) ZAHTEVA, da financirajo študij svojemu otroku. Mislim, da je tu vsakršen komentar odveč, saj je s tem denarjem danes umetnost že samo preživeti, kaj šele, da bi kdo dodatno odvajal sredstva za študij otrok.
Vprašanje tiste kategorije študentov, ki so jo strpali v rubriko nepotrebnih širše družbene pomoči (tisti, ki dosegajo dohodek na člana družine v višini 20.350 din po sedanjih merilih, če za izračune uporabljam sedanji povprečni neto OD na zaposlenega v SR Sloveniji, oz. po uveljavitvi predloga sprememb 22.200 din) je tudi zelo pereče, saj ob današnjem vsakodnevnem porastu življenskih stroškov in s tem padanjem realnega OD (ob predpostavki, da je rast OD manjša od rasti življenskih stroškov), pomeni odvajanje sredstev za študij otrok dodatno breme za nemoten razvoj družine.
Ob tem se nehote vzpostavi misel, da so inteligentni otroci kazen za starše in družbo!
Zbor stanovalcev v Domu FSPN je sprejel sklep, da študentje ne morejo pristati na zvišanje stanarin, zaradi česar apelirajo na Izobraževalno skupnost Slovenije in vse druge pristojne organe, da sprejmejo in uresničijo vse potrebne ukrepe za uresničitev določila študentskih domov (ŠD) kot ustanov posebnega družbenega pomena. Odločno zavrnejo zahtevo, da bi študentje plačevali ekonomske stanarine.
20.	marec 1985
Boris Ferenc, predsednik slovenske izobraževalne skupnosti, je na seji Delegatske konference študentov-stanovalcev v študentskem centru (ŠC), poudaril, da obstaja občutna razlika med sedanjo ceno sobe in ceno, ki jo določajo normativi izobraževalne skupnosti. To razliko bi naj pokrivali študentje preko štipendijske politike. Rast stanarin bi bila za 5% višja od rasti štipendij. Študentski predstavniki so zahtevali sistemsko rešitev ekonomskega položaja študentov in učiteljev, vendar jih je Ferenc zavrnil češ, da »širša družbena skupnost nima denarja«, in vztrajal na svoji rešitvi problema. Študentje so zavrnili predlog povišanja stanarin za nazaj, od 1. 1. 1985 ter sklenili, da bodo o povišanju od 1. 4. 1985 razpravljali na zborih stanovalcev do 27. 3.1985, ko bo seja Sveta centra.
22.	marec 1985
Emil Premru, direktor ŠC, je v Oceni poslovanja ŠC zapisal, da že od leta 1979 nastajajo motnje v poslovanju Centra kot posledica neekonomskih cen hrane in bivanja, kar je tudi poglavitni razlog negativnega finančnega rezultata ŠC. Zaradi tega se bodo cene v letu 1985 trikrat povišale.
27. marec 1985
Roman Lavtar, predsednik Doma FSPN, je na seji Sveta centra predstavil rezultate ankete o ekonomskem položaju študentov-stanovalcev, ki so jo izvedli študenti sociologije. Po tej anketi študent razpolaga na mesec s 10648 dinarji, pri čemer pa ima kar 63% študentov nižjo vsoto od tega povprečja. S tem denarjem si lahko študent kupi na mesec 11 kg kruha, 22 litrov mleka, WC papir, plača stanarino in mesečno naročnino na Delo ter mesečno vozovnico, za pot domov pa mu denarja zmanjka. Študentska delegacija je uspela zavrniti planirano ceno stanarine, ni pa mogla preprečiti nove cene sobe za pogodbene stanovalce, kakor tudi ne novih cen hrane. še isti večer so se po ŠD odločali za bojkot stanarin in pričeli podpisovati odprto pismo javnosti.
1. april 1985
Z odprtim pismom javnosti in preko plakatov v vseh ŠD študenti razglasijo bojkot plačevanja stanarin.
2. april 1985
Študentski koordinacijski odbor (KO) preko Radia Študent protestira proti delavcem UJV, ki so prejšnji dan zasliševali predsednika zbora stanovalcev v ŠD na Gerbičevi v zvezi z v tem domu izobešenimi plakati. Protestira tudi proti ravnanju upravnika študentskih domov v Centru, ki je po ŠD odstranjeval plakate. Vsem dekanom ljubljanskih fakultet pa odpošlje sporočilo o tem, da poteka življenje v I ŠD disciplinirano, in da štu-
dentje rešujejo samo svoje eksistenčne probleme. Dekane poziva k temu, da onemogočijo policiji kakršnekoli akcije proti študentom na fakultetah.
3. april 1985
V nabito polni sejni sobi v Študentskem naselju se odvija burna razprava na DK. Izoblikovali so naslednje zahteve: SEK pri Univerzi naj takoj objavi ali pa šele izdela analizo o družbenem in ekonomskem položaju študentov na ljubljanski Univerzi, uprava ŠC pa poda poročilo o socialni strukturi vseh stanovalcev; UK ZSMS pripravi poročilo o tem kdo od študentov dobiva štipendije in kakšne štipendije kdo dobiva; SDK naj takoj pregleda poslovanje ŠC. Študentje zahtevajo sistemsko rešitev svojega vprašanja, vsa za to potrebna sredstva pa naj pristojni organi vzamejo iz tiste malhe, ki je namenjena za manifestne in politične akcije ter bankrotne in parazitske družbene dejavnosti kot je npr. vojska. Sklenejo, da bojkot stanarin traja vse do uresničitve sistemske rešitve ekonomskega položaja študentov.
O odprtem pismu domov-cev razpravlja Univerzitetni svet in podpre zahteve študentov. Poudari, da so stališča študentov tudi stališča univerzitetnega sveta. DK se razglasi za koordinacijsko telo akcije.
4. april 1985
Predsedstvo UK ZSMS razpravlja o odprtem pismu do-movcev in bojkot stanarin podpre. Predsedstvo poudarja, da je potekala politična akcija UK ZSMS za sistemsko rešitev položaja študentov že več let, vendar ni prinesla nobenih rezultatov.
5.	april 1985
Študentski KO sprašuje preko Radia Študent Emila Premruja. direktorja Centra, če je 22. marca najavljeno trikratno zvišanje stanarin še veljavno. Istočasno v svojem pismu sprašuje, kako to, da ni nihče od pristojnih sedaj obljubljenih sredstev za ŠD pridobil že marca. KO zahteva tudi odgovor na vprašanje, kje so se ta sredstva za subvencioniranje stanarine v ŠD zadrževala, za katere namene so bila primarno namenjena in kdo je odgovoren za to, da jih študentje niso dobili že v marcu.
9. april 1985
Na seji RK ZSMS so v razpravi o bojkotu stanarin opozorili na to, da so vse dosedanje rešitve tega problema bile samo površinske in kot take predstavljale le gašenje požarov.
10. april 1985
Nekateri člani DK ostro napadejo na seji DK Koordinacijski odbor (KO), ki je v svojem pismu predlagal nekaterim predsednikom zborov stanovalcev odstop zaradi njihove nedejavnosti v akciji. DK zahteva od predsedstva UK ZSMS, da o vseh stvareh, ki
zadevajo domovce, ne sprejema nobenih sklepov brez njihove vednosti.
11.	april 1985
Dr. Božidar Debenjak je na seji predsedstva UK ZKS opozoril na možnost zlorabe bojkota stanarin v sovražne namene. Na seji so sprejeli stališče, da komunisti podpirajo reševanje študentskega standarda, ne podpirajo pa metod in sredstev politične akcije, ki izključuje nekatere družbene subjekte.
Zasedal je tudi Odbor za Usmerjeno izobraževanje in ugotovil, da v tem trenutku ni sposoben uresničiti sistemske rešitve družbenega in ekonomskega položaja vseh udeležencev v izobraževanju.
Andreja Stopar, članica predsedstva UK ZSMS, je vodila posvet predstavnikov OO ZSMS iz vseh ljubljanskih fakultet. Sklenili so, da bodo 22. 4. 1985 pričeli vsi študenti ljubljanske Univerze s trodnev-nim bojkotom hrane v vseh razdelilnicah hrane v okviru ŠC.
16. april 1985
Predsedstvo UK ZSMS telegramsko skliče sestanek vseh predstavnikov OO ZSMS, jim posreduje »dopolnilne informacije« o tem, da so se sestali mladinski in ne-mladinski funkcionarji ter sklenili, da bojkot hrane ni niti primeren niti potreben. Predstavniki OO ZSMS se s tako informacijo niso strinjali. Že uro pred tem so namreč študenti ekonomske fakultete predlog bojkota in njegove cilje (znižanje cen hrane) z navdušenjem sprejeli.
17. april 1985
Na seji Delegatske konference študenti ponovijo svoje zahteve. Tudi DK sprejme
sklep o pričetku bojkota hrane 22. 4. 1985
22.	april 1985 Vse razdelilnice študentske prehrane so prazne. Vsi profesorji so solidarni s študentsko zahtevo.
Univerzitetni svet imenuje komisijo za proučitev samoupravne in notranje organiziranosti ŠC, še zlasti pa njegovega poslovanja.
24. april 1985 Gorazd Gorenc, predsednik UK ZSMS, na razširjeni seji sveta za vzgojo in izobraževanje pri RK ZSMS izjavi, da predsedstvo UK ZSMS ni predlagalo bojkota hrane, ne strinja se z zahtevo študentov, da naj bon za topli obrok znaša 60% vrednosti toplega obroka. Tone Ferenc, predstavnik slovenske izobraževalne skupnosti, pa je povedal, da je Odbor za usmerjeno izobraževanje sklenil, da je potrebno za študentske probleme najti sistemsko rešitev in jo vgraditi v naslednje srednjeročno obdobje; da naj Izobraževalna skupnost pokriva osebne dohodke in prispevke iz OD zaposlenim v ŠC. Sporočil je tudi, da so ŠC odobrili 30 milijonov dinarjev. Rajko Šugman, prorektor Ijubljan-
Mojmir Ocvirk	pripravil	Miran	Kalin
KDO BO REŠEVAL NAŠO DRUŽBO,
če ne mi, mladi Kdo bo prestrukturiral gospodarstvo, vzpostavil učinkovite socialne sisteme in vpeljal moderno tehnologijo, če ne mi, ki se drgnemo na fakultetah. Razvoj celotne družbe je v naših rokah. Mi smo tista notranja sila, ki je še popolnoma neakt/virana. Mi smo tisti, ki so družbi v krizi najbolj potrebni. Mi smo ISKANI ne pa VZDRŽEVANI Nezaposlenost je mit, s katerim nas strašijo, da se nam kolca. Družba, ki ne zapodi svojega mladega intelektualnega kapitala, dela samomor, reže si zadnjo nitko, ki jo še vleče stran od nerazvitosti.
Družba je tista, ki nam dolguje pogoje za študij, zagotovljena delovna mesta in znosne družbene odnose. Dolguje nam, mladim, in ne mednarodnim bankam. Zato naj plača nam, ki smo pripravljeni vlagati čas in energijo v študij, in ki se ne bojimo prevzeti tveganja intelektualnega življenja in dela nase za celo življenje.
iz biltena FSPN, pomlad 1985
V zadnjih marčevskih dneh so po vseh domovih potekale izredno aktivne razprave in priprave na bojkot. V ta namen so po vseh domovih pripravljali plakete, katerih vsebina je opozarjala na socialnoekonomski položaj študentov, poslovanje ŠC, pa tudi na položaj univerze v družbi. Le v izjemnih in maloštevilnih primerih so bili nakazani preboji te — pogojno rečeno — sindikalistične vsebine.
<
Od.
O
W
(—
<
Študentski časopis KATEDRA, Tyrševa 23, MARIBOR; telefon (062) 22004, 22977. številka žiro računa: 51800-678-81846 Izdaja: UK ZSMS Maribor
Uredništvo: Branko Greganovič (glavni in odgovorni urednik), Dominik šolar (oblikovanje), Peter T. Do-brila (kulturno dogajanje), Mitja Reichenberg, Samo Resnik (znanost), Dragica Korade (ljubljansko dopisništvo), Miran Lesjak (stran Radia Študent), Ružiča Vujovič (beograjsko dopisništvo)
Tehnični urednik. Marjan Hani
Tajnica Tanja Muršec
Dislnoucija: Tomaž Borko, Slavko Cehner
Katedra izhaja ob podpori Družbenega dogovora o financiranju mladinske periodike v Sloveniji In Univerze v Maribor
Tisk: CGP Večer, Tržaška cesta 14, 62000 Maribor Letna naročnina vsi 500 din
Oproščeno temeljnega davka na promet po sklepu št 421-1/70, z dne 11, 1 1973 Sestanki uredništva: desetega v mesecu in prvi torek po izidu, ob 18.00 Uradne ured: ponedeljek 10—12, torek 12—14, četrtek 14—15 ure
ske Univerze, pa je poudaril, da se bo univerzitetni svet zavzel za to, da bi štipendija znašala spet 66 odstotkov povprečnega OD, kot je to bilo leta 1980.
9.	maj 1985
Ob 10. uri se je pod Prešernovim spomenikom zbralo kakih 500 mladih, ki so nosili balone. Policija jih je prepričevala, da bo ukrepala, če se ne bodo razšli, saj niso napovedane nobene demonstracije. Ob 11. uri grozi, da bodo vse zaprli. Ob 12. uri je povorka krenila po ljubljanskih ulicah in se ob 13. uri pod Prešernovim spomenikom mirno razšla. V istem času so beo-grajčani gledali parado.
Na seji DK so sprejeli sklep, da bodo študentje v menzi v študentskem naselju nadaljevali z bojkotom hrane do konca šolskega leta, UK pa mora nadaljnjo akcijo sko-ordinirati tudi po fakultetah. Sklenili so tudi, da stanarin za čas bojkota ne bodo plačali, saj je opredelitev bojkota dovolj jasna. Benedikt Jeranko pa je povedal, da se širijo neresnice v zvezi s člani ZK v ŠC — meni, da ni bilo nobenega predloga o političnih pritiskih na »te ljudi.«
Dragica Korade je predstavila predlog Koordinacijskega odbora o novem sistemu štipendiranja, ki bi mogel biti ena od možnih sistemskih rešitev družbenega in ekonomskega položaja študentov. DK je sklenila, da bo poslala ta predlog v razpravo na zbore stanovalcev, predsednika UK ZSMS pa zadolži, da organizira razprave po zborih študentov na fakultetah.
16. maj 1985 Delegatska konferenca zahteva, da morajo tudi do-movci imeti v univerzitetnem svetu svojega predstavnika. Študenti sklenejo, da bodo 23. maja v menzi v študentskem naselju organizirali zbor vseh stanovalcev, če že predsedstvo UK ZSMS noče organizirati zbora vseh študentov. Predsednik UK ZSMS Gorazd Gorenc in Benedikt Jeranko menita, da zbor ni potreben in nasprotujeta morebitni politizaciji zbora ter opozarjata na to, da bi ga lahko kdo zlorabil v sovražne namene.
21.	maj 1985 Skupščina izobraževalne skupnosti sklene, da bo pokrila osebne dohodke in dajatve iz OD delavcem v ŠC. Opoldne se skupina 300 ljudi zbere pod Prešernovim spomenikom. Tokrat ima rdeče nageljčke.
23.	maj 1985 V študentskem naselju se je zbralo kakih 1000 študentov na zboru stanovalcev. Do-movci iz ŠD za Bežigradom, iz Akademskega kolegija, Ilirske in iz ŠD na Gerbičevi so na zbor prišli peš. Policija kljub napovedim ni intervenirala. Na zahtevo nekaterih političnih funkcionarjev zbora nista smela voditi Andrej Rus in Mojmir Ocvirk, čeprav je tako sklenila Delegatska konferenca. Predstavnikom »širše družbeno-politične skupnosti«, ki so na zbor prišli povsem nepripravljeni, so študentje odgovarjali z žvižganjem. Še posebej jih je razočaralo dejstvo, da je njihovim zahtevam oporekal tudi rektor Univerze. Zbor so pričeli študentje s predstavitvijo obeh študentskih predlogov razrešitve družbenega in ekonomskega položaja študenta, vendar pa se je namesto razprave na to temo razvilo le zmerjanje med študenti in Oblastjo.
Na zboru so študentje še enkrat povedali, da stanarin za čas bojkota ne bedo plačali.
28. maj 1985 Na zadnji seji delegatske konference v šolskem letu so sklenili, da bojkot traja vse do tedaj, dokler ne bo sistemske rešitve študentskega vpraša-
nja. Bojkot stanarin traja v času počitnic. Na sestanku se dobijo ponovno 9. oktobra 1985. Danijel Knavs, predsednik DK, pa je povedal, zakaj zbora nista smela voditi Ocvirk in Rus. Tik pred začetkom zbora so se namreč na Univerzi sestali prorektor Rajko Šugman, rektor Ivo Fabinc, Božidar Debenjak, predsednik UK ZKS, Gorazd Gorenc, predsednik UK ZSMS in drugi ter mu sporočili, da na zboru niso pripravljeni poslušati nobene razprave o letu 1968, ker se morajo študenti v tem trenutku pogovarjati o bolj aktualnih stvareh. Zato Mojmir Ocvirk na zboru ni smel predstaviti zgodovine študentskih bojev za razrešitev svojega družbenega in ekonomskega položaja. Za delovno mizo na zboru pa je Gorenc sedel zšradi tega, ker so zahtevali, da zbor vodi eden od predstavnikov mladine.
V zagrebškem tedniku Da-nas je Jože Smole, predsednik MK ZKS izjavil, da nekaterih študentov sploh ne zanima materialno stanje njihovih kolegov, temveč hočejo to situacijo izkoristiti za napad na vso družbo in za ustanavljanje »nekih paralelnih organizacij.« Po Smoletovem mnenju so »oni le podaljšana roka nekoga drugega.« Smole je v intervjuju kategoričen tudi glede plačevanja stanarin: kdor ne bo plačal, ga bodo vrgli iz doma. Tu ni popuščanja, pravi, kajti če popustimo na tej točki, potem bodo lahko jutri lahko rekli tudi delavci: zaradi previsoke inflacije ne moremo več plačati stanarine, vode, elektrike itd. . .
1.	junij 1985
Študentski servis se je odcepil od ŠC in priključil k UK ZSMS. Prva zahteva odprtega pisma domovcev je uresničena.
3. junij 1985
Dragica Korade, študentka
4. letnika sociologije, se z dekanom in prodekanom FSPN dogovori za to, da bo rektorju Univerze Edvarda Kardelja napisala pismo, v katerem mu bo sporočila, zakaj in kako ga je žalila na zboru študentov
23.	maja. V pismu mu sporoča, da je s svojo izjavo merila na vse tiste, ki v tej družbi govorijo take neumnosti, kot jih je Oblast govorila na zboru študentov.
6. junij 1985
Božidar Debenjak očita v Mladini Mojmiru Ocvirku, ki je poročal z zbora študentov, »težave s citiranjem po spominu«. Pravi, da je Ocvirk navedel pod njegovim imenom in priimkom izjavo, ki naj bi jo dal na zboru študentov in v tej pavšalno napadel humanistično in družboslovno inteligenco, vendar je ta citat napačen. Debenjak pojasni, da je z očitkom demagogije na zboru meril predvsem na tiste, »ki niso čakali niti trenutka z odgovorom.«
7. junij 1985
Jože Smole, predsednik MK ZKS, je na predsedstvu UK ZKS poudaril, da bi študenti morali svoje upravičene zahteve artikulirati preko organov ZSMS, le-ti pa bolje delati in tako preprečiti situacije, kjer lahko delujejo razna koordinacijska telesa, ki bi lahko delovala tudi proti našemu samoupravnemu socialističnemu sistemu. Neplačevanju stanarin se je po njegovem mnenju potrebno upreti z odločno akcijo, socialno ogroženim študentom pa pomagati.
Pri ocenjevanju poročanja Radia študent pa je grajal odgovornega urednika Matjaža Jevniška zaradi enostranskosti informiranja o razreševanju problemov študentskega standarda in pbzval k odločnemu boju zoper vse tiste, ki skušajo izkoriščati socialne probleme za nesprejemljive politične cilje. V svoji razpravi je Smole poudaril tudi to, da
je treba probleme reševati na kulturen način in da komunisti ne smejo dovoliti, da bi posamezniki žalili rektorja Univerze ali kogarkoli drugega iz^-med njih.
Glede neplačevanja stanarin je Božidar Debenjak dejal, da bo za streznitev med do-movci potrebna predvsem politična akcija komunistov.
16.	junij 1985 Ivo Fabinc, rektor Univerze, sporoča v pismu Dragici Korade, študentki 4. letnika so-cilogije, da je njeno pismo bilo zanj prava osvežitev.
10.	julij 1985 Skupščina občine Ljublja-na-Vič je sprejela sklep o uvedbi prisilne uprave v ŠC. Odstavijo tudi direktorja ŠC Emila Premruja. Sredi julija pošlje prisilna uprava vsem stanovalcem in njihovim porokom opomine za plačilo stanarin.
19.	september 1985 Na pobudo prisilne uprave se sestanejo člani Delegatske konference. Lojze Jamnik, član prisilne uprave, sporoči študentskim prestavnikom višino novih stanarin in pozove vse študente h konstruktivnemu sodelovanju s prisilno upravo. Jamnik je dejal, da je za prisilno upravo najbolj pomembna ekonomska cena sobe. Študentski predstavniki, katerih mnenje tako ni več pomembno, so opozorili na to, da še zmeraj ni objavljena analiza o socialnem in ekonomskem položaju študentov.
1.	oktober 1985 Benedikt Jeranko, član Delegatske konference in član UK ZKS ter član prisilne uprave, je na seji UK ZKS dejal, da študenti novo ceno sobe morejo plačati, problem pa je v tem, da nočejo plačati. — 4. oktober
Srednješolci na Taboru v Ljubljani so se odločili za tri-
takšno njeno obnašanje pa ležijo v neaktivnosti OO ZSMS in ZK. Trdijo, da je bilo v zadnjem obdobju veliko storjenega za izboljšanje položaja udeležencev v izobraževanju in da morajo te dosežke vsa sredstva javnega da do povišanja do njihovega sestanka s predstavniki slovenskega Izvršnega sveta ne bo prišlo. Na tej seji so tudi prebrali in potrdili pismo Izvršnemu svetu.
Podpredsednik UK ZSMS Branko Šušteršič se s kritično oceno delovanja predsedstva UK ZSMS v bojkotu ni strinjal. Delegatska konferenca zahteva skupen sestanek s predsedstvom UK ZSMS, kjer se bodo vsi skupaj pogovorili o delu članov mladinskega vodstva, ki naj prouči možnost za kadrovske spremembe v svojih vrstah.
24.	oktober
Člani delegatske konference so na svoji seji ostro napadli predsednika UK ZSMS zaradi njegove diskvalifikacije svojih kolegov na seji Univerzitetnega sveta, ki jo je povzelo na svoji prvi strani tudi Delo. Na osnovi sklepov zborov stanovalcev o delu predsedstva UK ZSMS zahtevajo njegov takojšen odstop.
30. oktober
Izstop iz RSMS (glej str. 8,m besedilo izstopne izjave krasi naslovnico Katedre 1985/9, v spremenjeni obliki se ga najde tudi na deseti številki)
30. oktober 1985 Študentje Biotehniške fakultete v Ljubljani razpravljajo na svojem zboru o prostorski krizi. Tako študentje kot profesorji delajo v gmotno pomanjkljivih, zdravstveno neprimernih in celo življensko nevarnih razmerah. O težkih pogojih svojega dela napišejo tudi odprto pismo javnosti.
4. november V pogovoru, ki ga je po do-
f
dnevni bojkot hrane v dijaški menzi zaradi drastičnega zvišanja cen.
Bojkot dijakov
9.	oktober 1985
Predstavniki Delegatske konference bojkot stanarin tudi formalno ukinejo.
17.	oktober 1985 Prisilna uprava znova forsi-ra višje stanarine, študentski odgovori so isti kot na septembrski seji. Člani prisilne uprave študentom obljubijo, titi delo pri razreševanju odprtih vprašanj in ki terjajo ustanavljanje nove organizacije, ki bi branila študentske interese, kar pomeni poizkus diskvalifikacije ZSMS. Menili so, da hoče delegatska konferenca s svojimi zahtevami v pismu slovenskemu izvršnemu svetu zaobiti ustaljene poti političnega in samoupravnega delovanja, vzroki za
govoru s sekretarjem CK ZKS Miho Ravnikom sklical predsednik SZDL Franc Šetinc, so ugotovili, da gre pri sedanjem študentskem dogajanju za delovanje izvensistemskih skupin, ki skušajo razvrednotiti delo pri razreševanju odprtih vprašanj in ki terjajo ustanavljanje nove organizacije, ki bi branila študentske interese, kar pomeni poizkus diskvalifikacije ZSMS. Menili so, da hoče delegatska konferenca s svojimi zahtevami v pismu slovenskemu izvršnemu svetu zaobiti ustaljene poti političnega in samoupravnega delovanja, vzroki za takšno njeno obnašanje pa ležijo v neaktivnosti OO ZSMS in ZK. Trdijo, da je bilo v zadnjem obdobju veliko storjenega za izboljšanje položaja udeležencev v izobraževanju in da morajo te dosežke vsa sredstva javnega-obveščanja, še zlasti pa Radio študent, prikazovati bolj
objektivno in afirmirati dosežene rezultate.
7.	november 1985
Benedikt Jeranko poroča na seji UK ZKS o tem, da plakati v študentskem naselju ponovno pozivajo študente k bojkotu plačevanja stanarin. Povedal je tudi, da kroži po študentskem naselju lista s podpisi za izstop iz ZSMS. Branko Šušteršič, podpredsednik K ZSMS, pa se je v svoji razpravi spraševal, kako lahko Branko Žnuderl, predsednik OO ZSMS v SC, predlaga izstop iz ZSMS; Mitja Maruško, član UK ZKS, pa je opozoril na to, da gre v delu delegatske konference za politizacijo mimo prvotno začrtanih ciljev, saj predlog izstopa iz ZSMS ne sodi v delokrog Delegatske konference. Sklenili so, da morajo OK ZK oceniti pobude za izstop iz ZSMS in obravnavati vse člane, ki organizirano iščejo podporo pri akciji izstopanja iz ZSMS, prisilni upravi v ŠC pa naročili, da naj s pravočasnim posredovanjam informacij o zasedenosti študentskih sob onemogoči govorice, da so sobe nezasedene in da tako stanje vpliva na višjo ceno bivanja v ŠD.
Danijelu Knavsu, bivšemu predsedniku Delegatske konference, pa so sporočili v študentskem naselju, da se mora nemudoma oglasiti pri Dušanu Šinigoju, predsedniku slovenskega izvršnega sveta. Knavs je Šinigoju povedal, da ne more zastopati stališč delegatske konference, ker ga o tem sestanku niso predhodno obvestili, lahko pa vse udeležence pogovora seznani s stanjem v ŠC. Po triurnem pogovoru so se odločili, da se bo delegatska konferenca ponovno sestala z izvršnim svetom.
20.	november 1985 Študentje Biotehnične in Filozofske fakultete zahtevajo na združenem zboru razrešitev prostorske krize, ki jo »širša družbena skupnost« razrešuje že dobrih 15 let. Za orožje proti lažnim obljubam, ki jim jih oblast ponuja namesto konkretnih rešitev, so določili bojkot predavanj. »Naj se ta družba naposled odloči, ali nas potrebuje ali ne,« je dejal Nace šumi, dekan Filozofske fakultete.
Zahtevajo tudi odstop predsedstva UK ZSMS.
2.	december 1985 Na zahtevo Delegatske konference je Dušan Šinigoj, predsednik Izvršnega sveta Slovenije, organiziral sestanek z vsemi nosilci izobraževalnega sistema. Oblast je študentom povedala, da ni res, da je bilo za izboljšanje študentskega položaja storjenega zelo malo. Bojkot kot politična metoda boja je nesprejemljiv, prav tako pa je tudi napad na slovensko štipendijsko politiko kratkovidno ravnanje. Šinigoj zahteva, da študenti nove stanarine poravnajo do konca leta in podpira ■predlog članov prisilne uprave za dodelitev pomoči socialno ogroženim študentom. Dušan Šinigoj je izgubil živce, ko mu je Miran Kalin odgovoril na vprašanje, od kje naj izvršni svet vzame denar za izboljšanje razmer na področju izobraževanja. Kalin je predlagal zmanjšanje sredstev vojski. Rektor Univerze je na maratonskem sestanku molčal, (glej Katedro 1985/10, str. 2-3)
4.	december 1985
Delegatska konferenca prekine bojkot plačevanja stanarin. V skladu z navodili Izvršnega sveta sklene, da naj vsi materialno ogroženi študentje oddajo prošnje za socialno pomoč v ŠC.( Socialno ekonomski komisiji), o rezultatih teh prošenj govori Igor Mekin)
12.	december 1985 Vladimir Kukavica, študent Ekonomske fakultete, vztraja
na tem, da se v skladu s Poslovnikom UK ZSMS OO ZSMS v ŠC preimenuje v Sekretariat aktivov ZSMS v ŠC. Predsedstvo UK ZSMS OO ZSMS v ŠC odreče finančna sredstva. Vika Potočnik, predstavnica RK ZSMS in Jasmin Držanič, članica predsedstva UK ZSMS, ostro napadeta Branka Žnuderla, predsednika OO ZSMS v ŠC zaradi tega, ker je tudi on podpisal anketo o izstopu iz ZSMS. Branko Svetičič, študent 4. letnika Pravne fakultete, pa predlaga izključitev Bojana Petana, sekretarja UK ZSMS, iz ZSMS. Ugotovil je namreč, da je Petan kot zadnji predsednik aktivov ZSMS v SC neposredno odgovoren za zamrtje dela mladine v študentskem naselju, (glej str. 21)
18.	december 1985 Programsko-volilna konferenca UK ZSMS je propadla. Takoj po pozdravnem govoru Božidarja Debenjaka se je priglasil k besedi Branko Svetičič, ki je ugotovil vrsto zakonskih kršitev pri delu predsedstva UK ZSMS. Njegovi kritiki so se pridružili še številni drugi delegati. Predsednik UK ZSMS Gorazd Gorenc, ki je sejo vodil, novo nastali situaciji ni bil več kos, konference v bistvu ni več nihče vodil in tako je po dobrih dveh urah burnega in divjega razpravljanja — propadla, (glej str. 22)
27. februar 1985 Alenka Forte, predsednica SEK v SC, je na skupni seji delegatske konference in mladine v študentskem naselju podala poročilo o dogodkih s prošnjami za dodelitev pomoči revnim študentom. Za pomoč je zaprosilo 856 študentov. Odgovor je poslalo samo 14 občin, ostalim 36 pa se ni zdelo vredno odgovarjati. Enkratno pomoč v znesku 30.000 dinarjev je dobila samo ena študentka. Delegatska konferenca je sklenila, da naj študentska košarica in analiza socialno-ekonomske-ga položaja študentov predstavljata osnovo za dodelitev socialne pomoči študentom. Pomagati je treba tudi tistim, ki so ponovno vpisani, pa ne prejemajo štipendije. Benedikt Jeranko je povedal, da se bodo tudi v letošnjem letu stanarine povečale tri krat. Prvo povišanje bo 1. marca 1986 - za 22,5 %.
12. marec 1985
Božidar Debenjak na razširjeni seji UK ZKS govori eksplicitno o dveh študentskih strujah. Vse navzoče opozori na to, da tokratna programsko-volilna konferenca mora uspeti.
Na okrogli mizi o vlogi mladinske organizacije na fakulteti, ki jo je organiziralo predsedstvo OO ZSMS FSPN, so razpravljalci ugotovili, da je predsedstvo OO ZSMS nelegitimno (večina njegovih članov je tudi v vodstvu UK ZSMS). Ugotovili so tudi, da so neveljavne volitve, ki so potekale, tega dne na FSPN. Andrej Rus, študent 4. letnika sociologije, je javno izobesil obvestilo o tem, zakaj bojkotira volitve. Med študenti, se je slišalo, da je to Rusovo dejanje vznemirilo predvsem dekana fakultete, (glej str. 14)
13. marec 1986
Profesorji Filozofske fakultete so na pogovor povabili Marjana Orožna, ki naj sindikatom in slovenski javnosti predstavi težke, če ne že sramotne razmere, v katerih se je fakulteta znašla zaradi gmotnih in prostorskih stisk. Dekan Nace Šumi je povedal, da lahko snažilkiizplačjo le 19 tisoč dinarjev dohodka na mesec, profesor pa prejme le 7 starih milijonov. Morda je to zadnji mirni sestanek, je med drugim dejal predstavnik sindikata profesorjev na fakulteti.
DELO, 14/3/86
2. volilno programska konferenca UK ZSMS Lj 25. marec 108
C
3
KAKO SO SE GIBALI ŠTUDENTI?
Mo K A mmiln 1 O I л ♦ Л rk mAntl/n ..	:	xr	'	.. .
Maja bo minilo 18 let od začetka »legendarnega« študentskega gibanja. Po jugoslovanskih zakonih bo gibanje torej postalo polnoletno. Študentsko gibanje naj bi potrdilo tezo, da prehodna socialistična družba ni brezkonfliktna, ampak protislovna celota.
Bolj poglobljena zgodovinska analiza pa pokaže, da se je mladina začela gibati že precej pred slavnim 1968.
Petdeseta leta
Domovina je bila obnovljena, razredni sovražnik poražen, prvi udarniški val pa je bil že mimo. Začelo se je v Zagrebu: že leta 1952 je prišlo do prvih študentskih demonstracij, bile pa so ostro zatrte. Scena je bila sicer bolj miroljubna kot pred vojno (torej v stari Jugi), ko so demonstrante pošiljali v koncentracijska taborišča, pa vseeno ne čisto nedolžna.
Že naslednje leto je počilo tudi v Ljubljani, pa najbrž še kje. 5. maja 1953 je Mladina objavila povzetek odprtega pisma ljubljanskih študentov. V pismu, naslovljenem slovenski javnosti, so študentje opozarjali na težak ekonomski položaj, pa tudi na problem otroških doklad, ki niso zagotavljale dotoka delavske in kmečke mladine na univerzo, študente je motil tudi pravilnik, ki je od njih zahteval obvezen obisk predavanj, preveliko število predmetov in toga administrativna pravila. Študentje so prav tako zahtevali javnost sej, ki so pomembne za študente in širšo družbeno skupnost.
Pomlad leta 1953 je menila še dokaj mirno, zato pa je jeseni postalo bolj vroče. Študentje gradbene fakultete so zagrozili, da bodo štrajkali. Zrevoltiranost študentov ni bila slučajna. Odprto pismo ni spremenilo njihovega položaja, gradbeniki pa so bili v posebno težki situaciji, saj je bil študij zaradi nabitega programa precej daljši kot na drugih fakultetah. Zato so zahtevali, naj se odpravijo razlike med dejansko in uzakonjeno študijsko dobo in da naj fakultetne oblasti pripravijo tak učni načrt, ki bo ustrezal potrebam prakse. Njihovega protesta pa profesorji niso vzeli preveč resno. Eden od profesorjev je študente »pomiril« s trditvijo, da je čisto logično, da se strinjajo z načinom dela na fakulteti, saj so se z vpisom na visokošolsko institucijo obvezali, da bodo spoštovali pravilnik. O vseh dogajanjih je 11. 12. poročala Tribuna. Že v naslednji šrtevilki pa so bralci lahko prebrali, da se je štrajk res dogodil. Študentje so se zbrali na mitingu pred fakulteto in povedali, kaj hočejo.
Zanimivo je, da se je štrajk ljubljanskih študentov pripetil precej pred prvim »uradnim« jugoslovanskim štrajkom v Trboveljskih rudnikih. Študentom gradbene fakultete so obljubili solidarnostno pomoč kolegi s filozofske fakultete.
Po štrajku se je kolesje odločanja nekoliko premaknilo. Izvršni svet Ljudske republike Slovenije se je obvezal, da bo našel rešitev. Šele odločna izveninstitucionalna akcija pa je dokazala, da stari program ni dober.
Šestdeseta leta
Stvari se niso začele leta 1968, ampak že 5 let prej. Epicenter dogajanja se je premaknil na Ekonomsko fakulteto 6. septembra se je na stenah pojavilo anonimno pismo. Anonimnež je 11. strani dolgo pisarijo poslal na več naslovov (Tribuno, fakultetni organi...) Predvsem je ostro kritiziral reformo, ki je študij razdelila na dve stopnji. Avtor pisma je ugotovil, da fakulteta proizvaja ozko usmerjene fahidiote, specializirane računovodje in ekonomiste, ne pa kritičnih, široko izobraženih ekonomistov. Učinek reforme in dvostopenjskega študija je bil po besedah anonimneža katastrofalen. Prav tako kot študentje Gradbene fakultete leta 1953 je anonimnež ugotavljal, da je program prenatrpan. Kot dokaz je navedel, da na fakulteti poučujejo kar 90 predmetov.
Situacijo pa je še bolj zaostril »incident« na podelitvi diplom prve stopnje. Dekan je diplomante vprašal, če nameravajo nadaljevati študij. Ker so molčali, jih je najprej grobo vprašal, če sploh znajo govoriti. Potem, ko mu je večina študentov odgovorila, da bodo študij nadaljevali, jim je povedal, da širša družbena skupnost potrebuje diplomante že zdaj, in da je inercija zakonodajalca takšna, da naj bi večji del diplomantov prve stopnje odšel v službo
Ogorčeni študentje so se sestali na izredni skupščini študentske organizacije. Predvsem so kritizirali slab izobraževalni program, lotili pa so se tudi socialno-ekonomske analize študentskega položaja in standarda. Ugotovili so npr., da 13 % študentov nikdar ne j6 kosila, da je število študentov delavskega in kmečkega porekla vedno manjše ...
In potem je prišel maj 1968
Višje stanarine so študente pognale na cesto. Zgodba iz leta 1953 in 1963 se je praktično ponovila. Študentje so ugotavljali, da študirajo lahko le otroci mestnih staršev, da je študentski standard nizek, da univerza postaja stranišče znanosti... Začetek sedemdesetih pa je prinesel tudi novosti. Predvsem je šlo za direktno politično kritiko partije, pred tem pa so študentje kritizirali svojo stanovsko organizacijo in jo tudi reformirali.
Študentska aktivnost je bila tokrat najintenzivnejša, dokončno pa so študentarijo zatrli z reformo študentske organizacije in njeno vključitvijo v ZSM. Precej časa je trajalo, preden so se študentje spet aktivirali.
Bojkot
Če bojkot primerjamo z dogodki v preteklosti, lahko opazimo, da je scenarij praktično isti. Natančnejša analiza zahtev iz let 1968—72 bi pokazala, da so študentje zahtevali pred 18 leti praktično iste stvari kot zdaj. Celo besednjak, ki so ga študentje uporabljali pred 18 leti, se ni spremenil.
Uči nas tale štorija ...
Tri desetletja študentskih gibanj, njihovih zahtev in akcij dokazujejo, da mladina ni apolitična, apatična . . . Apatija je lahko le načrtni produkt mladinskih in političnih vodstev. Apatija je lahko koristna floskula in opravičilo mladinskih aktivistov. Prvi fakultetni štrajk dokazuje, da je študentska populacija bila precej bolj politizirana, kot pa drugi deli prebivalstva.
Študentska gibanja so lep dokaz za to, da jugoslovanska družba nikdar ni bil brezkonfliktna?. Praviloma so v petdesetih letih (pa tudi kasneje) kritikom lepili takšne ali drugačne nalepke, akterji konfliktov pa so bili označeni vsaj za potencialne, če ne celo resnične sovražnike lepše prihodnosti. O prvem študentskem štrajku je Tribuna kljub vsemu pisala dokaj naklonjeno, čeprav zadržano.
Konflikt je del družbe, hudo pa je, če ga oblast potlači ali zamolči. Študentska gibanja so več ali manj pozabljeni dogodki in tako se precej ljudi vedno znova čudi, od kod nezadovoljstvo. Gibanja so izbrisana iz kolektivnega spomina. Brisanje kolektivnega spomina pa ni abstrakten, ampak zelo konkreten proces. Kdor skuša v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani najti revijo Perspektive, v kateri so precej natančno popisani dogodki na Ekonomski fakulteti pred 23 leti, bo ostal praznih rok. Zadnji letnik Perspektiv je skrivnostno izginil. Tega letnika Perspektiv ni možno najti niti v Osrednji družboslovni knjižnici v Delavski knjižnici pa letnik 1964 sicer imajo, le da manjka ena dvojna številka, ki se med drugim ukvarja tudi s študentskim gibanjem. Ta številka prav gotovo ni izgubljena po naključju, saj je letnik vzorno vezan.
Akterji konflikta se borijo za kontrolo nad določenimi, za družbo potrebnimi sredstvi. V ospredje praviloma stopajo ekonomski moment, študijski program in širši politični problemi. Gre za stalno prisoten konflikt, ki pa iz latentnega stanja preide v času, ko je družbena situacija bolj zaostrena. Leto 1953 je znano po prvih kritikah zbirokratizira-nosti vodstva, pa tudi odtujevanja politične elite. Leto 1963 je leto ustavnih in sistemskih sprememb, tovrstne spremembe pa večkrat prinesejo manifestacijo nakopičenih konfliktov. Leta 1968—72 so znana zaradi velike politične razgibanosti, pride tudi do novih večjih razslojevanj in družbenih trenj.
Dogodki iz preteklosti torej kažejo, da lanski bojkot stanarin ni nikakršna specialna vojna, kot bi lahko sodili po večji angažiranosti komiteja za SLO in DS. Bojkot je izraz ekonomskega, kulturnega in političnega konflikta, inkorporiranega v sam sistem. Sistem nima mehanizmov, ki bi te konflikte uspešno reševal, zato so izveninstitucionalne akcije logična posledica. Bojkot kot oblika izveninstitucionalne akcije je v primerjavi s predhodnimi akcijami celo manj rigorozen. Dokazuje pa je do komunizma še daleč in da bo vmes preteklo še precej vode, zgodilo pa se bo tudi precej štrajkov in podobnih stvari.
Ali Žerdin
: KAKO SE PONAVLJA ZGODOVINA
Sedemnajst let mineva od pomladi 68, od pomladi, ko mladinskim aktivistom ni bilo več treba pozivati svojih vrstnikov, naj bodo bolj aktivni; mladina je naenkrat postala preveč aktivna. Morda je golo naključje, da se danes dogajajo podobne stvari kot tedaj. Vseeno pa velja podobnosti vsaj omeniti.
Za začetek se ustavimo pri širših družbenih razmerah. Po nekajletnem padanju so realni osebni dohodki dosegli nivo iz druge polovice šestdesetih let. To ni edina podobnost. Leta 1965 začnemo izvajati t. i. gospodarsko reformo. Gospodarstvo naj bi dobilo tržno-blagovni karakter. Reforma pa je pustila precej neugodnih posledic: rekordno inflacijo leta 1965 (25%), manjši izvoz in večji uvoz, ljudje začnejo odhajati v tujino, ker doma ni več dela za vse, reforma povzroči večja družbena razslojevanja.
Začetek osemdesetih prinese novo reformo (reforma dobi ime stabilizacija). Cilj reforme: uvajanje tržnih zakonitosti. Stranski efekti: milijon brezposelnih, skoraj troštevilčna inflacija.
kmečkega izvora. Povprečnemu študentu mesečno zmanjka 1400 dinarjev, če denar porabi le za kruh, mleko, stanarino in kosila, ki jih plača z boni. Raziskava ni zajela stroškov za kulturne potrebe, knjige, obleko, obutev ...
Ostanimo še malo pri standardu. Osnovni pokazatelj standarda naj bi bila štipendija. Povprečna štipendija leta 1968 je znašala 267 dinarjev. Za ilustracijo (morda tudi neumestno): za ta denar se je dalo kupiti 195 kg črnega kruha; če bi hoteli danes kupiti enako količino kruha, bi morali odšteti 15.000 din.
Prve dni junija 1968 se gibanje »uradno« začne, študentom so štiri dni po dnevu mladosti pripravili lepo darilo: stanarine v domovih so povečali za 25 din. Že prej ogrožen standard nove podražitve ne bi prenesel. Študentje se odločijo za demonstracije. Od izvršnega sveta zahtevajo, naj pokrije deficit študentskih domov.
Prve dneve pomladi 1985 hočejo »zacveteti« tudi stanarine v študentskem centru. Študentje so odločitvi nasprotovali, po institucionalni poti problema niso
ge Univerze v naši družbi — se lahko prepričamo, da ti problemi še vedno niso rešeni. To je presenetljivo, saj ne moremo reči, da se sploh niso reševali. Nasprotno, v obeh preteklih »puntih« so se stvari sistemsko uredile — štipendije so se zvišale, organizacije so se menjale, ustanovljenih je bilo nekaj komisij, ki naj bi preprečile ponavljanje problemov. In vendar je problem spet isti, le da je tokrat bojkot in ne zasedba fakultete. Postalo je evidentno, da nima smisla zgolj zahtevati odgovornost od odgovornih, da komisije sploh ne funkcionirajo, da je nekaj narobe z institucijami in izobraževalnim procesom. Postalo je jasno, da se moramo študentje obrniti nase in sami najti rešitve, ki so izvedljive in, ki probleme rešujejo trajno — sistemsko.
Že od začetka bojkota je redno slišati zahteve po sistemskih rešitvah, tako s strani študentov kot s strani Univerze, ŠC, Republiške izobraževalne skupnosti, tiska... Vendar se zdi, da sistemske rešitve ne razumemo vsi
prehrane, vloga Univerze in študenta pa bo ostalo nerešeno.
Nismo šli v bojkot, ker vseh teh komisij ne bi imeli. V bojkot smo šli zato, ker stanarin, izračunanih po tem sistemu ne moremo več plačevati. Sistemska rešitev pomeni vzpostavitev takšnega sistema, ki bo trajno rešil probleme študentov, ki bo preprečeval možnost, da bi se ponovno znašli v isti situaciji. Ker se je izkazalo, da stari sistemi ne funkcionirajo, saj probleme, namesto da bi jih trajno reševali, le generirajo, je treba pač vzpostaviti drug sistem, ki bo temeljil na drugačni vlogi izobraževanja v družbi. Kajti nekaj je jasno: sistem ne more zahtevati, da študentje postanemo realni in se mu prilagodimo.
ŠTUDENTSKA SAMOUPRAVA V DOMOVIH
Ena izmed zahtev Odprtega pisma pravi, da se mora SC uveljaviti kot institucija posebnega družbenega pomena. To naj pomeni, da osebnih dohodkov in prispevkov delavcev ŠC ni treba zagotavljati preko stanarin temveč se zagotavljajo preko Repu-
je, da stanovalci stanovanjskih blokov sami čistijo hodnike. Brez posledic bi se to lahko počelo tudi po domovih. Namesto uprave pa bi postavili zainteresiranega študenta s primernim znanjem, ki bi delo opravljal poklicno. Dohodka ne bi pridobival iz stanarin, pač pa bi mu ZSMS zagotovila dohodek mladinskega funkcionarja. Posledice uvedbe študent-skega samoupravljanja bi bile
verjetno ugodne. Ne le da bi se izboljšal odnos do družbene imo-vine ter da bi se stroški minimizirali, odprle bi se tudi možnosti za učinkovito samoorganizacijo študentov. Tako bi lahko sredstva RIS za investicijsko vzdrževanje izkoristili študentje sami na delovnih akcijah obnavljanja domov.
Seveda ideja študentskega samoupravljanja v domovih, ki je povsem uresničljiva ostaja relevantna tudi v primeru, da se zahtevana sredstva najdejo.
REORGANIZACIJA ŠTUDENTSKEGA SERVIRA
S precejšnjo gotovostjo lahko napovemo, da bo do zahtevane in pričakovane odcepitve ŠSja od
ki so z njimi ustvarjale profit pri tem pa je nekaj malega zaslužil ŠS.
ŠS bi se moral reorganizirati tako, da bi profit ostajal doma. S sproščenimi sredstvi bi morali ustanoviti študentsko kooperativno banko, ki bi investirala v odpiranje študentskih delovnih mest. ŠS bi s tem nehal prodajati zgolj delovno silo in bi trgu ponu-
dti izvajanje storitev, Kar ima višjo
ceno. Tako bi na primer prevzel izvedbo celotnega projekta, kjer bi sam prispeval hkrati z delovno silo tudi sredstva in organizacijo. S tem bi ŠS dosegel dvoje:; višje študentske honorarje in večji profit. Ta bi se zbiral v študentski kooperativni banki, ki bi skrbela za obračanje kapitala.
S to reorganizacijo bi šS posegel v strukturo povpraševanja po delovni sili v okviru šS. Nehal bi prodajati ljudi, začel bi prodajati usluge. Zmanjšala bi se njegova posredniška funkcija; prevzet bi vlogo organizatorja del, pri čemer bi izkoristil usposobljenost študentov. S tem bi ustvaril celo vrsto zanimivih del, ki jih doslej ni bilo mogoče opravljati preko
Božidar Debenjak, sekretar UK ZKS (z brado in očali). Ob njem Jože Smole, potem Černe, Anderlič in Vika Potočnik z RK ZSMS.
Vrsta v ozadju: Milan Volk (z brki), Daniel Knaus, Branko Svetičič (z brado), Bojan Petan. Za Debenjakom, z očali — Dragica Korade, za Smoletom Samo Lozej
Do prve »povečane aktivnosti« ljubljanskih študentov pride že leta 1964 Študentje Ekonomske fakultete izvedejo anketo in ugotovijo, da je študentski standard katastrofalen: 27% študentov nikdar ni večerjalo, 13% študentov nikdar ni kosilo, še bolj porazna je bila struktura študentov, vpisanih v I. letnik EF: 10 % študentov je bilo kmečkega porekla, 22 % delavskega porekla (po popisu prebivalstva je bilo 70 % Slovencev kmečkega ali delavskega izvora) Anketi sledi »izreden« zbor študentov, kjer študentje zahtevajo ureditev statusa
20 let kasneje študentje FSPN izvedejo podobno anketo. Tudi rezultati so podobni, če ne še bolj zastrašujoči: le še 5 % prebivalcev študentskih domov jo
mogli rešiti, zato so se odločili za bojkot plačevanja stanarin.
Za konec le še nekaj parol iz let 1968—71, ki so nenavadno podobne letošnjim:
1968: študirajo naj tudi otroci revnih, ne le bogatih družin!
1985: Zakaj je študij postal luk-sus?
1971: Le še trinajst let do 1984.
1985: 1,4 leta po Orwellu.
1971: Kruha in iger? Oglejte si potujočo razstavo kiča — kmečko ohcet.
1985: Hočemo kruha, iger imamo dovolj!
Kaj je sistemska rešitev?
Ob dejstvu, da so si študentje v zadnjih 21 letih že tretjič vzeli besedo zaradi istih problemov — nerešenega socialno ekonomskega položaja študentov in vlo-
enako. Po treh tednih bojkota je bila ustanovljena mala množica komisii z nalogo, da preuči poslovanje ŠC, da pregleda normative za izračun stanarin, da ugotovi, kakšni so stroški za pripravo hrane v ŠC. Skratka, da ugotovi, kakšen je trenutni socialno ekonomski položaj študentov v Ljubljani in ali so njihove zahteve upravičene tj. ali res ne morejo plačati stanarine in hrane ter koliko jim zmanjka denarja za pokrivanje vseh osnovnih stroškov. Podatki, ki jih bodo dale te komisije, bodo dragoceni, vendar ne dovolj velik razlog za prekinitev bojkota In na tej točki nas ne razumejo. Kaj za vraga hočemo? Komisije bodo ugotovile napake in nepravilnosti, ki bodo nemudoma odpravljene, s tem pa bodo rešeni vsi problemi Sistem financiranja domov,
bliške Izobraževalne skupnosti. To predstavlja 24,5 % nove stanarine
širša družbena skupnost preko svojih predstavnikov ugotavlja, da denarja enostavno ni. To pa, v primeru, da denarja resnično ni, pomeni dvoje. Ali bomo v sedanjem položaju počasi krepnl-li ali pa bomo poskrbeli sami zase.
Po tej drugi varianti gre razmišljanje o nižjih stanarinah le v smeri zniževanja stroškov oz racionalizacije. Težko je presoditi, ali in koliko bi privarčevali z varčno porabo elektrike, toplotne energije, vode itd Jasno pa je. da zaposleno osebje predstavlja 24,5 % stroškov.
Drugo je vprašanje, kako bi ŠC funkcioniral Povsem vsakdanje
ŠCja prišlo že v maju. Kot je znano, je ŠS kril iz lastnega dohodka izgube ŠCja Za letos je plan predvideval kritje izgub v višini 5,3 milijarde starih. Z odcepitvijo se bodo ta sredstva sprostila in na UKju že čakajo nanje oboroženi s štirimi točkami, po katerih bodo ta sredstva razporejena Poleg prostočasnih aktivnosti je predvideno tudi subvencioniranje študijske literature ter reševanje socialno-ek. položaja študentov. Ti načrti so tako ohlapni, da ne zagotavljajo, da se bodo sredstva pametno porabila Z odcepitvijo in sproščenimi sredstvi se nam pred nosom ponuja možnost reorganizacije ŠSja. Doslej je le ta igral vlogo posrednika med študenti in dijaki, ki so predstavljali poceni delovno silo in delovnimi organizacijami,
ŠSja. Na primer lahko bi organizl-' ral mini agencijo za turistično vodstvo, izposojevalnico biciklov organizacijo sejmov in kongresov.
Takšna dela bi zahtevala nove organizacijske oblike, ki bi dopuščale iniciativo študentov pri kreiranju ponudbe ŠSja in pri izvedbi del ZA KONEC
Kljub temu, da bi Študentska kooperativna banka z Investiranjem pripomogla k razreševanju soc. ek. položaja študentov, prav tako kot domska samouprava pa ti dve možnosti NE predstavljata sistemske rešitve študentskih problemov Njun pomen je v alternativnem načinu organiziranja študentske populacije Ali (bojkotna Razmerja, pomlad
1985)
KAJ POMENI, DA ...?!
ŠTUDENT NAPOSLED NI MEDMET SMEHA. TO.
V tistih aprilskih dneh, ko jeoblast na dosti subtilen način poskušala spreti študente med seboj — v ta namen so jih razdelili zgolj na stanovalce (študentskih domov, pri zasebnikih in starših) in trdovratno zanikali njihov kakršnikoli skupen imenovalec, je takrat že ilegalni študentski Koordinacijski odbor predlagal diskusijo o svojem predlogu razrešitve družbeno-ekonom-skega položaja študenta. Mesec kasneje je druga struja, zbrana okrog Delegatske konference študentov -stanovalcev — ki je takrat, sklicujoč se na svojo legitimiteto in vrhovnost na vsakem koraku onemogočala delo Koordinacijskega odbora — priobčila kontra predlog in tako sta bila 22. maja javnosti posredovana dva študentska predloga na temo spremembe obstoječe štipendijske politike.
Pričujočo razpravo bom osredinila zlasti na predlog Koordinacijskega odbora ne morda zaradi kakršnihkoli emocionalnih nagibov, marveč vsled dejstva, da ta predstavlja krepko zarezo v vsem dozdajšnjem študentskem negodovanju, saj posega v sam položaj študenta v študijskem procesu in se vseskozi bojuje za materialne predpostavke predrugačenja tega položaja ter istočasno s tem nakazuje tudi možnost uresničitve notranje reforme univerze ter je na tem polju vsaj pot te poti. Takšno naravnanost razprave pa v dokajšnji meri pogojujejo tudi ostre javne kritike omenjenega predloga, kakor tudi njegove številne dezinterpretaci-
je-
A pričnimo pri družbeno> dopustnem in sprejemljivem.
1. Temeljna predpostavka drugega predloga obstoječe
štipendijske politike (ustvarili so ga Gligor Atanasovski, Danijel Knavs in Jože Kamerički ob strokovni pomoči Vike Potočnik) je socialna struktura Slovencev in iz nje izhajajoča fiksacija štipendije na vlogo socialnega korektiva. Avtorji so takšno vlogo namreč naložili na podmeno, da more štipendija odrešiti tisto, kar zagreši depriviligiran položaj slovenskega delavca v produkcijskem procesu in pri tem vskočili v tisto past, ki jo je Koordinacijski odbor skušal preskočiti s tem, ko je pri-štel štipendijo k instrumentom kadrovske politike. Drugi študentski predlog je tako vseskozi ostal le zahteva po doslednem uresničevanju sedanje štipendijske politike in je kot tak tako že vsebovan v prvem, v odnosu do njega je ostal le nekje na pol poti. Skratka: je perfekcioniran sedanji sistem štipendiranja in ravno perfekcionizem je tisti, zaradi katerega trčita oba študentska predloga ob zdajšnjo krizno lego družbene realnosti.
2. Koordinacijski odbor je zastavil stvari drugače in skozi to svojo zastavitev — v kateri je navidez zastri razredno strukturo družbe, v resnici pa si glede preseganja razrednih razlik skozi sistem štipendiranja »najboljših in najsposobnejših« ni delal nobenih iluzij — je afirmiral študenta kot samostojnega »subjekta«, emancipiranega od utesnjujočih (patriarhalnih) družinskih in družbenih razmerij, ki se more skupaj z univerzo šele ob uresničitvi tozadevno relevantnih družbenih predpostavk transformirati iz pasivno delujočega družbenega berača v samostojno mislečo osebnost, ki šolsko institucijo uporablja za to, da iz nje iztisne čimveč temeljnih znanj.
V izhodišču vseh »enajstih tez o razrešitvi družbeno-
ekonomskega položaja študenta« se nahaja opredelitev študija za družbeno koristno delo in v dometu te izhodiščne postavke tiči (danes že zloglasna) zahteva, da tudi študentu pripadajo vse ustavno zajamčene pravice in dolžnosti izhajajoče iz dela, prilagojene pač specifiki samega dela. Pod pravico vsakega študenta pojmuje Koordinacijski odbor pridobitev štipendije »kot nagrado za svoje delo in ne kazen za socialno poreklo« (iz tez) in ga po tej poti (vsaj v ekonomski sferi) emancipira od družine, istočasno pa mu naloži tudi dolžnost do družbe:’ da se uči — in naj nam besede oprostijo rabo te zlizane floskule —, da si v okoliščinah, ko je znanje pomembna proizvajalna sila pridobi vsaj toliko temeljnega znanja, da bo sposoben pripoznati razliko med znanjem in neznanjem; da more zadostiti sicer obče znani ne pa tudi obče sprejeti maksimi, da je znanje samo pogoj znanja.
Koordinacijski odbor po tej poti — torej po poti nagrajevanja študentskega dela v obliki štipendije — zariše vez odgovornosti med študentom in družbo, družbo in univerzo in s tem zagreši po mnenju številnih kritikov nekakšen viteški način mišljenja. Viteškost namreč tiči v zmerajšnjem prepričanju »enajstih tez«, o tem, da one ne kličejo po splošni neodvisnosti (študenta), pač pa kličejo le po jasnem priznanju, da so pravice in dolžnosti, zapisane v neki knjigi, ki je že dolgo več nihče noče jemati resno, da so one enako omejene povsod, torej tudi v ropanju državnega proračuna.
3. Sicer pa so se vse dosedanje razprave osredinile na to, kako predlog ni uresničljiv in ne na to, kako bi morda kljub vsemu bil uresničljiv (kar je pač v naravi slovenskega perfekcionizma). Skratka: zatrli so ga z besedami, da je nerealen, utopičen, ilo-zoričen in da bi njegova realizacija pomenila le privilegij že priviligiranih.2 Njegovi zagovorniki pa so pridelovali argumente na nekem povsem drugem polju: namreč v zdajšnjem kaosu na novo vipizira-nih fakultetah, v razkroju univerze na trivialno jedilnico »šnel kurzov« in v dejstvu, da mladi ljudje ne samo, da zaradi politike stiskanja pasov ne morejo več na univerzo, marveč ravno zaradi njenega razkroja nočejo več študirati.
Ne morejo: ker je war State triumfiral in vvelfare State kra-hiral.
Nočejo: ker je družba prelomila obljubo, da je diploma edina pot do dobre službe in edini mehanizem socialne promocije. Ker je njihove motivacije za študij zaduši vpri-čni rokodelski in militaristični antiintelektualizem in ker je univerza postala neorganizi-
ran, brezobličen in lahko dostopen zavod za vsakogar, ki ima le dovolj časa in denarja. Ker je vodilna dogma učiteljev, da so vsi študentje »nezainteresirani za študij« in se vsled takega vedenja ne obnašajo kot starejši kolegi, ki mlajšim posredujejo ne svoje predsodke, ampak nove ideje in jih uvajajo v veščine mišljenja; dogme, ki je vse medčloveške odnose po visokošolskih zavodih zreducirala na dolgočasen sistem predavanj in mračnjaški izpitni režim. Ker je nemogoče, da bi v takem študijskem procesu študentje dosegali tisto intelektualno koherentnost, ki je njihovi profesorji ne dosegajo že dolgo več — ne morda samo zato, ker bi bili nesposobni, ampak tudi zato, ker so se prelevili iz znanstvenih v druž-beno-politične delavce, tistim, ki pa še karkoli snujejo v svojih znanstvenih brlogih pa postavljajo na vsakem koraku mejo »zaostrene družbeno ekonomske razmere«. Ker univerza ne samo, da ne po-
sreduje nobenega (novega) znanja več, marveč uničuje tudi um študentov, saj jih ne usposablja za mišljenje in spoprijemanje s problemi tudi brez učbenikov in vnaprej določenih ocen in stališč. Ker se je na univerzi konsolidiral sta-us quo: tako študentje kot profesorji sledijo liniji najmanjšega odpora, vsak o vsakem prepričani, da nobeden od njih tako ni več sposoben resnega intelektualnega napora.
4. To je bilo naskočišče zagovornikov gesla »štipendije tistim, ki študirajo«. Trdili so, da bi realizacija takšnega predloga pomenila razbitje zgoščenega ravnovesja nezadovoljstva po fakultetah in odprtje novih vsebinskih problemov izobraževanja. Študent, ki hodi na fakulteto samo zaradi tega, da mu (še) ni treba v službo in študent,3 ki odide zjutraj na Študentski servis namesto v šolo,* tega pač ne more storiti. In profesor, ki so mu kreatorji izobraževalnega procesa šele na koncu njegovega delavnika naložili lasten študij in študenta — prav tako ne. Tu so klicali po spremembi, ki je nujna, ako nočemo, da nas bo vse to, kar nas danes obdaja nekoč zasulo.3 In iz teh razlogov je po mojem mnenju tistih »enajst tez« še zmeraj vrednih diskusije, ker je v njih nenehno prisotna ena od možnih poti prevrata na univerzi.
5. »Toda na drugi strani kaže o nekaterih zelo odločno in avtoritativno postavljenih zahtevah resneje razmišljati. Kaj na primer pomeni skrajna, toda dokaj odmevna teza, da je študij delo, ki ga mora družba plačevati in zagotoviti slehernemu slušatelju, da se s prihodom na študij osamosvoji od družine ? Kaj pomeni, da. .. ?!«, se je na paternali-stičnem piedestalu spreneve-
dal Janez KoroSec (Komunist, 31. 5. 1985), sprenevedal v smislu, da se je delal kot da le opisuje, šele ugotavlja, v resnici pa je razsojal (in obsojal) vsebino zbora v Rožni dolini.
Seveda stara, skrbno za-močevana, a kljub vsemu (vsaj pri skupini študentov) znova rehabilitirana »teza, da je študij delo« ni izzvala žugajočega prsta le v listu slovenske politične avantgarde: zagovorniki »te teze« so se ob koncu maja vsi že prav pošteno zabavali ob slišanju kako so »to tezo« nategnili, kako vse in kako daleč so jo dezin-terpretirali. Na ravni empirične zavesti je namreč pomenila to, da so študentje postali že tako nemogoči, da zahtevajo (1) da je študij delo (2) da za to delo dobijo vsaj povprečno slovensko plačo in (3) da se to delo všteje v delovno dobo.3 Taka dezinterpretacija je v resnici bila najprej nekaq logična konsekvenca površnega, tendencioznega in topoumnega branja »enajstih tez«, ki jim je šlo za nekaj čisto drugega kot za popolno izenačevanje študenta z delavcem; šlo jim je za najdenje identitete študentov. Drugi razlog popačenja teksta je bilo dejstvo, da ga je pripravil takrat že s strani (mladinskih) organizacij potisnjen v ilegalo študentski Koordinacijski odbor, ki kot tak ni smel več javno nastopati (zaradi česar nosijo »teze« še danes podpis avtorice pričujočega teksta). Tretji razlog, zaradi katerega so tekst popačili je v tem, da je vseboval tudi konkretne akcije (združitev vseh sedanjih štipendij v en sklad). In naposled je vsemu temu botrovalo tudi hotenje očrniti študente pred delavci, »ki morajo osem ur garati v tovarni za to, da si pri-
služijo svoj vsakdanji kruh«. In v tem fatumu, v tem mezdnem prekletstvu delavca, ki samo na sebi ni sporno — v razmerju do študentov postane celo predmet glorifikacije in ne izziv za preseganje »družbene realnosti« — se naj študent spokorniško prikloni »zaostrenim družbenoekonomskim razmeram«, umakne nazaj na dodeljeno mu pozicijo nedoletnosti in pred vsako, tudi samo našemljeno Avtoriteto, drži jezik lepo za zobmi. »Gre končno za vprašanje reda v družbi in za spoštovanje temeljnih načel našega vedenja. Kdor noče pristajati na takšna pravila danes, se tudi jutri ne bo vedel drugače,« je na koncu v Komunistu resno razmišljal Janez Korošec. In v primežu tega današnjega reda, ki se odeva v plašč usode in tega današnjega vedenja, ki močno zaudarja po čisto navadnem socmilitarističnem sranju naredi križ čez predrugačeni jutri. Tako.
OPOMBE
(1) S tem pa tudi študente integrira v družbo kot enakopravne partnerje. Enakopravnost je temeljna predpostavka vsake integracije, možna pa je seveda tudi integracija skozi dominacijo, ki je danes prevladujoči tip »združevanja«.
(2) Bojan Klenovšek, predsednik MK ZSMS v Ljubljani, je v intervjuju za Radio Študent ravno v tem predlogu našel argument za izjavo Jožeta Smoleta, »da je vse sedanje študentsko dogajanje le podaljšana roka nekih drugih sil.«
(3) Materializacijo takega »študenta« predstavlja Univerza v Mariboru:	»Mariborsko univerzo označuje svojevrstna »neštudent-ska« populacija. Najnovejši podatki razkrivajo, da 57 % študentov stanuje pri starših, 55 % se jih hrani pri starših, 67 % jih vzdržujejo starši, kar vse pomeni, da ži-
vijo v večini v neuniverzitetnem-okolju in da praktično niso ustvarjalci lastnega življenjskega stila, kar je pogoj za nastanek posebne študentske kulture. Ne smemo se torej čuditi, da so organizirane kulturne dejavnosti le fragmentarne in se v glavnem ne vzdigujejo na raven ljubiteljske kulture, (Marjan Pungartnik) v Delu, 20. 4. 1985)
(4) Res je, da tudi v razvitih državah študentje delajo za to, da si prislužijo nekaj denarja, toda tam delajo v času počitnic in si služijo denar za »počitnice« ne pa zato, da bi si samofinancirali študij. Pri nas je sama praksa štipendiranja nagnala študente na trg delovne sile že v času študija in to v tolikšni meri, da je med študenti samimi nastal aforizem o novi kategoriji študentov — delavci ob študiju.
(5) Iz napačne prakse je zrasla tudi napačna teorija, ki sedanji kaos na univerzi zagovarja s stališča, da le-ta družbi najbolje služi tedaj, ko je sama njena »zrcalna slika,« ko se prilagodi »potrebam prakse«. Smisel izobraževanja torej ni prav v tem, da opozarja na omejenost same »prakse« in s tem žene k njenemu spreminjanju (revolucioniranju, če hočete) in da šola postane protiutež tej »praksi«, da študentu privzgoji distanco, iz katere bi lahko pripo-znal odtujenost obstoječega in se tako boril za njeno postopno premagovanje, marveč je smisel šole v tem, da se vistosmeri.
(6) Paranoični politiški um je »tezo, da je študij delo« izpeljal bolj radikalno kot študentje sami, toda radikalnost je izpuhtela v trenutku sprevida študentske namere: da si za svoje delo prav tako kot gospodinje za svoje in svobodni umetniki za svoje in še vsi drugi marginalci za svoje prislužijo ustrezno nagrado.
Dragica Korade
ŠTUDENTSKI DOMOVI - LJUBLJANA
za ;	
F LA	C Ar ;
Lri mu/A CU*
Slin**
APRIL 85
PLAtltt
 mo pomrvno mmio.m
И51АПС 6LE0E DOTACD t€ В0ЕГ1 PAB01A1 UPRA/0 П DELMj Ш OPOMa.KS PRHAT/
DAT. VMA^Efl OGtl 5TUDO1T0V.K! PP
:ИАГ0Н I 7ТШТШ >/. 5tudki pmmjoantL
DRUGIH KEPV5L ik J PA 5HO LETA '8? RE-
ШШ5ЈП0 rmi
Ш nc ~
Ш
mi ro
m 5jum
ШХ /
miEv/
more.
enotno v boi kot П
NE BODI PIZPA II
Dragica Korade in bivii predsednik UK
5
KOORDINACIJSKI ODBOR SE PREDSTAVI
Koordinacijski odbor nima nobenega oporišča.
Nima, dovolj žalostno, nobenega častnega niti drugačnega predsednika, nobenega zapisnikarja, niti nobenega blagajnika. Je brez čekovnega računa. Ni registriran. Nima niti svojega sedeža niti pravilnika.
Noben tujec ne more presoditi, kaj to pomeni v deželi, kjer živimo. To lahko pomeni le dvoje: koordinacijski odbor ni niti legenda niti, dosti slabše, klika.
Koordinacijski odbor se, kolikor je le mogoče, izogiba institucionalizaciji delovanja, ker tako delovanje izredno hitro poskrbi za to, da postane tako imenovana opozicija nevtralna, istočasno pa naredi ljudi imune za drugačne in boljše oblike življenja.
Edino, kar nas povezuje, so naše moralne afinitete.
Koordinacijski odbor ne trdi, da stoji na nekih določenih občečloveških pozicijah, ki imajo neko nad-družbeno objektivnost.
Koordinacijski odbor ni nikogaršnji predstavnik: samo študentje smo in naša zavest ni niti individualna zavest posameznika niti kolektivno-psihološki element celote, ampak do zavesti prignan smisel družbenega položaja študenta in univerze.
Koordinacijski odbor more le skozi svoja dejanja zavzemati take ali drugačne pozicije. Nejasnost ni del njegove narave, temveč del noči, ki jo raziskuje. Tudi nerazumništvo, ki mu ga očitajo, ni del njegove narave, ampak del sveta, v katerem se je razumništvo ponižalo in postalo hlapec gospodovanja.
Koordinacijski odbor za rešitev statusa ŠC in razrešitev socialnega in eko- I nomskega položaja študenta
P. S: Vse zainteresirane in delavoljne in vse resnične študente in vse ostale obveščamo, da se dobimo danes, 9. 5. 1985 ob 16. uri v bloku 5 v Rožni dolini v tamkajšnji TV sobi z namenom, da prediskutiramo zdajšnje bojkotno stanje.
V Ljubljani, 8. 5. 1985
ZAKAJ NI IZ ZSMS IZSTOPILO 4000 ŠTUDENTOV
Sklep delegatske konference iz dne ... se je glasil tako kot je bila kasneje formulirana obrazložitev, ki so jo lahko nekateri študentje prebrali in ki je bila objavljena: ...
Vsem, .ki po osmem mesecu bojkota stanarin v študentskih domovih niso ostali neprizadeti, ni treba posebej razlagati, kako je do te odločitve prišlo. Vendar je pojasnila ponavadi treba pisati tistim/zaradi tistih, ki radi iz varne razdalje objektivno ocenjujejo pojav. Tistim, ki se iz različnih razlogov ne morejo ali ne znajo o problemu pozanimati. Zato nekaj besed o ozadju te za ZSMS tako nerodne odločitve.
Delegatska konferenca je po dolgem obdobju samoprepriče-vanja postala koordinatno izhodišče bojkota, na kateri so predsedniki domov usklajevali svoje poteze. Zato je nepremišljeno reči, da je bojkot zgolj slepi revolt na padanje življenjskega standarda študentov, kakor je tvegano zagovarjati trditev, da je bojkot domislica ducata špekulantov, ki bi radi testirali svoje (kontrarevolucionarne organizacijske in verbalne sposobnosti. Bojkot je bil ves čas utemeljen na negotovosti mnenj, ki so se potrjevala in menjala v domovih.
Kljub nenavadni enotnosti, ki je v teh dneh na delegatski konferenci, pa so njene meje že dlje časa jasne -- delegatska nima
formalne moči, da bi vplivala na reševanje vprašanj, ki se množijo ob bojkotu. Še zlasti v tej drugi, jesenski etapi, je predsedstvo UK preplavilo medije z izjavami, ki so se zgražale nad bojkotom in njegovimi protagonisti ter v imenu svojega članstva, to so študentje ljubljanske univerze, zahtevala, da se plača in že enkrat da mir, ker se tako ne da delat Tako in v tej smeri je delalo predsedstvu UK, ki mi je postavljeno, da me kot študenta organizira in vodi.
To je ves background odločitve Delegatske konference, ki je namesto podpore od svojih voljenih predstavnikov dobila brco (klofuto nam je že prej primazal Božidar Debenjak) in na podlagi omenjenih bolečin zahtevala odstop predsedstva z vsemi argumenti. Seveda pa je predsedstvo sklenilo, da odstop ni potreben ...
... in tako je prišlo do ideje, da če predsedstvo noče odstopiti, bodo pa izstopili člani...
Že sam statut ZSMS preprečuje, da bi ta izstop bil mogoč. Zahteva namreč, da se vsak primer posamično obravnava, ne predvideva pa, da bi bilo moč tej organizaciji pobegniti v krdelu. Na to je računala tudi formulacija vprašalnika, ki je po zaslugi NASlH najvidnejših postal sporen.
Kaj smo s tem hoteli doseči, lahko interpretiramo samo tisti, ki
smo zadevo izvedli. Vsakršna druga interpretacija pač tvega, da obvisi v zraku, je pa dobrodošla, ker se iz njih da na RADIU ŠTUDENT delati zabavni program.
Namen ankete je bil izmeriti pripravljenost študentov stanovalcev izstopiti iz mladinske organizacije zaradi nezadovoljstva z delom UK-ja. Od tod dalje se začnejo vrstiti problemi, ki pa so metodološke in ne družbenopolitične narave. Zato se nam zdi prav, da jih pogledamo, da ne bi naslednjič ponovili napake.
Sama formulacija vprašanja je bila metodološko ustrezna. Uporabila je akcijski pristop, kjer se študenta ne sprašuje po njegovih stališčih, pač pa se ga porine v situacijo in se ga v njej opazuje. Situacija je bila v našem primeru definirana z listom papirja, ki je od študenta zahteval dokončno odločitev o tem, da zapusti svojo organizacijo. Povod je bil ponujen — ogorčenje nad početjem UK. S tem vprašanjem smo si obetali jasno interpretacijo odgovorov — podpisov. Ni dvomov ali bi posameznik resnično izstopil ali ne, kot bi lahko teoretiki oporekali mnenjski raziskavi. Dobili smo fakte, ljudi, itevilo, koliko jih je dejansko izstopilo.
Problem se začne pri izvedbeni
fazi vprašalnika. Na to, kdo je bil anketar, skoraj nismo mogli vplivati, zato so anketarji ostali brez nujnih informacij o času in načinu
dela. Euforična spontanost pa se ne ujema s strogimi metodološkimi predpisi o postopanju, ki šele omogočajo zanesljivo interpretacijo podatkov. To, kako se je anketiranje — izstopanje vodilo v posameznih domovih, je izredno informativno, žal pa se tega ni dalo kontrolirati. V nekaterih domovih so anketiranje izvajali tako, da se je moral študent priti podpisat v določeno sobo (133? 101?), drugod je bila zadeva opravljena na zboru stanovalcev, v najbolj duhoviti varianti pa priče pripovedujejo, da so jih za ušesa privlekli iz sobe in zvijali mezinček, dokler niso podpisali. To je: anketarji so hodili od sobe do sobe ter pustili, da je posameznik razmislil ter tako uspeli zajeti vse domovce. Skratka, totalna zmeda. Vendar pa kljub podatku o 230 podpisih ne moremo narediti drugega zaključka kot tega. da obstaja velika verjetnost, da bi ob pravilnem postopanju ta številka bila najmanj desetkratna (v več kot polovici domov tega niso niti izvedli, ali pa ni podatkov). Na to oceno navaja predvsem skesano pričevanje predsednice na stari Gerbičevi, ki je zbranemu predsedstvu na Pohorju sporočila, da je bila do te mere zmanipulirana, da je manipulirala z drugimi, torej navajala jih je na zločinsko dejanje
podpisovanja. S tem ja razložila.
kako se je v njenem domu podpisalo kar 90 brucov. Njena informacija je dragocena, saj si zlahka zamislimo situacijo, kjer je anketar odvračal od podpisovanja, s čimer si razlagamo anketne liste brez podpisa, ki so se vrnili iz drugih domov Namreč: verjetno je bolj upravičeno pričakovati, da je laže nekomu zaupno odsvetovati dejanje, odločitev, ki potegne za seboj odgovornost, kakor pa ga prisiliti vanjo. Ker Delegatska še ne razpolaga s sredstvi in organi prisile, je verjetno manipulacija potekala v glavnem prekb tega, da je predsednica bruce navdušila. Kako, da jih je za to zločinsko gesto uspela navdušiti pa ni jasno, saj'UK v glavnem ostaja pri trditvi, implicitni sicer, da se študentje že identificirajo z organizacijo, žal pa neizkušeni (bruci naravoslovci) nasedajo provokatorjem. To, da je ta identifikacija kaj posebno močna, žal že sama anketa ne potrjuje
Ce smo zgoraj postavili prognozo o tem, da bi ob pravilnem postopanju našli precej več tistih, ki bi se »upali podpisati« — po besedah anketarjev je bila dovolj pogosta reakcija ta »pridi, ko boš imel deset podpisov«, pa mora-
mo še dokončno ovrednotiti tistih 230 študentov, ki so se odločili izstopiti. Če bi bilo končno število 10—20, bi lahko še govorili o peščici posameznikov, ki se nekaj grejo, v primeru, ko pa je skupina večja od 30 pa je že v statistiki uvrščena pod velik vzorec. 200 podpisov po našem mnenju pomeni katastrofalni rezultat ne le za UK, pač pa tudi za celotno ZSMS kot organizacijo.
Za konec ...
ki ni pomenil ne konca UK-ja niti konca bojkota, je treba zapisati, kako je na to reagiral UK. Se sedaj se ne morem odločiti, ali jih vodi res politični genij ali so resnično nekoliko pokvarjeni, ali pa to morda sovpada, toda tudi iz njihovega odgovora na ta rezultat se lahko prepričamo o vlogi, ki se jo je odločil igrati. Odgovor UK-ja je bil, seveda, da je stvar neveljavna, da je šlo za manipulacijo, da ne pove ničesar, hkrati pa so ZAHTEVALI IMENA.
UK je zahteval, da se jim izroči imena, da bodo vedeli kateri člani so izstopili. Kot protagonisti mladinske organizacije so si ogledali statut in nas sami podučili, da kolektivni anonimni izstop ni mogoč, v naslednjem stavku pa so zahtevali sezname — IMENA — LISTO IMEN, da se bo vedelo,
Kdo )o ta. Hflva«aan|« jo ТЖ
seznam, ki so ga napravili itudentje sami, odlično dopolnilo kartotek, ki jih v sodelovanju z močnejšimi organizacijami očitno vodi UK. Ta policijski pristop, ki je marsikoga prestrašil, je večini povedal za koga dela UK-jevsko predsedstvo, ki naj uveljavlja interese študentske populacije v družbi.
Kar se tiče anketnih listov je jasno, da jih bomo zaradi možnih zlorab, uničili. Tako kot vsaki drugi anketi moramo tudi tej zagotoviti anonimnost, saj individualni podatek sploh ni zanimiv, ker lahko interpretiramo zgolj agregira-ne informacije.
Kakšen je torej konec: Na podlagi rezultatov ankete je predsedstvo UK menilo, da mora opomniti študente, naj ga ne lomijo več v tej smeri. Na mariborskem Pohorju, kjer se je med drugim sodilo tudi bojkotu, so študentom ponudili kompromis — UK nam je pripravljen odpustiti napako, če se anketi v javnosti odreče veljavnost ter prekliče v časopisu objavljeno število tistih ki so »izstopili« in tako popravi škodo, ki jo je ta dezinformacija povzročila v javnosti.
(objavljamo zaradi informativno in humorno vrodnoati)
. . . Trenutno . . petnajst članov predsedstva .
Trije člani nadzorne komisije, trije člani statutarne komisije, pa, meni se zdi, da je 15 članov DOD-ja — ne vem, no .
XY: (M M.): Kdo ma pa volilno pravico od teh sedemdeset?
A: Vseh sedemdeset.
B: No, da nadaljujem, ko si omenu to povečano sodelovanje z OO, potem bi blo bistveno ob tehle predlogih zapisat tud, s katere OO je posameznik, da ne bi bli v Predsedstvu po trije iz ene, iz treh drugih pa nobeden
C: Zdej to, o tem se moramo še potem naknadno pogovorit, ja, da bomo v bistvu poskušal razdelit med posamezne fakultete
— ... ne veš kaj, kar piše v bistvu tud noter v tistmu, kar mate, Pravilniku, nej bi blo, Predsedstvo predvsem operativno telo, ne In ne vidim razloga, da bi se moralo ne vejri kok povečat, ker potem bi blo, se bližamo Univerzitetni konferenci, sem pa za to, da se večkrat sklicuje UK, ne.
— Ne, jest pa mislim, da je to zlo dober predlog, da se Predsedstvo razširi, ne samo zaradi tega, ne samo, da spremeni svoje delovanje na področju sodelovanja z osnovnimi organizacijami, ampak predvsem tam, kjer UK nastopa — Predsedstvo mora bit tist nosile, glavni nosile, na katerega se lahko obrne, če leti vsa odgovornost na Predsedstvo, naj Predsedstvo tud pokaže, da lahko nekaj res nardi Idealna pot je ta, da se razširi TRP(?), druga pot je potem, kako se med člani Predsedstva organizira delo. In o tem bo pa treba še kake diskusije vodit.
— Še ta notranja razdelitev med člani predsedstva, ja
— Tle bi blo verjetno dost diskusij za prihodnje leto
G.G.: — A lahko sprejmemo sklep, da Predsedstvo UK-ja predla
ga spremembe oz. amandmaje na pravilo o organiziranosti in delovanju UK ZSMS Ljubljana? Kdo je proti? Se je kdo vzdržal? Piši (.............'.....)
M.M.: — Jest bi čist mejhno pojasnilo — tistih petnajst članov DPO — kdo so?
— čaki, takoj ti jih prnesem ..(-------------------------) Vse
piše .
— Se pravi, mamo 35 OO, kot sem že prej reku, 15 članov Predsedstva, iz DOD-jev mamo APZ Tone Tomšič, AFS France Marolt, potem ŠPK Kazina, smučarski klub Akademik, Akademsko planinsko društvo, ŠKUC, FORUM, Zveza šOLT, Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec, Časopis za kritiko znanosti, Tribuna. Radio Študent in KRT . . in KRT . . , plus tega, predstavnik koordinacijskega odbora klubov študentov, trije člani nadzornega odbora in trije člani statutarne komisije. Skupej menda 70, če se ne motim, ne ..? (šteje), en, dva, tri, štiri točno 70 je,. še kako vprašanje glede tega?
— Naslednji problem, ki se bo pojavu, verjetno na Konferenci, je
11.	člen Pravil o organiziranosti in delovanju UK ZSMS, ki pravi o tem, da OO delujejo v večjih VT— oz VTO In se oblikujejo, da lahko OO v večjih visokošolskih delovnih organizacijah oz. visokošolskih temeljnih organizacijah oblikujejo zaradi učinkovitejšega dela aktive ZSMS. V študentskih domovih se člani ZSMS povezu|ejo v aktive ZSMS Aktiv ZSMS voli sekretariat kot izvršilni operativni organ, to se pravi, v študentskem domu Sekretariat — zdej — tam so problemi ker smo tam ustanovil OO. oziroma, ne vem, kaj smo ustanovil, zdej že vidim Konference OO, tak da to so nekateri problemi, ki so glede tega našga organiziranja Predlagam, da se opozori na to, in da se to razčisti na skupnem sestanku Predsedstva našga pa Predsedstva, ne vem zdej, OO al Konference osnovnih organizacij al ne vem česa še vse tarrvv študentskem centru, da se pač pogleda statutarne določbe pa pravila In da se
*
% <Ш
študentski center v Ljubljani p. o.
Cesta 27. aprila 31
Datum: 18. 7. 1985
VSEM STANOVALCEM — NEPLAČNIKOM IN POROKOM NJIHOVIH OBVEZNOSTI
ZADEVA: Opomin
SPOŠTOVANI
Skupščina občine Ljubljana Vič Rudnik je na seji Zbora združenega dela dne 10. 7. 1985 sprejela sklep o začasnih ukrepih družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine v DO Študentski center, s katerim je začasno, za dobo enega leta omejila uresničevanje posameznih samoupravnih pravic v Svetu Študentskega centra in imenovala štiri članski začasni organ družbenega varstva.
Glede na to, da je ZKPO med drugim dolžan zagotoviti finančno sanacijo in nadaljuje nemoteno poslovanje Študentskega centra vas pozivamo, da doTO. 9. 1985 poravnate svoje zapadle obveznosti iz naslova stanarine na žiro račun: 50101-603-50428. V kolikor boste do tega roka poravnali dolgovani znesek po priloženem izračunu, stroške tega opomina v višini 150,00 din ter stanarino za mesec julij (razen če ste se začasno izselili), vas ne bomo bremenili za obresti.
V nasprotnem primeru pa bomo po izteku navedenega roka proti stanovalcem in porokom, ki so se zavezali za izpolnitev njihovih obveznosti, prisiljeni sodno uveljavljati naše terjatve in vas bremeniti za stroške sodnega postopka, obenem pa bomo uveljavljali tudi obrestni zahtevek.
S tovariškimi pozdravi
Za ZKPO član: Nijaz Smajič dipl. pravnik I. r.
Študentski center v Ljubljani p. o.
Cesta 27. aprila 31
VSEM POROKOM DOLŽNIKOM V ŠTUDENTSKEM CENTRU
ZADEVA: Opomin pred tožbo
SPOŠTOVANI!
Dolžnik za katerega ste prevzeli poroštvo, svoje obveznosti ni izpolnil, čeprav je bil o tem pisno obveščen preko oblik informiranja v Centru, zato skladno z 1004. členom Zakona o obligacijskih razmerjih (Ur. list SFRJ št. 29778 z dne 26. 5. 1978) zahtevam izpolnitev obveznosti od vas. Trenutno znaša zapadla in neporavnana obveznost dolžnika iz naslova stanarine 3600 din, opozarjamo pa, da 10. 12. zapade v plačilo tudi plačilo stanarine za mesec december 1985 v znesku 3600 din.
Pozivamo vas, da v 8 dneh od prejema tega opomina poravnate zapadle obveznosti v zgoraj navedenem znesku (glavnica) ter zamudne obresti po 72% meri od 1. 7. do 30. 9. in
03% od 1. 10. dalje do plačila in stroške tega opomina v višini 200,00 din na žiro račun 50101-603-50428.
V kolikor svoje obveznosti v postavljenem roku ne boste izpolnili, bomo zoper vas in dolžnika brez nadaljnjega opomina vložili tožbo pri Temeljnem sodišču v Ljubljani, Enota v Ljubljani (krajevna pristojnost tega sodišča je dogovorjena s pogodbo o poroštvu v skladu z 70. členom Zakona o pravnem postopku Ur. list SFRJ št. 4/77 z dne 14. 1. 1977).
Opozarjamo vas, da bo sodni postopek rezultiral z dodatnimi stroški (stroški za takso, odvetniški stroški), obrestna mera zamudnih obresti pa je določena na podlagi 3. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o obligacijskih razmerjih (Ur. list SFRJ št. 39 z dne 26. 7. 1985).
S tovariškimi pozdravi!
SKUPNOST SOCIALNEGA VARSTVA
SLOVENIJE
Ljubljana, Kidričeva
Številka 19-4/343-86/3 Datum: 11.2. 1986
ŠTUDENTSKI CENTER Cesta 27 aprila 31 61000 Ljubljana
Zadeva: ZAHTEVKI ŠTUDENTOV ZA KRITJE STANARINE V ŠTUDENTSKIH DOMOVIH
V zvezi z akcijo, ki ste jo sprožili, ko ste centrom za socialno delo odstopili vloge študentov za kritje stanarine v študentskih domovih, smo v Skupnosti socialnega varstva Slovenije razpravljali na posvetu z direktorji centrov za socialno delo oziroma vodji strokovnih služb 29. 1. 1986 in na seji komisije za usklajevanje programov socialnega varstva skupščine Skupnosti socialnega varstva Slovenije 30.1. 1986 leta. Na teh razpravah smo se dogovorili, kako naj centri ravnajo v zvezi z vašo akcijo.
Člani komisije za usklajevanje programov socialnega varstva so v razpravi ugotovili, da Študentski center ni ravnal korektno, ker je pri študentih vzbudil vtis, da bodo centri prošnjam lahko ugodili. Prošnje so namreč napisali tudi tisti, ki sicer živijo v ugodnih socialnih razmerah.
Zato bi vas radi posebej opozorili na določbe samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic (Uradni list SRS št. 26/84), ki je edina možna podlaga za ugotavljanje upravičenosti do pomoči v Sloveniji in po katerem se r%ynajo tudi delavci v centrih za socialno delo oziroma skupnostih. Samoupravni sporazum so sprejele praktično vse občine in republiške skupnosti socialnega varstva, otroškega varstva in socialnega skrbstva in zaposlovanja ter zdravstvene, stanovanjske in izobraževalne skupnosti v Sloveniji. Sporazum velja za vse občane in vse delavce v Sloveniji.
V okviru meril iz tega sporazuma imajo študentje pri. uveljavljanju družbene pomoči tele možnosti:
— pridobiti štipendijo iz združenih sredstev oziroma razliko h kadrovski štipendiji ali
— uveljaviti družbeno pomoč otrokom, če izpolnjujejo pogoje.
Druge možnosti ni, razen če gre za neke izredne razmere, ki bi zahtevale intervencijo z začasno ali enkratno pomočjo socialnega skrbstva.
ENA NI NOBENA
Skupni sestanek delegatske konference ter aktivov ZSMS in ZK študentskega centra, ki se je uprizoril 27. februarja v Rožni dolini je kljub veliki požrtvovalnosti in volji vseh strani pokazal nekoliko manj, kot bi bilo pričakovati. In to predvsem iz dveh razlogov — prvič, ker nobena od strank ni bila sklepčna in drugič, ker tudi delegatska konferenca znotraj zarisanega polja moči ne more odigrati enakopravne vloge.
Pa vendar je razprava pokazala nekaj zabavnih stvari.
Za uvod je bilo ugotovljeno, da o vprašanju študentskega standarda sploh ni mogoče govoriti, saj še zmeraj ni izračunana povprečna študentska košarica. Pa tudi obljube naših vodilnih o tem, kako bodo vsi sporni problemi standarda rešeni z intervencijo socialnih služb, so se izkazale predvsem karikaturno. Na organe socialne pomoči je namreč prispelo kar 865 prošenj, od katerih pa je bil v veliko navdušenje vseh prisotnih rešen kar en (beri: EN) primer! Presrečna deklica je baje dobila cele tri stare milijone enkratne in nepovratne socialne pomoči, ostalim sodelujočim pa sreča ali žreb pač nista bila naklonjena in si bodo morali pomagati kakor vedo in znajo. Da ena ni nobena pa vedo tudi vsi tisti, ki so sicer vpisani pogojno in imajo vso pravico pridno študirati, vendar pa niso upravičeni do nikakršnega prispev-
Univerza Edvarda Kardelja ЗлЕа v Ljubljani
Bon za prehrano X študentov
šftžšfl Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani
Bon za prehrano X študentov
Univerza Edvarda Kardelja SnBa v Ljubljani
Bon za prehrano X študentov
Univerza Edvarda Kardelja sSnJla v Ljubljani
Bon za prehrano X študentov
Шк Univerza Edvarda Kardelja “Ste* v Ljubljani
Bon za prehrano X študentov
jjjPj Univerza Edvarda Kardelja aSa v Ljubljani
Bon za prehrano X študentov
Univerza Edvarda Kardelja afiruEaJ v Ljubljani
Bon za prehrano X študentov
jjjffihia Univerza Edvarda Kardelja aSuEs v Ljubljani
Bon za prehrano X študentov
jpSdl Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani
Bon za prehrano X študentov
Univerza Edvarda Kardelja “InSsJ v Ljubljani
Bon za prehrano X študentov
rjhSjj Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani
Bon za prehrano X študentov
jfAdl Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani
Bon za prehrano X študentov
Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani
Bon za prehrano X študentov
Univerza Edvarda Kardelja »бваи v Ljubljani
Bon za prehrano X študentov
Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani
Bon za prehrano X študentov
Predsednik začasnega kolegijskega poslovodnega organa ŠC Lojze Jamnik I. r.
Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani
Univerza Edvarda Kardelja v Lj ubijam
Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani
ka ... tudi za te je bilo polno naročje usmiljenja ... Formalne poti so se torej še enkrat izkazale kot neprehodne, upanje na vsaj delno rešitev najbolj skrahiranih primerov, ki je iskreno plamtelo v srcih študentov ob prekinitvi bojkota pa je bilo še enkrat zalito s potoki obljub.
V nadaljevanju je bilo še govora o štipendijski politiki, o študentih-zakoncih, o letošnjem srečanju domovcev in podobno. Nekoliko pomembnejše se je zdelo še vprašanje prehrane — po že izdelanih študijah se je izkazalo, da obroki v menzah ne zadostujejo kriterijem, omenjena pa je bila tudi možnost uvedbe regresirane večerje, kar bi se naj rešilo v doglednem času.
Ob vprašanju sprejemanja novega statuta se je nenadoma izkazalo, da je velika večina pripomb stanovalcev izginila, ali pa nikoli prispela na pravi naslov. In končno je sledilo še vprašanje stanarin, ta včasih tako sporna Arhimedova točka, ki je grozila pre-vreči svet — tokrat pa je brez kakršnihkoli posebnih težav zdrsnila skozi čeri različnih interesov. Povišanje je bilo sprejeto brez ugovora, desant pa bo potekal v treh etapah: prvo povišanje za 22,5% nastopi z 1. 3. 1986, sledita pa še dve, 1. 6. in 1. 9., obe bosta 20%, če se seveda ne spremenijo vhodni stroški energije ...
Če lahko na koncu zaključimo, saj sklepov seveda zaradi nesklepčnosti ni bilo, potem bi lahko dejali, da je sestanek dosledno prikazal razmerja moči. Kljub doseženemu konsenzu in relativno mirni razpravi se je še enkrat pokazalo, da je predvsem razbitje samoupravnega mehanizma odločanja bilo tisto sredstvo, ki je omogočilo stabilizirati stanje znotraj ŠC-ja. Vsi nerešljivi spori so bili razrešeni z uvedbo prisilne uprave, ki je dosegla sijajne uspehe, predvsem na področju izterjave seveda, kar pa je najpomembnejše. Po prekinitvi boj-kotnega gibanja tako ostaja še zgolj zagon delegatske konference, ki je ohranila še nekaj prvotnega poleta, kar pa seveda ne more biti mehanizem stalnega vpliva na politiko študentskega centra.
Stabilizacija stanja, dosežena z izključitvijo ene strani, je lahko samo stabilizacija krize, ki pod plaščem enotnosti prikriva znamenja bodočih razpok. Hkrati pa razkriva, tudi obzorje in točko, do katere se še lahko razpravlja in kjer se dogovor izteče v diktat. Pa vendar ima vse skupaj po svoje tudi smešno plat. Nekateri so namreč še kar naprej prepričani, da je točka diktata nekaj zelo oddaljenega, zelo majhnega nekje na obzorju. To je seveda zmota. Lahko bi bilo tudi nekaj velikega, nekaj, kar se polagoma bliža ...
IGOR MEKINA
dogovorimo, kako s tem, ker zaenkrat je to pač v nasprotju s pravili o organiziranju in delovanju UK ZSMS.
— ... M.M.: — ... če so se ti aktivi teritorialno kaj povezval, ..
— ... po občinah ... ne ... dosedaj — je bla praksa, da ne.
— G. G. — Dosedaj je bla praksa, da je obstajala v ŠC ZSMS, ja sekretariat aktivov ZSMS. .. .
— sekretar sekretariata al pa predsednik sekretariata, odvisno, kak so ga imenoval, je bil avtomatsko član Predsedstva UK ....
— ... zdej ne vem,... al velja razpravljat še o čem drugem v tem poslovniku, dobro je seveda to, da smo ta Poslovnik na mizo dobil do-nes, samo ... torej ena pripomba je pač ta člen, mogoče bi do sredine seje, no, sam v torek morajo it materiali ven za spremembe, ne .. . Poslovnik tud narekuje, da sedem dni pred Konferenco morjo it materiali ven za spremembe, ne . . v vse OO .. .
— Ostale bistvene spremembe tuki glede pravil delovanja,.. verjetno ni.
 — da predsednik Socialno-ekonomske komisije je član
Predsedstva ...
— ja, to so te po funkciji....
— ŠŠO, Socialno-ekonomska komisija, Radio študent, Tribuna pa (?)... — teh pet, ja . . .
— Čak, zdej se mormo pa neki dogovorit — to je Lista evidentiranih kandidatov za te raznorazne dela in naloge, kot se tak imenujejo, ne Zdej se mormo mi, praksa je bla, prejšnja leta, da samo Predsedstvo potem, da predlog teh, no, nardi kandidatno listo, ki jo potem predlaga Konferenci, ne, in zdej glede na to, da mamo mi zlo velik teh evidentiranih študentov . .
— . . mišim, da jih je zlo mal, ne .
— no, glede na prejšnja leta, . . jih je — zlo velik, ne . glede na prakso govorim, ne . . mislim, več jih je tud za posamezne, rečimo, za
člane predsedstva jih je en, dva, tri trinajst, samo za tistih, kok?,
sedem članov .. . zdej se mora Predsedstvo odločit v bistvu, kakšen predlog bo dalo tej Konferenci, ne ... No to se mormo mi zdej dogovorit . . s tem da mamo do ponovne, do podaljšanja mandata,. . Ma-cedoni, Darjan Košir, no, Z ... Derglin, no, Jasmin je tukaj evidentirana za novo funkcijo, skratka vseh teh pet ma možnost podaljšanja mandata, ... jih ni enajst, ampak jih je potem šestnajst,.. . avtomatsko s tem, da so člani Predsedstva, majo možnost, podaljšanja mandata po Poslovniku, ne glede če so evidentirani... no, lahko jih pa Predsedstvo evidentira...
— kako zdej, Predsedstvo jih lahko evidentira, al...
— .. predsedstvo jih evidentira . . .
 — predsedstvo jih evidentira-------------------
— ni potrebno, da jih evidentira, ker majo možnost, ja, majo možnost, ja, tud če se gre volitveni postopek, če je tak, da morajo bit evidentiran, morjo bit evidentiran, nimaš možnosti, možnost pa maš z evidentiranjem .. .
— no, potem jih pa lahko Predsedstvo evidentira .. .
— koga se to predlaga, da se Predsedstvo evidentira? . . .
— ja, evidentira se vse tiste, ki imajo možnost. . AHA
— aha, no ktere?------------če se tam dogovori. . .
— a bova še enkrat poudarjala tisto, da se mi zdi bistveno, da daš zraven vsacga kandidata tud s ktere fakultete je ...
— ..'. no, no in kdo ga je predlagal, sej to je vse . . . zato, . ker jest sem zasledu, da je blo več kandidatov z iste fakultete .. .
— ... zato ker, to sem jest že prej gledu, s FSPN-ja jih je, ne vem zdej v procentih, ampak, daleč največ, ne, to se mora v bistvu Predsedstvo dogovorit, al ... to se je treba dogovorit, ne, .. ker zdej Predsedstvo v vsakem primeru ne more dovolit, torej, rečem, ne more
in ne sme dovolit, ... da bo ena fakulteta mela . .. ker bodo vse ostale fakultete na ta način zapostavljene, to je čist jasno.
— Ja, poglej, predsednik je iz FSPN-ja, . . podpredsednik je iz elektrotehnike, sekretar je pravo, ... je iz medicine, Dušan — filo — no u tem starem Predsedstvu je blo to kr dosledno upoštevano.
— Če ni kandidatov . potem sploh ni jasno .. . nimaš kaj, ker drugih ni, ne . . .
— To je jasno, no, ampak, tko zdej v okviru možnosti, je pa treba gledat na to širino, ne . .. jasno	. . .
—	Zdaj, kak bomo v bistvu ta predlog izoblikval . . .
— Prvo je blo, ta predlog za 19 članov smo se že dogovoril, da gre na Konferenco, zdej drugo vprašanje je blo, odprta al zaprta lista. Lepo prosim, zdej tuki se važne stvari pogovarjamo, pa veš kaj, jest bi te lepo prosu, če bi se sem usedu, a veš, ker se ne vidimo. Tak, ja
—	Ker smo odtrgani eni od	drugih	. ..
—	V taki prostorski razdalji	... no,	Gorazd	...
— ... prosm za razpravo . . .
— Sam to je zdej, torej če samo Konferenca sprejme to, verificira telih 19 članov, potem mora bit nekako dvojna lista, ne, če ste za to da je 19, so tile kandidati, če niste, potem so pa tile kandidati
— . če bo odprta, se jih pa voli tok manj, ne
— To je v bistvu, Predsedstvo daje predlog Konferenci, ne . . .
(M M.) Še na neki bi opozoru — prvič bi na kratko odgovoru na to dilemo jest mislim, kukr se spomnm, da so bli vedno upoštevani ti kriteriji, če jih je bilo mogoče upoštevat, in jest ne bi delov tle problemov . . . bi so te kriteriji šepal pr redakcijah RŠ-a in Tribune, kjer je pa res skor enako pomembno, da je ta struktura, recimo, pestra, ne? Drugo pa to, da je v tem, a je v tem Pravilniku o organiziranosti opredeljeno, s kakšno večino morjo bit člani Predsedstva izvoljeni?
NOVA SOCIALNA GIBANJA
Naše izhodišče je teza, da nova socialna in politična gibanja težijo za institucionali-zacijo. »Institucionalizacija je njihov uspeh« (Tomaž Mastnak, diskusija ob okrogli mizi Nova socialna gibanja v Jugoslaviji, 1985)
V prepoznavalne namene velja tematizirati nova socialna gibanja: mirovniki, ekologi, skupina za duhovna gibanja, študentska samoorganizacija in štrajki (v pogojih nemožno-sti participacije delavskih in-tersov so štrajki vedno znova novo socialno gibanje).
Skupna značilnost teh aktivnosti je, da se skupina aktivistov začne zbirati okoli interesnega področja, ki je realno obstoječ v družbenih odnosih, ga pa vladajoča ideologija v imenu splošnega interesa odpravlja, oziroma prekrit je z mehanizmom reprodukcije (ponavljanja) vladajoče ideologije.
Rez v produkcijo vladajoče ideologije je nujno podjetje ekscentrične individualne akcije (simptom potlačitve je vselej ekscentričen), ki izpostavi problem, kot konkreten problem (predpogoj takšne izpostavitve je subjektivna akcija, preko katere se subjekt šele konstituira, konstituiranje subjekta pa je istočasno motnja v reprodukciji vladajoče ideologije, s čemer se vrnemo na pojav interesa samega). Interesi, s katerimi so inspirirana nova socialna gibanja, torej niso nič nasprotujočega sploi-nemu interesu, so preprosto edini obstoječ interes vse druge splošne in skupne interese lahko z določenimi premestitvami mirno zapišemo mitologiji).
Oris subjekta, kot nosilca interesa, morda izgleda anarhično in prav je tako, saj nujno mora biti anarhičen, ne glede na bolj ali manj homogenizirajočo vladajočo ideologijo; razlika je vedno le v zunanjem izrazu, v pojavnosti
individualne akcije, ki je v pogojih, ko reprodukcija ideologije teži za vsebinsko celostjo (formalno, v polju nezavednega, zapade anarhičnosti označevalne vrste, ki tako na vsebinski ravni producira vedno nove kombinacije ideoloških izpisov. Na vsebinskem nivoju se izpisi idealizirajo v fikcijskem naslonu na državo, narod, splošni interes ... Izpisi individualne akcije zunaj vsebinskih okvirov, so torej nujno »nori« produkt anarhičnosti nezavednega), mnogo bolj »nora,« kot pa v političnih sistemih s tradicijo interesnega pluralizma.
Sele z nastankom takšnih skupin pride do pobude, zahteve po institucionalizaciji.
Prva razlika te institucije do ostalih institucij političnega sistema je represivna skupi-
vanje novih socialnih gibanj od zgodovinskih gibanj: Nova gibanja ne idealizirajo družbenih odnosov, ne domišljajo si odnosov, ki ne bi funkcionirali skozi strukturo gospostva, česar zunanji izraz je, zahteva po pravni državi in potreba po neposredni komunikaciji z oblastjo.
Institucionalizacija novih gibanj dobesedno pomeni legalizacijo oblasti, oblast torej postane tisto kar je; center politične moči, ki s pojavljanjem avtonomnih interesnih pritiskov nujno pade v pozicijo obrambe politične moči: začne delovati na represiven ali aktiven način.
Vsaj hipotetično smemo verjeti, da se s takšnim prestrukturiranjem družbenih odnosov dogodi, da reprodukci-
PRIŠLI BI ŽE BILI SLOVENCEM ZLATI ČASI, AK KLASIK BIL BI VSAK, KI NAM KAJ KVASU
na, ki želi institucijo za realizacijo svojega interesa. Do tu so si vsa nova socialna gibanja podobna in v tej točkah so tudi (skupaj) različna od institucij političnega sistema, ki skupine, ki bi jih želele izkoristiti ne potrebujejo, še več, prav preko tega manjka funkcionirajo (občani so neaktivni; mladina je apolitična«) kakšni so primeri reprodukcije neaktivnosti, apolitičnosti si bomo pogledali konkretnih primerih).
Zakaj pravzaprav nova socialna gibanja težijo k institucionalizaciji? Zavedajoč se represivnosti dejanskega interesa težijo k MNOŽIČNOSTI (to težnjo je težko ocenjevati — še posebej glede na zgodovinsko izkustvo, pridobljeno na podlagi množičnih družbenih gibanj (socialnih revolucij), ki se v imenu institucionalne oblike delovanja in formalnega vodstva izrodijo). Obstoji načelno razliko-
ja vladajoče ideologije izgubi svoje mitične naslove: narod, splošni interes... in začne iskati nove. Končna konsekvenca prestrukturiranja pa bi se na vsebinski ravni prav lahko izrazila v smislu interesnega pluralizma.
Za doseganje množičnega zbiranja okoli interesov, je najlažje prevzeti zavzeti že postavljene komunikacijske kanale političnega sistema in to je tehnična stran težnje po institucionalizaciji. V to tehnično stran lahko v primeru Zelenih vštejemo tudi vhod v parlament in zagotovitev neposredne komunikacije z oblastjo.
Odvisno od mesta v ideološkem polju, pa prihaja tudi do različne poti institucionaliza-cije interesov. Nova socialna gibanja se delijo po tem, ali se vpisujejo v ideološko polje, na katerem vladajoča ideologija ne zna reagirati. Dober primer je punk gibanje
in njegovo glasbeno izjavljanje. Glasba je ideološko polje, za katerega si vladajoča ideologija ne more zamisliti, da bi lahko bilo zanjo destruktivno. Z nekaterimi premestitvami bi lahko v to kategorijo uvrstili ekologe in mirovnike, s to razliko, da so slednji inspirirani z vojsko, energetiko, tehnologijo ..., torej posegajo na področje čiste mitologije. O vojski in ekologiji vladajoča ideologija že vedno vse ve, splošni interes v tem primeru figurira na nivoju mojzesovih/božjih zapovedi (klasičen primer mehanizma ponavljanja: Iztok Saksida; referat na Okrogli mizi: Židovsko vprašanje, 1984.
V strukturno drugače postavljeno polje se vpisujeta študentska samoorganizacija in štrajk industrijskih delavcev. Izrazitejši primer so delavci, njihovo mesto je vulgarna ekonomska produkcija — ideološko polje, iz katerega črpa vladajoča ideologija. Težava Študentske populacije (njen navidezni izpad iz polja najemniških delavcev) je zgolj znakovne narave. Še posebej postane to jasno, ko ugotovimo, da loči študente od najemniških delavcev le izobrazba.
Polje aktivnosti delavcev in študentov je točno tisto polje, iz katerega oblast črpa izgovor svoje pozicije, istočasno se tega izhodišča ne sramuje: delavce celo razglasi za nosilca oblasti, (odtod tudi paradoks, ponazorjen z izjavo: štrajkate sami proti sebi.) (Trocki, op. Bg)
Polje ekonomske in politične participacije je izjemno atomizirano (dokazi so odveč), s čemer učinkovita reprodukcija ideologije, čvrsto poseže v družbeno nezavedno. Tako so industrijski delavci, kot študentje organizacijsko razbiti in v največjih primerih indoktrinacija onemo-
тљ
STABILIZACIJA SISTEMA - DESTABILIZACIJA LJUDI
goči konstituiranje interesov tudi v najmanjših enotah ekonomske, politične skupnosti.
Tu pride do nadaljne razlike, znotraj socialnih gibanj, tudi med študenti in industrijskimi delavci, kajti študentska samoorganizacija je gotovo imela boljše teritorialne in organizacijske pogoje.
1)	Še enkrat je nujno izpostaviti parcialnost interesa, torej konkreten interes, kot gibalo gibanja. Zatorej ne smemo pričakovati množičnosti v smislu imaginarnih razredov, slojev. Tovrstna pričakovanja so nujna posledica ideološko/teoretske dediščine. Problem množičnosti je potrebno analizirati z ideoloških pozicij novih gibanj samih (ne samo množičnost, temveč celotno dejavnost teh gibanj). Preštevanje članov/ aktivistov se vedno vrši s pozicije vladajoče ideologije (OFFE: Družbena moč in politična oblast, Delavska enotnosti 1985).
SAMOORGANIZACIJA ŠTUDENTOV
Poglejmo strukturo organiziranja študentov, pri čemer se v začetku omejimo na stanovalce v študentskih domovih. Bazične enote so Zbori študentov stanovalcev. Predsedniki zborov so istočasno tudi predstavniki blokov v delegatski konferenci ŠC. Aktivi ZSM ne delujejo..
Študentje so bazično organizirani v 00 ZSMS, preko predsednikov pa so združeni UK ZSMS. Operativa, pred-
Kakšna je pot študentskega interesa, sem opisal. V skladu s principi političnega organiziranja pri nas pa je prišlo do atomizacije tudi na nivoju študentske populacije.
Tako je univerza naseljena v petih mestih: Ljubljana, Maribor, Kranj, Celje, Koper. Študentje teh centrov nimajo medsebojnih stikov (zato se ne gre čuditi, da Ljubljančani plačujejo še vedno stanarino v marčevski višini, v Mariboru so jo že dvakrat povišali, ne vemo kaj se dogaja drugod.
Nadaljna delitev na nivoju Ljubljane se izvrši med stanovalci v študentskih naseljih in podnajemniki. Da bo veselje večje, so študentje stanovalci v študentskih naseljih razdeljeni še na Rožno dolino, Bežigrad, Ilirsko, Gerbičevo ..., tako pač, kot so posejane fakultete. Ne dvomim, da je ta zadnja porazdelitev dediščina študentskih gibanj 68. Če vzamemo to porazdelitev kot materialno danost (blokov in fakultet verjetno ne bomo podirali), pa ostane nerazumljiva, skrajno cinična gesta, dejstvo, da se ta populacija nima kje zbirati, nima kje delovati, če seveda odštejemo fakse (ki so daleč drug od drugega), ki po logiki svojega funkcioniranja in ponavljanja vladajoče ideologije, razdeli svojo dejavnost na oddelke in smeri in kot da ne bi bilo to že dovolj, potem še ponavlja vladajoče misli o vladajočem delavskem razredu.
Če je travmatično jedro študentske populacije, to kar sem pravkar opisal, potem
ZEMLJO KMETOM, TOV AKNE DELAVCEM, UNIVERZO INTELEKTUALCEM!
sedstvo UK, je forum, nekakšna poddoružnica RK ZSMS, z amaterskimi funkcionarji, RK ZSMS pa je podružnica SZDL-ja. Seveda s tem ni opisana pot študentskega interesa, kajti med omenjenimi nivoji je polno forumskih filtrov (svet in komisije Univerze, 1 komisije RIS-a), za katere lahko po izkušnjah trdimo, da učinkovito selekcionirajo študentske interese. Če kakšna pobuda vendarle prodre do foruma s politično močjo je poteklo že toliko časa, situacija se je v tolikšni meri spremenila, da za predlogom stoji le še skupina predlagateljev, pa še ti so dodobra obupani. M Reakcija študentov je torej tista, ki jo vladajoča ideologija zaznamuje, kot izhodišče in vzrok neaktivne participacije prebivalstva nasploh, kakor tudi študentov: namreč pasivnost študentov.
je šizofremčen simptom travme, da se prav na FSPN-ju (kot najbolj pa-pežki ponovitvi papeža) začne preboj in to na edin mogoč način: z individualistično akcijo skupine, ki se je imenovala KOORDINACIJA (kaj ta skupina je bila ali ni bila ni pomembno, važen je njen učinek na družbeno realnost).
Vladajoča ideologija preko medijev svojega reproduciranja, spremeni subjekta v svoj presežek, v izgovor svoje oblastniške pozicije. Kako usmerjeno izobraževanje, javni mediji, reproducirajo vladajočo ideologijo, je bilo že dovoljkrat povedano. Oblast pa potrebuje tudi javno manifestacijo izgovora svoje pozicije gospodarja in temu strežejo forumi tipa UK, legalni predstavniki in zastopniki študentskega interesa.
— Ni opredeljeno . . .
— Ni ... sigurno . . .
— Volitve obravnava 14., 15 do 20.-ega člena bom prebral: Temeljne kandidatne liste za organe oziroma delegacije predlaga Konferenci Predsedstvo — 14. člen. 15. člen: V primeru, da na seji predlagajo dodatne kandidate — se pravi, na seji Konference — za organe ZSMS, je potreben naslednji postopek: to smo ga takrat uporabi pred enimi dvemi leti, to so te problemi — obrazložitev predloga na sami Konferenci, glasovanje o predlogu, to se pravi najprej obrazložitev, glasovanje o predlogu, ... Če se s predlaganim kandidatom strinja več kot polovica delegatov Konference, se predlog doda na kandidatno listo in se potem s tem dodatnim
— Če se s predlogom strinja več kot polovica?
— Ja
— Če se de fakto . . potem je že pr prvem glasovanju izvoljen . .
. lahko pa nekdo sam načelno podpira to zadevo kot se je zgodil pred dvema letoma
— ja, neki tacga . . . 16. člen: Volilna komisija pripravi volilni material, izvede volitve ter poroča Konferenci o izidu volitev Volitve za organe ZSMS so tajne, volilno pravico imajo vsi delegati Konference — to se pravi, 70 ljudi 17. člen/ Volilni listek vsebuje ime in priimek posameznega kandidata. Priimki so urejeni po abecednem vrstnem redu ter označeni s številkami Volitve opravijo volilni upravičenci z obkrožitvijo zaporedne številke kandidata, za katerega so se odločili. 18. člen — Volilni listek je neveljaven, če ni razvidna volja volilca, katerega kandidata |e volil in če posamezni volilni upravičenec obkroži več imen, kot jih bo štel organ. 19. člen: Volilna komisija navede v svojem poročilu, število prisotnih volilnih upravičencev, število volilnih upravičencev, ki so volitve opravili, število neveljavnih volilnih listkov, število glasov, ki
jih je dobil posamezni kandidat. 20. člen: Določbe od 14 do 19. člena tega Poslovnika se ustrezno uporabijo tudi za nadomestne volitve. Skratka, od 14. do 20. člena nimamo definirano, kako večino rabimo na volitvah.
— Ja, odprta lista .. . mislim, no, jest ne morm nč rečt, ampak, jest bi res predlagu odprto listo ... mišim, kok ludi, tist, ki dobi največ glasov, ne .s tem da bo seveda spet delo v Komisiji, ...
— Kaj pa če dobita dva kandidata enako število glasov in se znajdeta na tisti meji — enajst kandidatov ali dvanajst kandidatov?
	.	.	po	bo pa tko k je papež umru, ... k je papež
umru . . .
— .. ne, jest mislim, da bi lahko šli na osebno izjavljanje v zvezi s katahivo(?) — odprta ali zaprta lista, s tem, da, je dolžnost članov Predsedstva, mišim, da se to da v zapisnik, s tem pa ne mislim predlagat še glasovanja, ker to je vaša stvar, kako se odločte, jest mišim, da bi mogl it . osebno izjavljanje na glasovanje . dajem ta predlog na glasovanje.
— Kako si zdej reku, jest nisem to razumu
— ... tu diskutiramo tako, da se vsak član Predsedstva osebno izjasni o tej dilemi, se to zapiše, predlagam glasovanje o tem mojem predlogu, seveda pa pol tud glasovanje o rezultatih diskusije, če se bo glasovalo
— No, izvolte . .
— Ja, najprej je treba, . večino želimo. Ker vidm, da nimate se pravi, bo treba še spremenit Poslovnik oziroma Pravila
— Ti lahko spremeniš ... na Konferenci . . .
— No, predlog Univerzitetne konference bo treba dat, da se definira to. Se pravi, to je dodatni predlog, Samo, ki ga dam zdej zraven. Glede na pravila, ki so taka, kot so, in po mojem mnenju, ki omogočajo. da se na Konferenci, če se pač res smatra, da Predsedstvo ni
opravlo svoje dolžnosti v skladu z evidentiranjem, liste, predlagam, da je lista zaprta, iz večih razlogov, prvič, ker odprta lista, mislim tud če bi bla odprta lista, pravzaprav vse se vrti okrog tistega, kakšno večino hočemo — če smo zadovoljni s tem, da bomo zadovoljni z relativno večino na Konferenci pa z odprto listo, se nam lahko zgodi, recimo, da je 35 ljudi na Konferenci, in bo na odprti listi nekdo z 18 glasovi izvoljen, to je pa daleč pod pod . . kljub ciljem te Konference. Al se pač odloč-mo za to stvar.
— Mene zanima, če je Predsedstvo od Skupščine pooblaščeno, da odloča o tem, ali je zaprta ali ni zaprta lista, če Predsedstvo ma to možnost, odločat o tem?
— Predsedstvo ma, ker predlaga kandidatno listo, to je 14. člen, sem ti povedal
— Ja mislim, že, ampak, ali ima možnost odločati ...
. sej to je kandidatna lista . .
— No, Brane je zdej svoje povedal, kr gremo v bistvu . . .
— Ja. jest se strinjam s to argumentacijo, da če nimamo opredeljene večine, da lahko potem res nekdo z minimalnimi glasovi je izvoljen, po takih reglcih, če gremo na odprto listo, je pa res. da če pa gremo na zaprto listo, pa v trenutnih . . . situaciji, pa v trenutni klimi, ki je, tvegamo to, da se bo že spet, jest rečem, lahko se zgodi, da se bo spet predpostavlo neko aprlori delovanje proti Predsedstvu, k bodo reki, da se je določena ekipa že naprej vse zmenila, da je vse naprej odločeno Mi mormo trenutno vedet, da v okviru Univerze, pa v okviru socialno-ekonomskega položaja trenutno obstajata še zmeraj dve skupini ... in možnost je seveda, če gremo na zaprto listo, ki se zdi res, glede na to. da nimamo večine upravičene, da tvegamo pač to, da se lahko učinkovitost Predsedstva v naslednjem mandatu zarad tega zmanjša, ne Zarad tega. ker bo mel spet težave s kakšnim sodelovanjem naprej, ne
8
27. marca je bila DK ŠC, na kateri se je razpravljalo o povišanju cen stanarin. Študentje te cene niso sprejeli (torej ni prišlo do povišanja), kljub temu pa se dogodi ključni preobrat, Itf kot rdeča nit spremlja celotno poznejše delovanje: študentje začno bojkotirati. Koordinacija je pripravila odprto pismo javnosti, v katerem je utemeljila vzroke bojkota in naredila vzorčno raziskavo o standardu stanovalcev.
Pozitivno dejstvo in efekt preboja totalitarne vladajoče ideologije (sproduciran v domu FSPN) potegne za sabo še druge stanovalce.
Izjemno pomemben afirmativen učinek so dosegle javne izjave podpisane s KOORDINACIJA, ki so imele vselej marginalni povod: trganje plakatov, kuhanje v času bojkota hrane itd, zato pa so z objavo na RŠ in delno v Mladini imele povezovalni učinek. To isto velja za posebne edicije, izdane na FSPN-ju in v Rožni dolini, katerih izključna tema je bil bojkot. Dobljen učinek je sledeči: gre zares!
Nadaljna demonstracija afirmativne moči je trodnevni bojkot prehrane v menzah, katerega se udeleži vsa študentska populacija v Ljubljani in je gotovo prvi tako množičen javni protest tako velikega dela prebivalstva po letu 1971.
Zanimive so demonstracije za 9. maj in štirinajst dni kas-
neje (ki naj bi bil posvečen solidarnosti s študentskim standardom). Oba dogodka doživita široko javno publiciteto — v smislu karanja in čudenja nad današnjo mladino.
Kulminacija tako afirmativno postavljenega podjetja predstavlja zbor vseh študentov stanovalcev v menzi ŠC.
KOORDINACIJA
Za vsemi aktivnostmi stoji Koordinacija. Fenomen koordinacije je v tem, da brez zadržkov zavzame pozicijo vodje, gospodarja, pike na i, za katero ni ničesar, saj takšne organizacije ni, izmišljena je zgolj kot avtoriteta in podpisovalec. V imenu koordinacije piie in dela kdor ve in zna. Seveda pa so osnovna merila postavljena.
Postavlja se vprašanje, ali ne gre za ponovitev oblastne pozicije v našem političnem sistemu, kjer se IS, Predsedstvo, forumi delajo, da le izvršujejo navodila naroda, ki je
na oblasti. S tem je oblastna pozicija postavljena v ilegalo, odpravljena je vsaka javna odgovornost in s tem je podana možnost neodvisnega razporejanja politične moči.
Osnovna razlika funkcioniranja Koordinacije je, da le simulira oblastniško pozicijo^ mankom njene personifikacije pa izpolni nujen pogoj, nujen presežek pozicije GOSPODARJA-ZA KATEREGA-SEVE-DA-VE. Njeni pozivi, njena dejav-
nost se ne naslavlja: v imenu študentske populacije, temveč ZA študentsko populacijo: KOORDINACIJA ZA UREJANJE VPRAŠANJA ŠTUDENTSKEGA STANDARDA.
Individualna akcija norcev, ki je edini način preboja homogeniziranja družbenega nezavednega in taiste ideologije, je totalizirana v ideologe-mu KOORDINACIJA, kar nam pomeni samoorganizacija študentske populacije.
ZBOR ŠTUDENTOV
Takšen zbor ne more imeti drugega kot represivni učinek. Na eni strani je šlo za preverjanje dejanske zainteresiranosti študentov, na drugi strani pa za demonstracijo te iste zainteresiranosti.
1.	Pohod iz ŠD za Bežigradom in Gerbičeve, kar ima večkratni simbolni ppmen. Je javna demonstracija položaja študentov, razdeljenosti štu-
dentske populacije, istočasno pa je bil to izjemen kohezivni element, vsaj v trenutku tistega zbora. Pohodnikov je bilo kakšnih 300.
2. Na samem zboru se je zbralo 800 študentov, prisotni pa so bili tudi predstavniki univerze, RIS-a, CK ZKS. Debata je v celoti izražala skupinsko dinamiko, sproducira-no z vsemi že omejenimi dogodki. Govorci so se direktno naslavljali na oblastno strukturo, istočasno pa so gostje doživeli množični izraz nezaupanja v njihovo dejavnost (v obraz jim je bilo povedano), odtod tudi izvirajo nekateri nekontrolirani izbruhi užaljenosti, predvsem predstavnikov Univerze, katerih položaj je najneugodnejši, saj posega v oblastno strukturo zgolj kot drugorazredni partner, kot nižjerazredna administracija
— brez prave politične moči
— pa še z intelektualci imajo opravka. Njihovo pihanje v oblastniški rog pa jim onemogoča, da bi jih študentje smatrali za svoje predstavnike. 3)
Najpomembnejši predlog je bil, da se legalizira študij, kar bi se dalo z ekonomsko terminologijo opisati kot: naj se študija prizna tisto kar je, torej delo, iz česar sledi, da so zato študentje tudi plačani. Konkretneje bi to pomenilo štipendijo vsem študentom, v višini preživetja, kar naj bi veljalo za učinkovit in reden študij.
— Prva posledica:_ dvigovanje kvalitete študija"(za kar bi bil čas po eni strani, po drugi strani pa bo se izplačalo).
— Druga posledica: zaustavljanje padca procenta študentov iz kmečkih in delavskih družin.
— Tretja posledica (na kateri je bil največji poudarek): dajanje možnosti študentom, da se ekonomsko in ideološko izkopljejo izpod vpliva družine, kar je seveda predpogoj za ustvarjalno delo (vemo kakšen vpliv imajo kulturno ideološke vrednote pri oblikovanju subjektivne dejavnosti) in predpogoj za politični angažma. Prav ob tem se je pokazala zvijačnost simbolnih odnosov (da ne rečem, da je označevalec pogledal v dan), ko so se tako predlagal-ci/študentje, kot naslovnik/ oblast izgovarjala na delavski interes. Poglejmo dve značilni izjavi:
1. Le kaj bodo dejali delavci, ki s svojo plačo komaj živijo, a se zanjo nagarajo, ko bodo izvedeli, da zahtevate tako visoko štipendijo (in to vsi), kot imajo oni plačo.
2. Torej si bomo, študentje skupaj z delavci (in obratno) prizadevali za normalne življenjske pogoje.
Prvi primer izraža skrb oblasti za delavce, čemur se ne gre čuditi, saj je oblast prav oblast za delavce in za-
govarjanje obstoječih političnih razmerij je možno le z izlivom ljubezenskih zakletev na ta ista razmerja.
Študentska pozicija je tu naivna par ^xellence. Požvižga se na ljubezen in se v zavezništvu z drugimi deprivile-giranimi sloji odpoveduje oblasti za delavce in takrat postane jasno, da je delavec, oropan ideologema oblastne pozicije le še revež brez osnovnih sredstev za preživetje.
Na zboru sta bila podana dva predloga štipendiranja, oba sta bila deležna pohval in kritik, v pravem smislu pa do razprave še ni prišlo.
BOJKOT PREHRANE
Bojkot prehrane v študentskih menzah je trajal od 22. 4.
do 24. 4. Pobuda je bila dana na dan 11. 4., ko je predsedstvo v resnosti svoje nera-zumskosti sklicalo posvet predsednikov 00 ZSMS fakultet in domov. Politične igre, v katere nimajo vpogleda, so spremenile mnenja predsedstva, ki je 16. 4. sklenilo, da je ta manifestacija neumestna. Sklicevali so se na zagotovila komisije, ki je pregledovala poslovanje kuhinje SC-ja, da bo odpravila pomanjkljivosti in znižala ceno (kar se je izkazalo za bebavo pričakovanje, saj je glavni problem v sofinanciranju)
Uro pozneje so študentje na EF (pozneje še na drugih fakultetah) podprli bojkot, ki
je bil v določenem času tudi realiziran.
Ta dogodek je ključnega pomena za razumevanje odnosa med DK in UK. Učinek nezastopanja študentskih interesov se tu prvič pokaže na nivoju izjavljanja. Od tu naprej tudi ne more več veljati, da je populacija na fakultetah neaktivna, nezainteresirana za lastne probleme.
Po tem dogodku je bilo lahko predvidevati, da bi imel zbor vseh študentov izjemen odziv, kar pa ni bilo več v interesu vladajoče strukture in predsedstva UK, kot prevajalca vladajoče ideologije. Z nasprotovanjem bojkotu prehrane je predsedstvo UK na nivoju izjave odreklo možnost študentski populaciji, da bi preko UK izražala svoje inte-rese.
DELEGATSKA KONFERENCA (bivša delegatska konferenca študentskega centra) z uvedbo prisilne uprave pravno ukinjena (od sedaj DK)
Delegatska konferenca je bila še en forum, ki je bil sam sebi namen, kar pomeni, da je bila njegova funkcija potrjevanje predlogov, produciranih v upravi ŠC. Na eni strani sta tako stala uprava ŠC in zunanja delegacija (DPO/ DPS) na drugi strani študentski predstavniki, ki so bili
kvečjemu medij legalizacije in osmislitve obstoja prej imenovanih akterjev —. Takšna pozicija te delegacije je neposreden rezultat anemičnosti študentske populacije, ko zaradi že opisanih mehanizmov odziv sploh ni bil mogoč.
Samoorganizacija študentov pa poseže v strukturo odnosov, saj spremeni DK v medij javnega manifestiranja študentskih interesov. DK se ne obrača več na sebi najbližji forum, temveč postopoma detektira mesto politične moči (od univerze, preko RIS-a, do IS). Polje razdelave interesov tako ni več abstraktna sa-moupravno-delegatska formacija, temveč direkten odnos med DK in IS. To polje je realno, čeprav je odziv oblasti le na pol resen: odgovarja ali Jože Smole, morda še RIS in občina Lj-Vič z uvedbo prisilne uprave pravno ukinjena, običajno pa stoji stroga sistemsko forumska struktura feed backa.
Kmalu po začetku bojkota pride do konsolidacije DK, s tem, da so bili zamenjani nekateri predstavniki blokov, kakor tudi zaradi izkušnje funkcioniranja političnega sistema.
Z zadržki si upam ugotoviti, da se je DK približala organizacijski obliki sindikata.
Pomembno točko takšnega konstituiranja najdemo že v samem začetku, ko se javno izreče proti pogajanjem s ŠC, in s tem v zvezi proti omejevanju konflikta znotraj ŠC, proti konfliktu z delavci ŠC-ja. Vseskozi je bil dan poudarek direktnemu naslavljanju interesov na resničen izvor politične moči, torej na predsedstvo in izvršni svet.
ZAHTEVAMO POGOJE IN RAZLOGE ZA ŠTUDIJ!
ŠTUDENT, NE BODI P/ZDA!
KDO ZNA OBRAČUN STANARIN POJASNIT, KI TARE ŠTUDENTU DUHA? BODIMO NEMOGOČI — ZAHTEVAJMO REALNO!
VEŠ SVOJ DOLG, ŠTUDENT?
— Ja, in za kva si se v bistvu zdej ti odločla?
— Aja, jest sem prej rekla da podpiram to — zaprto. Ja... Jest...
— Jest sem za odprto ...
— Torej, jest se strinjam z Jasmino, oziroma s tistim delom njene ... njenega strinjanja z Branetom, ker mislim, da bi bla bolj organizacijsko izpeljiva ... zaprta lista, ampak sem čisto prepričan, da bo ta oblika manj priljubljena. Na konferenci... da zaprta lista ne bo priljubljena, ... Predsedstvo, ker če Ima pač to statutarno možnost, potem gre lahko pač zagovarjat svoj status, ne.
... ker se Predsedstvu zdi najbolj primeren, tud funkcionalno, ne sam tko, torej v neki imaginarni taki pravičnosti. Torej pričakoval bi, te vrste nepriljubljenost zaprte liste, ja pa ... tko da jest. Kaj jest vem .. Ja, se vzdržim.
— Jest sem za odprto pa za ... gremo v akcijo za delegate
— misliš rečt, to je volilna kampanja, ne ... predvolilna kmapanja
— Ko u Ameriki, ha ha.
— Sej, Renatin predlog je zlo v redu, sam zahteva dodatno delo, čeprav bi tudi lahko predvideval zarad te situacije, k je, da bo, precej višje število kandidatov kot prejšnja leta, ne. Torej če bi šli še s kakšno dodatno akcijo, mogoče še ...
— Ma veš kaj, to lovljenje kandidatov okol ma lahko zlo negativne implikacije v tem smislu, da ...
— delegatov!
— No, mišim, delegatov pa prepričevanje In pritiskanje In vdiranje v sobe In snemanje in take kar se je že dogajalo
— Sej to bo! Sej to bo, sam da ne bomo mi tist, ampak nekdo drug bo tlst.
— ja, no.
— Jest srn za odprto . .
— Namreč, jest srn si pa mislu vse razloge za zaprto in vse razloge za odprto, ki so jih moji predhodniki navedi, sem si jih zapisal, in jest se bom odloču po tem, v bistvu, tak da bom poskušu čimbolj objektiven bit. Zdaj za zaprto listo je blo arugment ta, da se na sami konferenci lahko evidentirajo dodatni kandidati, tko da se bi ta zaprta kandidatna lista lahko na sami konferenci v bistvu spremenila na odprto ...
— Odpre za ...
— Razumem, no, ampak obstaja možnost za to — to je argument za. Potem današnji drugi argument za zaprto je bil, da v naših pravilih ni opredeljene večine in lahko se zgodi, da bodo v bistvu kandidati izvoljeni z zelo malim številom glasov, kar verjetno za učinkovitost in pa za samo formalno izvoljenost ne bo ravno za te delegate v naslednjem mandatnem obdobju prijetno. Tretja, razlog za zaprto listo je bil ta, da je za zaprto kandidatno listo ta konferenca lažje izpeljiva, ne, kar mislim, je čist tehnična zadeva, jast mislim, da je ta tehnična zadeva popolnoma res, ker s to odprto listo si bomo, mislim, sama tehnična izpeljava je mnogo del — ta argument tud drži. Zdej pa argumenti za odprto listo — vsi, ki ste se odločli v bistvu za odprto listo, ne vem, argument je bil, ta bistven argument, če sem jaz prav razumel, je to, da je blo prej odločeno, da je zgledal to, da je vnaprej odločeno, da se je pač skupina ljudi za to kandidatno listo odločla, zato tud verjetno na sami Konferenci ta — verjetno po sami priljubljenosti ne bo ta atraktiven. Ampak zdej jest, v bistvu če pogledam vse te argumente za odprto in zaprto listo, se bom odločal vseen za zaprto listo, iz teh pač razlogov, ki so, ker ta argument, da ni priljubljenost v bistvu z dostimi akcijami, ki jih je letošnje predsedstvo vodlo, pa čeprav verjetno, al so ble al niso ble v redu, niso pa ble sigurno priljubljene, tak da mislim, da na to priljubljenost, ker v določenih krogih tako ali tako nismo mel priljubljenosti, da se na to priljubljenost predsedstvo ne ozira, ne sme ozirati)?) zato •• Jas za zaprto listo, odločam, kor priljubljenosti
tak no mortno zdoj zadnji todon dobit, no, če nismo Ul priljubljeni, tak al pa tak. Da se ne bi sentimentiziral, da smo bli priljubljeni, mogoče. To je moje stališče . . .
—	Ja, prosm za en monolog.
—	še en fant je tle zadi...
— Ja, jest sm se odloču za zaprto.
—	Jest se pa z istimi razlogi odločam	tud	za	odprto	listo.
—	No zdej k gledam Gorazdu	pod	prste	in	vidim,	da	sem zdej
jest tist faktor, k bo odloču, kako se bo tole vse skp razpleti in mi je dana izredno težka naloga, ki je nisem vajen, ne ... to je zdej štiri: štiri
— Pazi, po mojem boš edini, če bo kaj narobe (hahaha) ...
4 — ... reku bom p« tole, poznavajoč težavnost karakterja onpa Rusa in Žnuderla In Knavaa In tko naprej, vem da, če bomo stopi tam v zaprto listo, se bomo o tej zaprtosti in odprtosti prepiral do neskončnosti, preden bo-mo sploh s tem začeli, zato ker oni bojo po mojem mnenju vztrajal, se prav ta druga frakcija, kot si jo ti imenovala, ne, bo vztrajala na odprti listi, mi bomo vztrajal na zaprti listi kar bo potegnilo 4 ure konference, preden bomo sploh kej začel zato jest mislim, da je bolš, da nastopmo z odprto listo pa se tega rešmo Ne vem, no.
— No, zdej pa preštej . ..
Ne, zdej mormo glasovat, ne .. No, še ni blo glasovanja
— Ne, še on se more izjasnt na koncu ...
— Ne, sej sem se jaz izjasnu ...
— Zdej je pa glih pol-pol, se mi zdi
— Devet aha ... potem je.
— Ja sej tuki se zdej nč ne odloča(-m), ampak rad bi sam opozo-ru na ene vidike, ki so bli še pozabljeni, recimo k smo zbiral te argumente za in proti, bilo katero, zdej je odvisn ampak zdej so pa še
1% wtt£
To naslavljanje pa je po logiki funkcioniranja političnega sistema ostalo brez direktnega feed backa (čeprav se vpliv kaže v doseženih rezultatih: povišanje štipendij, kritje dela republiških proračunskih sredstev v RIS).
Do odločilnega premika v že naznačeni smeri (smeri neodvisnega sindikata) pride z ukrepom uvedbe prisilne uprave v ŠC, s čimer je pravno odpravljena DK, kot samoupravni organ, s tem pa je potisnjeno njegovo delovanje v ilegalo. Vspostavljeni so torej pravni pogoji za funkcioniranje neodvisnega sindikata: brezpravnost in ilegalnost. Delovanje DK se nadaljuje in prav ob DK (28. 10) se pokažejo vse prednosti neodvisnega delovanja. V mislih imam pogajanje s prisilno upravo o ceni stanarine. Ker pogoji DK niso sprejeti, le-ta sklene, da od 1.
11.študentje ne bomo plačevali stanarine, kar naj traja do pogovora z IS, po tem in na podlagi tega, pa se bodo odločili za nadaljne ukrepe.
V primerjavi z aprilskim bojkotom tu naletimo na bistveno razliko, saj je odločitev institucionalne narave in javna. S tako pridobljeno neodvisnostjo, se DK tudi dokončno reši ozkega ekonomskega delovanja, v katerega je bila prej prisiljena. Tako je mogoče sprožiti vprašanje položaja ostalih študentov in poseči direktno v politično strukturo, z zahtevo po odstopu predsednika UK. Deklarativno je govora tudi o izobraževalnem sistemu in položaju univerze, vendar ta razmišljanja niso dograjena.
Morda čudi zahteva DK po odstopu predsedstva UK. Vedeti pa je potrebno, da je DK izolirana na stanovalce ŠD, kjer je izkoristila že obstoječe
organizacijske oblike. In prav v tem je potrebno videti bistveni prispevek aktiviranja UK, ki ima razpredene institucionalne vezi po fakultetah.
Pokazalo se je namreč ob bojkotu hrane v maju, (ob akciji arhitektov, biologov . ..) da tudi drugi študentje niso indiferentni do izpostavljenih problemov, in šele angažiranje ostalega dela študentov bi omogočilo sprožanje konflikta po vprašanju Izobraževalnega sistema in štipendijske politike.
UK ZSMS
NIKAR NAM NE LAJAJTE VEČ O TEM, KAJ MISLI NAŠ DELAVSKI RAZRED — NJIHOVE HČERE IN SINOVI SMO!
Zgodbo o vlogi Ukja moramo začeti 1. aprila, ko je bilo najprej zahtevano, da UK sproži razpravo o ekonom-sko-političnem položaju študentov po fakultetah. Nadalje se je zahtevalo, da UK organizira zbor vseh študentov, na katerem naj bi se razpravljalo
o isti tematiki. Nič takega se ni zgodilo; še več, v jesenski shemi delovanja UK-ja je prišlo vse bolj do izraza njihovo ponavljanje vladajoče govorice, ki hoče na vso silo najti med študenti negativce, anarhiste, državne sovražnike, ki zastopajo neke privatne interese.
ČAS ZA NAŠO IDEOLOGIJO
Živimo v enem izmed tistih socializmov, v katerem je tudi za uporabo ljudskega stranišča treba plačati. Plačati pa je treba tudi dolgove in vojsko, da nas čuva, za kar si privoščimo več kot 13 % narodnega dohodka. Poleg tega pa je na tem računu še 2500 novih milijard dinarjev nepokritih tečajnih razlik, oziroma skoraj toliko, kolikor v enem letu ustvari jugoslovansko gospodarstvo. Pri tem še ni jasno, kdo bo to plačal, čeprav je vsem popolnoma jasno, da bomo morali to sami storiti, in sicer hitro.
Potem, ko v črno luknjo vržeš en tak Žakelj denarja, je seveda za znanost in izobraževanje huda obremenitev za naše gospodarstvo, delovne ljudi in občane. Vsak študent nas nekaj stane, vsak učitelj, vsak raziskovalni projekt prav tako. Drago je vzdrževati izobraževalni sistem, vsaka zahteva po dodatnih sredstvih pa pomeni, da si bo nekje drugje treba odtrgati od malhe. V sedanjih gospodarskih razmerah to prav gotovo pomeni nož v hrbet, ne samo šestilo, tistemu, ki nas je doslej širokogrudno redil. In kaj bi se zgodilo, če bi vsak od 1040 sisov, kolikor jih je v Sloveniji, zahteval povišanje sredstev?
Hudi časi še niso mimo. Komaj smo se otresli kuge, že je tu brezposelnost, ki razsaja še zlasti med mladimi z višjo izobrazbo. Zato je v takih vremenskih razmerah nespametno in neodgovorno odvajati kakršnakoli
dodatna sredstva, še zlasti pa za študente, saj bi jih to prvič pokvarilo, drugič se jih pa zlepa ne bomo znebili.
To niso le besede prismu-kiijemu novinarjev m pokvarjenih funkcionarjev. Hudo je to, da tako razmišljamo tudi sami. To so naše lastne besede, naša lastna doživetja, naši lastni intelektualni spački. Ideologija ni tam preko in nam ne lajna sem čez. Do vratu smo v njej, to lahko čutimo, sedi nam za vratom.
Za vratom ja, in nas grize v uhlje in možgane, vsakega posebej z istimi besedami:
Kakšen privilegiranec sem jaz, da LAHKO študiram, da lahko sedim v šolski klopi namesto za tekočim trakom. Kako srečen sem,
da živim v družbi, ki mi OMOGOČA, da jem, spim in se razmnožujem v njenih nedrih, da me VZDRŽUJE kljub temu, da sem družbeni PARAZIT, ki me TOLERIRA kljub temu, da nič ne delam, da sem študent, ki samo sedi in nekaj rije po učbenikih. Jaz vem, da družbo ogromno STANEM, ampak saj ji bom vrnil vse, kar sem ji DOLŽAN, čeprav vem, da sem ji dolžan vse.
Jaz, ki vse to vem in občutim, moram biti HVALEŽEN tej družbi, ne pa da neprestano zahtevam več in več. Ne bodi socialni egoist, bodi REALEN. Ne misli (samo) nase, bodi REALEN. Ne bojkotiraj, bodi REALEN. Ne misli, bodi REALEN.
Čas je, da se otresemo te ideologije. Čas je za našo lastno ideologijo. Čas je, da začnemo živeti za našo lastno sedanjost, ki je v prihodnosti, in ne da zakopavamo luknje v zavoženi preteklosti.
Kdo bo reševat našo družbo, če ne mi, mladi. Kdo bo prestrukturiral gospodarstvo, vzpostavil učinkovite socialne sisteme in vpeljal moderno tehnologijo, če ne mi, ki se drgnemo na fakultetah. Razvoj celotne družbe je v naših rokah. Mi smo tista notranja sila, ki je še popolnoma neaktivirana. Mi smo tisti, ki imajo znanje, ki ga bodo producirali naslednjih 30 let. Mi smo tisti, ki so družbi v krizi najbolj potrebni. Mi smo ISKANI, ne pa VZDRŽEVANI. Nezaposlenost je mit, s katerim nas
strmSi/O, dm 99
kolca. Družba, ki ne zaposli svojega mladega intelektualnega kapitala, dela samomor, reže si zadnjo nitko, ki jo še vleče stran od nerazvitosti.
Družba je tista, ki nam dolguje pogoje za študij, zagotovljena delovna mesta in znosne družbene odnose. Dolguje nam, mladim, in ne mednarodnim bankam. Zato naj plača nam, ki smo pripravljeni vlagati čas in energijo v študij, in ki se ne bojimo prevzeti tveganja intelektualnega življenja in dela nase za celo življenje.
Hočemo živeti in delati doma, ne pa crkniti na Wall Streetu.
Andrej Rus (bojkotna Razmerja, pomlad 1985)
SREČE DELAVCU NE MORE DATI NITI DRŽAVA NITI PARTIJA NITI SISTEM - LAHKO PA MU ZVIŠA PLAČO!
druge stvari. Prvič, mišim, zdej jest, da odkrito povem: jaz sem odprte liste . ampak, zdej pa tako, ne, prvič, odprte liste, ne, so. to je pač zdej ..., ki se zdej kaže v volilnem sistemu, k jih kažejo čist vsi družbeni subjekti, to je, kao neka težnja, ne, mišim. Mišim tako, napovedan imperativ, ja . . nepovedan imperativ, ne . .. (hahaha). No, drugo, kar hočem povedat, jest res ne bi podcenjevou tlele te politične situacije, te politične klime, ki je nastala, . gor pri Šinigoju,... ja no pa včerišna tiskovna konferenca je pokazala, da so stvari zelo na konici, ne Oprost, sej zdej ni važn, ne Ampak, kar se tiče . . . mišim, dobr vid-mo. kaj je zdej z zaprto, ampak če že boste šli na zaprto, ne, jest bi predlagal pač da predsedstvo ... si NE pridrži to pravico, da samo oblikuje to kandidatno listo D« recimo vpraša ša kopa druzea, da v biatvu aa vaaan vod mal širša akcija, okol formiranja llata.
— Posluš, tuki je vse jasno Predsedstvo jo formira, jo pošlje v OO v razpravo, in .
—. . Nobenih soljenj pameti ne rabmo
— Jest bi rad vidu, da se posebi opozori OO, da se razjasni, zakaj se je šlo, če se je že šlo, zakaj se gre v zaprto listo. Kaj so bli razlogi za zaprto listo in kako, razumeš, loh še zmer vplivajo, da se ta zaprta lista loh postane odprta, kakor sem ti reku .
— Jasno ...
— To sem hotel povedat
— Jest mišim, da je to Predsedstvo tok pametno, da jest mislim, jest srn sigurn, jest ne upam, da se bo teh Pravil o organiziranosti držalo, ker v bistvu se jih mora držat, tak da to sploh ni dilema
— Čeprov bi se zdel ta argument za zaprto listo dvoumen, pač, recimo, kako ste že reki, ne, ne ta vidik, ne, dela, kot smo že reki, da imaš delo, v bistvu, z odprto listo, ne. ds м bo nekaterim zdel ta argument mau ... šudn.
— Torej: tebi se mogoče zdi, ker tukaj se pozna, tud če ne bi po-vedou, da nisi član predsedstva, bi se zdej s tem izdal. Če bi, ko si povedal to, da se ti zdi to čudno, ne. Če bi pa delal v Predsedstvu, se ti pa niti najmanj ne bi zdelo čudno, veš.
— Ja, ampak štos je pa v tem, da ste v Predsedstvo v službi ostalih ... To mislim.
— V službi, to je, ja to je vprašanje zdej, mislim, ta faktor,
dela okrog tega, je vedno pomemben ... večina, tko ...
— (G. G.) — Se bosta pol vidva zmenla, jez predlagam, da damo zdej na glasovanje.
— Ja kdo ma pa pravico do glasovanja?
— Člani predsedstva.
— In kakšna je razlika, glede na to, da smo se že zjasnili?
— No dobr, ne vidim razlike.
— No, pol pa gremo.
—	Za	zaprto?
—	Za	zaprto?
— (Hahaha).
—	Se	pa neumnosti	grete,	sej	sem se	izjasnu	že prej,	samo	.	..
—	Pri	celi stvari recimo, če	res	to	tolko	nepopularno zveni	za	vso
javnost,
— Kdo je zdej za zaprto listo?
— ja, lahko je kdo gluh, pa vidi, kdo glasuje, če se mu pojasni.
— Sej je v redu.
— Kdo je za zaprto? Listo
— Ne, čakaj zdej ...
— če vsake pet minut spremenite mnenje . . Sej je v redu, do-
— Kdo je ža odprto. En, dva, tri, kok je? Pet. Se je kdo vzdržal?
— Jest.
— Eden vzdržal Dva Triie
— Ne, jest sem zdej po ta novem za zaprto listo, da ne bo ...
— (Hahaha).
—	Kva je zdej, dva, dva, pet...
—	.., de je blo to sholastično vprašanje, da	se je	treba	pogovar-
jat o ljudeh, ne pa o tem, kdo je za zaprto,
—	No, načelno smo se tak odločil, za odprto	listo,	ne,	je	v redu?
— Sklep Predsedstva— —
— Tisti kandidati, ki bojo Izvoljen, ... v kakšnih oblikah ...
— Ne, ne, dosti je zdaj o tem
— Predsedstvo je po razpravi glasovalo — je sprejelo naslednji sklep: da se na Konferenci glasuje z odprto listo, dva glasova sta bila — z odprto listo, dobro.
— Predlagalo Konferenci odprto listo, ne
— Za člane Predsedstva! Za člane Predsedstva, ne.
— Ja, sej.
— Ja, za vse, ne.
— Za Predsedstvo.
— Ja, zdej pa se neki *.a vprašanje odgovornega, glavnega in tega al onga urednika, to je pa drugo vprašanje Tukaj pa mlslrn, brez zamere, nema tu drmanja z odprtimi listami, tukaj je treba preverjat
različne vrste odgovornosti, med drugm tud sposobnost odgovarjat za materialne stvari, to pa ni stvar trenutnega političnega vzdušja. A veš, sam vem Iz lastnih izkušenj. Tukej more pa Predsedstvo izoblikovat lastno stališče, za katerega kandidata se zavzema, če pa kdo misl na Konferenci to dilemo znova vzpostavt, je pa tud možnost, ne, samo mislim, da tle ni dileme, ne So to odgovorne funkcije, ki niso zgolj politi-
10
Eden izmed očitkov UK-ju je bilo tudi forumsko delo. Klasični proti očitek je bil tudi tokrat, da študentje niso politično aktivni. Kakšno leto nazaj bi bil takšen očitek na mestu, če bi. seveda odmislili vzrok neaktivnosti. Vzrok pa volja iskati v funkcioniranju političnega sistema, ki z atomizacijo subjektov in njihovih interesov ustvarja homogenizirano ideološko strukturo (groba formulacija). Inercija, po kateri se odvija politično življenje, je postavila študente na rob družbenega dogajanja. S samoorganizacijo študentske populacije, z organiziranjem represivne politične moči, je bil zadan odločilen udarec politični inerciji in s tem se je UK-ju ponudila priložnost, da kot študentski predstavnik končno lahko deluje v smislu študentskih interesov (kot se je dogodilo z delegatsko konferenco). Celotna dejavnost UK-ja bi bila okrepljena z represivno politično močjo študentske populacije, kar bi mu omogočilo drugačno vlogo v veliki politiki. To pa se ni zgodilo!
Reakcija študentov stanovalcev je logična, kajti napočil je čas, da se končno prekine nenavadna razvada našega političnega življenja, v katerem organizacije ali forumi ne potrebujejo družbenih skupin, katerih interese bodo zastopali. Za svoje delovanje te organizacije ne potrebujejo političnega delovanja mas, ker je masam ta moč že davno odvzeta, s prepovedjo alternativnega izražanja interesov pa je vsaka namera vzpo-
stavljanja politične moči mas tudi prepovedana.
Kljub neosnovanosti forumov in organizacij pa te še vedno delujejo kot predstavniki skupin, ki najpogosteje nimajo nič skupnega z izjavami takšnih forumov. Točno tako paradoksalna je pozicija UK-ja, katerega izjave direktno nasprotujejo zahtevam študentov, istočasno pa je še vedno legitimen, povsod sprejeti predstavnik študentov. Res je, da oblasti kratkovidno ta pozicija UK-ja ugaja, ker se s tem prekrije konfliktno razmerje, toda le do trenutka, ko so UK pojavi kot političen problem, kot jedro političnega konflikta. V tem trenutku bi po logiki delovanja strukture gospostva moralo predsedstvu UK odzvoniti.
Pokazalo se je, da je govorica predsedstva UK ponovitev vladajoče politične govorice (ker je osnovna funkcija UK-ja transmisija vladajoče ideologije na študentsko populacijo, je takšno delovanje logično, ne pa razumljivo). Ta ponovitev je smešna, ko ugotoviš, da iz simbolnih odnosov, v katere je vpeta, izpade represija, ki jo ima oblast v vojski in policiji. Označevalna struktura se tu upravičeno ponorčuje iz predsednika UK-ja Gorazda Gorenca, ki na grožnjo izstopa iz ZSMS-ja, z ukazovalnim glasom zavpije: »zapišite to v zapisnik in tudi tistega, ki je to rekel!« Nič manj norčava pa ni izjava sekretarja UK-ja, ko razlaga obilnost postopka skicevanja izredne konference, zaradi česar se mu to podjetje zazdi
nemogoče, postopati je namreč potrebno po pravilniku, istočasno pa ga ne moti, da UK ne zastopa študentskih interesov, kar je njegova osnovna funkcija.
S svojim ravnanjem je UK odigral veliko vlogo v konstituiranju študentske represivne politične moči. Poleg tega pa je zastavil še eno vprašanje, na katerega je vsaj za sedaj moč odgovoriti le v maniri univerzitetnika.
Gre za to: če bo predsedstvo UK le prisiljeno odstopiti, ali imajo sedaj najbolj aktivni študentski predstavniki možnosti zavzeti njihov položaj, in drugič, ali lahko pričakujemo, da se bo s tem funkcija in mesto UK v družbenih odnosih spremenila?
Odgovor na prvo vprašanje je dokaj enostaven in se glasi, da imajo možnost. Na njihovi strani je argument angažiranosti in podpora samoor-ganiziranih študentov. To so argumenti, s katerimi se da nastopati v javnih političnih sistemih, kjer sta vsaj kandidatura in akt volitev javna. Argument, s katerim že po tradiciji nastopajo socialistične politične šole proti tako imenovanim demokratičnim političnim sistemom, je, da vendarle vse v ozadju vodijo anonimne sile, bogate z ekonomsko in politično močjo, pravzaprav lahko drži. Toda prav primer Zelenih in njihovih volilnih uspehov, daje slutiti, da že prej omenjena javna elementa političnega sistema lahko obrodita pozitivne rezultate, katerih producenti so aktivni sloji prebivalcev. V primeru Zelenih je očitno, da se njihova politična moč porazgubi, saj je tamkaj v igri veliko bolj ideološko atomizirana volilna populacija. Drugačen pa je primer UK, katerega volilna
baza je omejena na študentsko populacijo, in razpoloženje le-te je moč razbrati iz zadnjih dogodkov.
Drugačen rezultat volitev predsedstva UK seveda ne bi bil presenečenje, temveč le potrditev uveljavljene ilegalne politiške prakse.
V odgovor na drugo vprašanje smemo zakoračiti le z zvrhano mero pesimizma. Ne gre dvomiti, da zavzetje UK-ja podprto z aktivnimi študenti lahko rodi tudi kakšen škandal. Bolj verjetno pa je, da bi se iniciativa izgubila v dobro organizirani zmešnjavi političnih nivojev, katerih naloga je, da s selekcijo spuščajo v skupščino le prave interese in prave probleme.
Tolažba je prav tako klasična, kot so klasične prejšnje ugotovitve. Vsa ta dejavnost, bo gotovo zanesla v strukturo nezavednega vtis, ki morda nekoč, v kombinaciji z drugimi označevalci, spodbujenimi z represivnostjo trenutne realnosti, zopet plane na dan.
Kljub vsemu pa bi se institucija UK-ja lahko izkoristila v smislu povezovanja in podpore celotne študentske populacije, o čemer bo tekla beseda na drugem mestu.
Alternativa sedanjemu UK-ju naj bi bili ljudje, ki bi izhajali iz vrst študentske samoorganizacije. To je seveda le kratkoročna rešitev, ki se lahko naslanja le na represivno aktivnost študentov. Ta pa je lahko zaradi mobilnosti tega sloja in poznane politične tradicije le omejena. Zatorej menim, da je boljša varianta samostojna študentska organizacija ali sindikat, katerega funkcija bo direktno in represivno poseganje v družbene odnose, kar je pravzaprav tudi pogoj politične moči.
Ustavimo se še ob grožnji izstopa iz ZSM, obrazloženega, kot nezadovoljstvo nad predsedstvom UK, predvsem nad njegovo neaktivnostjo animiranja študentov na fakultetah in nepripravljenost predsedstva, da bi sklicalo izredno konferenco UK, na kateri bi razpravljali o vlogi predsedstva.
Za prvo obdobje študentske aktivnosti lahko rečemo, da je bilo omejeno na reševanje ŠC, za drugo obdobje pa je značilen konflikt med študentskimi aktivisti in predsedstvom UK. S tem se je celotno dogajanje preusmerilo v navidez marginalno razreševanje konfliktne situacije znotraj same študentske populacije.
Marginalnost tega početja pa je vprašljiva iz dveh razlogov. Prvič zato, ker je UK legalni zastopnik študentskih interesov, s čimer je po logiki funkcioniranja političnega sistema izključen interes študentske populacije, ki se oblikuje v DK. Mehanizem forum-skega delovanja, ki ne potrebuje naslona množične aktivne populacije, tako fordira stališče UK, kot legitimno, delegatski pa ostane drugo (sicer pozitivno destruktivno) polje, ki ji dovoljuje neposredno naslavljanje na oblast, s čimer pa si predvsem zagotavlja pozicijo skupine nezadovoljnežev, ki so po izjavah funkcionarjev UK tudi nevarni. Kratkoročno se pokaže pozicija UK, za življenjsko pomemben element uresničevanja študentskih interesov.
V drugo je nujna čimprejšnja razrešitev tega konflikta, ker preti nevarnost izgubljanja energije izključno na primeru UK, atraktivnost takšnega početja je lahko le kratkotrajna, podaljševanje le-tega
pa lahko tudi prinese ponovno apatičnost študentske populacije, kar je seveda osnovni cilj vladajoče strukture.
Prav zato je potrebno grožnjo izstopa iz ZSM vzeti za skrajno nasilno dejanje, katerega končni cilj je odstop predsedstva in zavzetje UK-ja.
Formalen izstop iz ZSM, torej pomeni tudi izgubo druge legalne organizacije študentov (ne glede ha to, kakšna je struktura odnosov, v katero je vpletena), s čimer postane pravzaprav študentski interes, po zgledu svojega organiziranja, ilegalen — kar seveda postavi pod vprašanje politične odnose pri nas, a to nam bore malo pomaga.
Optimalen izhod iz te pozicije je torej izkoriščanje UK za legalno izražanje študentskih interesov v kombinaciji z represivnim delovanjem sa-moorganiziranih študentov in DK. Za vsako ceno je potrebno ohraniti neodvisen status DK (tudi po odpravi prisilne uprave), kot zgolj združenja vseh študentov (za izražanje parcialnih, študentskih interesov).
Predvidevanja o tem, kakšni bi bili rezultati, so seveda negotova, kot so vprašljivi tudi rezultati delovanja zunaj vladajoče institucionalne infrastrukture. Gotovo je le to, da v sodobnih političnih odnosih ne beležimo takšne kombinacije in že statistične potrebe kličejo po realizaciji.
Mojmir Ocvirk
— Čaki, bomo pogledal... 00 ZSMS FF je evidentirala naslednje kandidate: Boris Radosavljevič za predsednika UKZSMS, je študent 4. letnika študijske smeri zgodovina—sociologija, ne, manj piše, član ZK od 81. leta, do zdej predsednik Zbora stanovalcev bloka D v SC, član delegatske konference SC, član predsedstva OO ZSMS FF, to je to, potem je pa drugi kandidat je pa Brane in sicer, njegova obrazložitev ... trenut, Miran, brez panike, V3e bom povedal — njega predlaga Klub posavskih študentov Ljubljani, in sicer obrazložitev je pa takšna: Klub posavskih študentov evidentira Šuštarič Branka za predsednika UK ZSMS Ljubljana. Branko je študent 2. letnika računalništva in informatike na Fakulteti za elektrotehniko, hkrati pa je študent podiplomskega študija avtomatike na Fakulteti za elektrotehniko. Zadnje dve leti je opravljal funkcijo podpredsednika UK Ljubljana. To je vse. To sta tadva predloga, zdej pa prosm, jest sem svoje...
— ja, a zdej smo se odločil, da za te funkcije damo samo enga kandidata, al kako?
— Ne, ne, jast sem sam prebral, kdo je za predsednika predsednika predlagan, loh se tud odločmo za oba, to je naš, to je naš, ja, no, mam tudi en lep napis, na katerem piše, da je ... Boris Radosavljevič al Ra—dl—savljevič, v bistvu od, to bi se lah tako reki, od ožjega vodstva Predsedstva predlagan za sekretarja Univerzitetne konference, tak. to je predlog bil, zdej se pa odločmo v bistvu. Za sekretarja, no! Univerzitetne konference, kjer je bil sam en predlog In to pa je bil, sani trenutek, da najdem, se mi zdi, Branko Svetličič, no sej do tam pa še pridemo, ne. Zdej se odločmo, al vztrajamo v tem predlogu, ki sta ga dala Aktiv mladine pa Filozofska fakulteta za predsednika Borisa, zdej nam spet narobe reku, kak se piše al ta drugi predlog, da se Borisa evidentira, v bistvu, za sekretarja.
— ... bo dost, če bomo dal sam enga kandidata za te funkt
je ...
— Sam mal, sam mal, sam mal, . . . Boris Radosavljevič je I predvčerišnim pri meni, in je reku, da ne glede na to, za kaj ga je OO FF predlagala, da je njemu vseeno, katero funkcijo bi prevzel in rek da je pripravljen prevzet tudi funkcijo sekretarja.
— To morm takoj demantirat, ker nam je reku samo, da je prior vijen delat, ... ničesar duzga ..
— Ja prpravtjen delat, pripravljen je delat,njemu ni interes da predsednik, pripravljen je delat na UK-ju, ne.
— Ja prvo, da bi se izjasnili — al pol sam enga člana kandidiran al kandidiramo lahko več članov ...
— Jest mišim, da se načelno tle ne bi pogovarjal, ne. Zato, misli če bi kje se pokazal, da sta enakovredna al kukr koli, da se ne mom odločit, damo tud dva lahko. Ampak v tej situaciji bi pa, mišim, čepr« ma Brane en papir manj, pa tud ne vem kolk manj tistih besed, misli da tle ni dileme, da je pokazal v tem času ene organizacijske in drug čne sposobnosti, da, kokr ga jest poznam, mišim, Borisa sem ga bi na Delegatski pa zdej na seminarju, recimo, mišim, da ni dileme
— Ostali?
— Jes tud.
Kaj, smo se zdej zmenil, da bo zdej sam en član?
— Ja, v tem primeru*jest predlagam samo enga.
 Če se lahko v volitvah za člane predsedstva o odprti listi, |
s tem riskiramo, de en, .., pa ni izvoljen, ne, če gre lista za predsedr ka, ne, v odprti varianti, to pomen, da tisti, ki je izvoljen, je predsedni tisti, ki pa ni izvoljen, da ni niti član Predsedstva
— JA.
čne narave, ampak nosjo tud druge konsekvence in po mojem se tud sama uredništva zavzemajo za to varianto ... Rš, mogoče ...
— Jest bi samo še na to opozoru, da to, da je odprta kandidatna lista, ne pomeni, da so vsi evidentirani kandidati tudi na tej kandidatni listi, pač pa te kandidati, ki bodo na odprti listi, še zmeraj določa oz. predlaga Predsedstvo, Konferenca pa lahko dopolni v skladu s Poslovnikom, kukr sl prej reku.
— Dejmo se začet pogovarjat o ljudeh, no ...
— Kje bomo začel? Pri ... predsedniku. No, za predsednika sta evidentirana dva študenta, in sicer sta evidentirana Branko Šušterič in pa Boris Radisavljevič, in sicer to sta dva predloga.
— In kakšna je utemeljitev tam za Borisa Radisavljeviča?
— Takoj prečitam. Kandidata Borisa Radisavljeviča je predlagala, zdej to je tisto sporno vprašanje, kak se ta, Imenuje v bistvu, tuki je napisano Konferenca OO ZS.., aktiv,... zdej bi pa res prosu, da to poslušate, ker zdej se pa res odločamo in da bi blo pošteno od nas, da to pretehtamo, kaj bomo odločil— Borisa Radisavljeviča, no tuki piše spet Radosavljeviča, a je — Rado, no sej — v bistvu vemo, za koga se gre, je predlagala aktiv mladine v študentskem centru, da ne bomo glede tega imena se spet zdej, razpravljal, in sicer: rojen je 28. 7. 1961 v Mariboru, študent 4. letnika FF, smer zgodovina—sociologija, kjer dosega nadpovprečne rezultate,...
— Kok je to? Deset cela, ena?
— (Hahaha)!? — Nč ne piše.
— .. član ZK, do sedaj je bil predsednik zbora stanovalcev D— bloka SC, član delegatske konference v ŠC. član delegacije delegatske konference ŠC v IS SRS in s tem aktivno udeležen v samoupravljanju SC, je pa tudi član predsedstva 00 ZSMS FF. No, to je za njega vse.
— A je s filo—faxa on predlagan?
12. 3. 1988 so bile na FSPN volitve, na katerih so se študentje odločali za nov statut in študentsko delegacijo v fakultetnem svetu. Okoli 10. ure so se na fakulteti pojavile takšne liste. Govorilo se je, da je ravnanje poštenega državljana A. Rusa najbolj razjarilo duhove
VOLITVE
V bojkot so me prisilili naslednji nedopustni postopki predsedstva 00 ZSMS na naši šoli v zvezi s pripravo teh volitev:
1. Postopek evidentiranja za organe fakultete je bil le delno izveden in sicer pred več kakor šestimi meseci.
2. Liste kandidatov predsedstvo NI obravnavalo niti na enem svojih javnih sestankov niti na zboru študentov.
3. Večina kandidatov v predlagani delegaciji študentov v Fakultetni svet hkrati sestavlja predsedstvo 00 ZSMS.
4. Do dneva volitev ni bila določena volilna komisija.
Zgornji postopki so me prepričali, da predsedstvo 00 ZSMS namerava poleg svojih družbeno-poiitičnih funkcij ZASESTI še pomembnejše samoupravne funkcije na šoli. To ne bi razburjalo, če bi šlo za izredno SPOSOBNO skupino študentov in, če bi bile volitve NORMALNE (demokratične). Ker pa noben od obeh pogojev ni izpolnjen čutim državljansko dolžnost, da BOJKOTIRAM sprivatizirano podjetje mladinske sobe in s tem protestiram zoper te »volitve«, ki naj starim znancem prinesejo nove/dodatne funkcije
državljan/študent Rus Andrej
Da Andrej Rus ni obseden destruktivec in čisto navaden lažnivec, se je izkazalo na okrogli mizi o vlogi in delu mladinske organizacije na fakulteti, ki jo je organizirala 00 ZSMS FSPN. Spopad, do
katerega je prišlo med udeleženci, je v bistvu na veliko višji ravni ponovljen spopad na propadli volilno programski konferenci UK ZSMS decembra lansko leto. Vsi temeljni akterji so bili isti, vendar pa v številčno okrnjeni sestavi; ker se je v istem času odvijala komunistična razprava o novi programsko-volilni konferenci. Ni nepomemben podatek, da se je jedro obeh študentskih struj konstituiralo na tej fakulteti, njihova nesoglasja in konflikti pa se reproducirajo na vseh nivojih študentskih bojev. Ni tudi nepomemben podatek, da si stojijo nasproti sociologi in politologi. V okviru fakultete seveda. Poveden je tudi podatek, da člani predsedstva 00 ZSMS FSPN in predsedstva UK ZSMS samo
izjemoma niso ene in iste osebe. Na okrogli mizi se je izkazalo, da so trditve Andreja Rusa resnične. In še huje: da je tudi predsedstvo OO ZSMS nelegitimno. Od 700 študentov se je zbora študentov udeležilo samo 30 ljudi. Tako pač tudi obstoječe pasivnosti, o kateri je imel toliko povedati predsednik mladine, ni bilo mogoče več pojasniti drugače kot obliko protesta proti takemu načinu vodstva mladinske organizacije. Kot nehotenje sodelovati s takim vodstvom. Vendar pa je razprava pokazala tudi to, da za fakulteto kot organizacijo ni toliko pomembno, če vodstvo mladine podpirajo študentje, glavno je, da ga podpira dekan fakultete, ki je na zboru študentov menda edini izjavil, »da vodstvo potrebuje«. Mladinski predsednik pa je prekr-
Študentskih
PRED-
STAVNIKOV
ške mladinskih funkcionarjev poskušal opravičiti s »staro prakso,« ko nikoli nobenega od študentov ni zanimalo delo mladinske organizacije in ko je »vse šlo skozi.« Sedaj pa so vse pogostejše zahteve članstva po javnosti, odprtosti in korektnosti dela predsedstva, predsedstvo pa se ni sposobno prilagoditi na to novo situacijo. To spremembo v vedenjskem vzorcu članstva mladinske organizacije bo po njegovem mnenju potrebno šele ovrednotiti, opozoril pa je na to, da ta sprememba ni nujno negativna (?!). Na ta način je moral sam zavrniti svoje izhodišče: da so študenti od začetka do konca pasivni.
Milan VOLK, predsednik Delegatske konference študentov—stanovalcev v študentskem centru (DK):
i
»Na oktobrskih sejah DK je bilo veliko govora o legitimnem predstavniku študentov UEK, se pravi o UK ZSMS. Točneje povedano — padale so raznorazne pripombe na delo predsedstva UK ZSMS.
Seveda ima vsaka stvar ponavadi svojo glavo in rep. Jaz bi za spremembo morda začel pri repu oz. pri sklepu številka 8, ki je bil sprejet na 3. seji DK z dne 24. okt. 1985. Sklep se glasi takole:
»Delegatska konferenca zahteva v imenu zborov stanovalcev v domovih ŠC ugotovitev moralne in politične odgovornosti predsedstva UK ZSMS za zgoraj ugotovljene nepravilnosti in odstop predsedstva Univerzitetne konference mladine v Ljubljani. Študentje morajo zastopati ta stališča tudi na fakultetah.«
V sklepu DK je govora tudi o »zgoraj ugotovljenih nepravilnostih«, zato bi bilo mogoče dobro navesti tudi te. Najprej morda popravek zapisnika 2. seje DK z dne 17. okt. 1985, ki govori tole:
»DK ostro obsoja izjavo predsednika UK ZSMS na seji Univerzitetnega sveta, ki jo povzema Delo: (ZSMS bo morala) opraviti še nedokončano delo pri ločevanju dejanskih interesov študentov od hotenj posameznikov, ki skušajo s svojim delovanjem, z razglašanjem parcialnih problemov za globalne, vnašati zmedo v vrste študentov in celotne družbe. (Delo, 17. okt.
1985) Člani DK so razglasili izjavo za neutemeljeno in zahtevali obrazložitev od Gorazda Gorenca. Gorenc izjave ni bil pripravljen preklicati in je tudi ni obrazložil.«
V zapisniku s 3. seje DK pa piše med drugim tudi tole:
»Ad 3)
a) Pod to točko bi se morala izoblikovati enotna delegacija študentov—članov DK ter članov predsedstva UK ZSMS Ljubljana. Odsotnost članov predsedstva UK ZSMS je to namero blokirala. Člani DK so ostro obsodili neodgovorno ravnanje predsedstva UK ZSMS in ugotavljali, da se politika UK kljub vsem kritikam ni spremenila. Predsedniki bežigrajskih zborov stanovalcev so poročali o udeležbi članov predsedstva UK in MK ZSMS na zborih stanovalcev in o njihovih poskusih, da bi zavrnili kritike na račun dela predsedstva UK ZSMS.
člani DK so navedli napake in nepravilnosti v delu UK ZSMS, na osnovi katerih so sprejeli spodaj (pri nas danes zgoraj) zapisani sklep. Predsedstvo UK ZSMS se ni aktiviralo pri
razreševanju Socialno-ekonomskega položaja študenta in dalje od obsodb bojkota ni prišlo. Storjena je bila velika napaka pri organiziranju zbora študentov v Rožni dolini. Na zboru so bila obravnavana vprašanja, ki zadevajo vse študente v SRS, predsedstvo UK ZSMS pa ni bilo pripravljeno tega zbora sklicati, niti o njem obvestiti študentov ljubljanske Univerze, zato je morala organizacijo prevzeti DK, čeprav to ni v njeni pristojnosti. Predsedstvo UK ZSMS tudi ni koordiniralo akcije na fakultetah in v ŠC, tako da se 00 ZSMS na fakultetah niso vključile v razprave o spremembi štipendijske politike. Predsedstvo UK ZSMS je prejemalo sklepe brez posvetovanja s svojo bazo na fakultetah, zato so ti sklepi samovoljni. Takšen položaj na UK ZSMS je rezultiral v tem, da je njegovo vodstvo, brez vednosti študentov—stanovalcev, kot soustanovitelj podprlo ukrep družbenega varstva v šČ in samovoljno imenovalo študentskega predstavnika v ZKPO, ne da bi poskušalo razrešiti probleme v ŠC po samoupravnih poteh. Delegatska konferenca je potovanje članov predsedstva z najetimi avtomobili, v časih padajočega standarda študentov, označila za razmetavanje družbenega denarja ter zahtevala povrnitev stroškov potovanja. DK je tudi menila, da so politične diskvalifikacije s strani predsedstva UK ZSMS, ki so navedene pod točko Ad-1 v tem zapisniku, nesprejemljive in brez realne osnove, zato je potrebno zahtevati od predsednika UK ZSMS politično odgovornost «
— Sicer nam še zmer ostane ... O tej dilemi je treba spregovori tud v okviru teh Prarvt, ne.
— ... je jasno, torej, jes, predsednik, podpredsednik pa sekretar so člani predsedstva po funkciji in če ni izvoljen, ni član Predsedstva, ne.
— Loh se pa tud zmenmo tko, ne, da še vedno ostane član Predsedstva, ne.
— Kot kandidat
— Ja ne more, ne more bit član Predsedstva, če pa ... volitve . deset članov predsedstva izvoljenih .
— da se tega človeka evidentira names podpredsednika za člana predsedstva, ker pač kaže, da so karte tko razdeljene.
— Hehehe, ja mišim, jest bi rad samo, . . . jest bi rad sam roke gor dvigvov, bil pa proti, ničesar druzga.
— Potemtakem, če mamo dva kandidata, eden odpade, potem je ostali evidentirani član Predsedstva.
— Ne more bit to . . .
— če mi zdele, če mamo tukaj dva, a razumeš? ... Pa ne to se mi zele zmenmo, bučman. Ne...
— A razumeš ti, če bo zdele glasovanje pokazalo, da se odločmo za enga, da se odločte za enga kandidata, .. če se pa Konferenca odloči, da zopet tega kandidata da na odprto listo za Predsednika, ne,
— Ja, je pa padu, seve..
— Ja ...
— Po je pa drug padu .
— (Hahaha)
— Na konc si se izjasnla, da si se vzdržala ...
— Je sm se vzdržala, jest samo drugm rečem ...
— Ka mo zdej naredi m?..............
— V primeru odprte liste in če pride ... pol avtomatično en odpade od Predsedstva, ne.--------------odpade iz Predsedstva, ne, to se
prav, da izgubimo enga človeka, k je prpravljen delat, ne.
— Če je prpravljen delat, bo lahko vseen delu, ne.
— Ne že, samo kako bo to, avtomatičen ne bo v Predsedstvu, lahko bo delu spet na nekih drugih področjih, sam nas zanima zdele delo v Predsedstvu.
— Potem je pa edina alternativa za to ta lista..............
— Odločil smo se za odprto listo, torej nadaljujemo ...
— Jes sm, a ste po. glasval o kandidatu? ... oziroma, na tem mestu sem jest zadolžen kot član nekega drugega predsedstva, da prenesem stališče, ki ga je na zadnji seji predsedstva, ki je potekalo pred, zdej že tremi urami, ali več, izoblikovalo ob informaciji, ki jo je podal Brane ... in ki je verodostojno, kot ugotavlja ... dones, sestav evidentiranih, seznanu predsedstvo UK ZKS z vsemi temi kandidati, ki so jih dones tukej navedi . . . in Predsedstvo je zavzelo naslednje stališče, da pač glede na to, da ni enotne odločitve s strani Predsedstva UK ZSMS glede zaprte in odprte liste in tko naprej, da ne diskutira o teh variantah, da se vsekakor odloča za opredelitev, kakršne koli garniture do bistvenih vsebinskih ..., ki jih bo konferenca izpostavljala in da svojga delegata na tej Konferenci tud primerno opremlja s stališči, če bodo te vsebinske opredelitve pravočasno znane, da pa vsekakor nima dileme glede Braneta Šuštariča, kot kandidata za predsednika, Predsedstvo UK ZKS utemeljuje tudi argumenti, s katerimi je Branka Šuštariča Izvolilo v svoj sestav, poleg tega pa utemeljuje, da je v zadnjem obdobju odigral eno od pozitivnejših vlog in da mu gre zato zaupat v naslednjem mandatnem ... To pa ne pomeni, da se je Predsedstvo opredeljevalo do ostalega sestava, čeprav je blo seznanjeno s tem predlogom, ki ga obravnavaš tule oz. s predlogom Predsedstva UKZSMS, predsednik, da nej bi predlagalo na svoji seji, torej, Branka
Šuštariča za predsednika, Jasmino Držanlč za podpredsednico in Ha-disavljeviča, za sekretarja. To je vse, kar sem mel jast posredovat.
— Člani predsedstva?
— Razsodišče...
— Ne moreš ti s to svojo konstruktivno vsaj mal počakat, da mi glasujemo za . . .
— Bomo se zdej najprej izjasnil al kr glasval?
— Mlslrn, da se je treba najprej izjasnt, za kakšno listo smo glede teh funkcij, ne, ... po pa gremo naprej, ne.
— Sam veš kaj je, to so dost pomembne stvari, ne. K njih je treba opredelit pa treba je dat. sklepe .
— Jest predlagam, da se o vsaki funkciji posebej opredeljujemo,
ne.
— Ne, to se samo načelno opredeli, katera funkcija je odprta, katera pa začrta, lista, veš, ia, In na podlagi teaa potem deluješ Tko.
— Ja, to se zdej vsako leto dogaja, sem že drugo leto prisoten pri takih težavah tak da
— o tem se kaže v bistvu demokratičnost takih postopkov, če so težave
— Ne. težave, pač. težko je govorit o ljudeh, ne. In tukl se potem zakomplicira...
— ... ki smo ga vzel v vednost, zej se pa ml odločmo ...
— Stališče ...
— No sej, no jasno, to smo mi vzel u vednost, smo bil seznanjeni, zdej tovariš predsednik ...
— A bomo glasovali .?
— Je zdej ena dilema, zarad tega, ker je Radlsavljevič na dveh straneh Ne, je pomembno, recimo, za UK, če damo odprto listo, pa če bo Radlsavljevič oba, no, če damo odprto, pa če ga damo na obe,
12
III. KOMISIJA RAZPRAVLJALEC: JASMINA DRŽANIČ TEMA: RAZPRAVA O MLADINSKI ORGANIZACIJI
Jaz bi predvsem rekla, da sem razočarana nad potekom današnje diskusije. Predvsem to, celo dopoldne smo poslušal predstavitve večinoma različnih skupin, mirovnih, ekoloških, itd iz raznoraznih koncev, poslušali smo specifične socialne probleme in nadalje, ko nam gre ie rahlo voda v grlo, ko moramo ie neke zaključke oblikovati, smo komaj uspeli pridet na tisto točko, da smo ugotovili, da nam ni jasno, ali je ZSMS ena stran druga stran pa so gibanja ali skupine, ali kakor koli jih ie imenujemo — ali smo skupaj ali smo narazen. Slabo za vse tukaj je, da se nismo uspeli zmenit glede tega, pa ne samo na tem kongresu, ampak ie v diskusijah, ki so tekle prej.
Naslednja stvar, citiran tisto, kar je včeraj izjavil Robert Črne: smo za odprto organizacijo, smo za odpiranje vprašanj ekologije, miru, ionskega vprašanja, itd., ker menimo, da so to še kako pomembna vprašanja komunizačije iivljenja, medčloveških in druibenih odnosov. Vendar se kot organizacije ne moremo strinjati s tem, da se odpovemo boju na temeljnih točkah druibe kot celote. Naša komisija bi morala dati usmeritve, kako bomo nastopili, da bomo lahko sploh kaj pomenili v boju na temeljnih točkah razvoja druibe kot celote, da bomo postali nek politični subjekt, ki ima v tem sistemu, v teh izpostavljenih kanalih odločanja neko politično moč, da ne bomo prišli tam na takem nivoju diskusije kot danes, ko še zmeraj letimo na nivojih osebnih obračunavanj, ko eden pove nekaj, s čimer se drug ne strinja in prosim, da bi tudi diskutirali o tem, kako spremenit mladinsko organizacijo, da bo lahko tudi ta drugi del uveljavljala, za katerega sploh egzistira in kako mladinsko organizacijo spremenit, tako da bo postala eden od pomembnih političnih socializatorjev mladine. Da ne bomo potem iskali drugih institucij, kot na primer ...
Hvala!
(Z 12. KONGRESA ZSMS)
Vika Potočnik, predstavnik RK ZSMS: »Ali je lahko predsednik mladine nekdo, ki je podpisal izjavo o izstopu iz ZSMS? Po mnenju Božidarja Debenjaka, sekretarja UK ZKS sedanji predsednik za to funkcijo ni primeren ...
Bilo je že rečeno, da anketa ni bila strokovna. Šlo je za manipulacijo. Izstop je bil narejen iz protesta proti UK ZSMS in proti ZSMS in njenemu razreševanju problemov na sploh. Ne gre za nek prisiljen izstop. Toda pridobljeni rezultati so lahko izhodišče, okvir za preizpraševanje dejanske vloge ZSMS v tej, dejanski družbi.«
(sestanek 00 ZSMS šC, 12. 12. 1986)
Renata Repas, predstavnica mladine v ŠD na Gerbičevi: 68 podpisnikov ankete o izstopu iz ZSMS je brucov. Te študente sem še enkrat sklicala. Najprej nekateri sploh niso podpisali in v tem primeru gre torej za poneverbo. Ostali pa so za svoj prvi razlog navajali, da njihova 00 ZSMS v domačem kraju preprosto ne deluje. Oni od nje nimajo nič ... Ne čutijo pripadnosti k tej organizaciji, (sestanek 00 ZSMS ŠC,
12.	12. 1986)
Po oceni sindikatov so se življenjski stroški v začetku leta povečali za več kot 20%, po uradni državni statistiki — komaj za 5%! No, če je glede tega še kaj dvoma, potem ne kaže dvomiti v podatek, da je 60% vseh jugoslovanskih upokojencev dobivalo manj kot milijon starih dinarjev pokojnine. Približno 4 milijoni zaposlenih v Jugoslaviji zaslužijo na mesec manj kot je minimum, potreben za golo življenje. Zato ne bi smelo nikogar presenetiti, če je po nekaterih anketah kar 9 od 10 gospodinjstev prepričanih, da njihovi mesečni dohodki ne zadoščajo za pokrivanje življenjskih potreb.
(Komunist, 19. 4. 1985)
»Nekateri namreč prav zdaj postavljajo pod vprašaj naš
federativni sistem, enakopravno narodov in narodnosti, republik in pokrajin in s tem tudi naše temeljno geslo. Pod vprašaj postavljajo ZK, ustave, zakon o združenem delu, omalovažujejo pridobitve naše revolucije Grobo napadajo naše temelje. Sovražniki socializma dvigujejo glave pri nas in se javno zbirajo pod zastavo svetovne kontrarevolucije.
Nekateri naši »znanstveniki« in predstavniki prelatsko-duhovniške kontrarevolucije pri nas dokazujejo, da smo šli po napačni poti. Gredo celo tako daleč, da trdijo, da sta imela prav papež Pij XII., ki je bil fašistični papež, in Stepi-nac, ki je bil vojni zločinec. Do onemoglosti pripovedujejo, da sta Marx in mancizem pokopana, nedokazana itd. Ta plevel se je tako razrastel, da zastruplja našo državo. Zakaj njegove rasti ne preprečimo: zato, ker ga ne ruvamo sproti, ker ne koordiniramo akcije. V imenu katere svobode smo omejili nujne reakcije organov državne represije?! Moramo vedeti, da zgodovina ni zaprta v predale, ampak pozivamo, da v kali zatremo kontrarevolucijo, da energično utiramo nove poti. Kleronacionalisti-čna kontrarevolucionarna sprega danes izziva versko histerijo in nacionalno mrž-njo.«
(Jakov Blaževič na proslavi 40-letnice ZAVNOH, Delo, 7. 5. 19П6)
Vojaške parade leta 1985 v socialistični Jugoslaviji ne moremo z ničemer opravičiti. Svobode si namreč ne predstavljamo kot muzeja vojaške opreme. Prav nasprotno, SVOBODNA družba je le tista, ki se sme sramovati svojega militarizma. S tem se izrecno izrekamo PROTI VOJAŠKI PARADI 9. maja 1985.
(iz odprtega pisma javnosti, ki ga je proti vojaški paradi podpisalo 159 študentov FSPN marca 1985)
Zahtevano sistemsko rešitev socialno-ekonomskega
položaja študentov, to je rešitev, ki jo pojmujemo kot funkcionalno celoto enotno načrtovanih ukrepov, ki bodo dolgoročno urejali vsa ključna vprašanja študentskega standarda: vprašanje štipendij, stanarin in študentske prehrane. Hkrati pa mora sistemska rešitev poseči tudi v vzgojnoizobraževalni in študijski proces nasploh.
(iz odprtega pisma Izvršnemu svetu, ki ga je napisala Delegatska konferenca 17. 10. 1985) (z drugimi besedami: zaenkrat bi potrebovali 10* $)
Prvi put u istoriji jugoslo-venskog školstva, za šest meseci ove godine, zabeleženo je sedam obustava rada u osnovnim, srednjim i visokim školama...
Za razliku od Nišljijka, oštri Užičani su, jednostavno rekli društvu »dosta lepih reči — mesa ovamo—«. Ne samo oni, več i drugi su saglasni da sam način finansiranja prosvete ne pruža dovoljno uslo-va za budučnost novih generacija, pre svega zbog izuzrt-nog niskog kvaliteta obrazo-vanja. Ako se torne doda da svi predaoci, a njih je na hilja-de, nemajo rešeno stambeno pitanje, da večina nemaju mc gučnost da školaju decu na fakultetu, a da nije redak slučaj da se u slobodnom vremenu bave poljoprivredom i drugim fizičkim poslovima kako bi obezbedili sredstva za bilo kakav pristojan život — situacija postaje gotovo dramatična. Zato nije nikakvo čudo što su prosvetari krenuli da se bore ne samo za svoja prava, več pre svega za interese društva, jer kako što je govorio Josip Juraj Štrosma-jer: »Život učitelja ima učeniku biti ogledalo pravde i glavni dokaz istini koju propovje-da.«
(Duga, 2.—15. november 1985)
»Predvsem pa ne smemo dovolit, da nam ti tako imenovani odbori koordinacijski zastavljali stvari, ker njihov cilj,
vsaj po tistem, kar smo mi dojeli, je širše politiziranje problema «
(Emil Premru, direktor ŠC, glej Obzorje, glasilo DK, maj 1985)
... ti razni samoiniciativno sestavljeni odbori, odprti, za katere se ne ve, kdo so jih sestavljali, še vedno delujejo in v bistvu vsako odlašanje je samo možnost njim in izbijanje kakršnekoli možnosti reševanja problemov delegatske konference, ki je recimo edini organ, ki kolkertolko vsaj deluje.«
(Benedikt Jeranko, študent, Glej Obzorje, maj 1985)
»... ena skupina radikalno skače v delo samoupravnega organa, to je delegatske konference in prihaja do psiholoških pritiskov na te predsednike blokov in izsiljujejo faktične zaključke, kateri niso bili predlagani s strani študentov, oziroma so bli že prej tako dogovorjeni, kaj je možno, kaj ni, pa so potem na delegatski popolnoma porušili. To mislim, da bo tu čimprej treba aktivirat...«
(Emil Premru, direktor ŠC, Obzorje, maj 1985)
»Ampak jaz ne vem, mi ne vemo kaj študenti zahtevajo.
Študenti ne morejo plačat ceno, ki jo je takoj treba plačat, da bi se normalno poslovalo.
Oni iščejo, da bi..., da bi družba pokrila ostatak, kolko oni lahko pokrijejo, da ostalo pokrije družba. I mi smo isto tako, zato smo i mi podprli zahtevo študentov, ker smo i mi, delavci, zelo na slabem položaju tukaj skoz bili in smo najnižji od najnižjih, kolk vem od kar sem tukaj nismo še onu normalnu plačo primi-li, zato zelo težko živimo ...
Jaz, mene zanima, do kje smo mi prišli. Kaj se lahko, kaj je do zdaj napravljeno?« (delavec ŠC na sestanku DPO v ŠC, Obzorje, maj 1985)
funkcij«, to s« pravi, lahko, je lahko obakrat izvoljen, al naj izvisi na obeh koncih.
— Bogi.. . (Hahaha).
— Huje je ona, da je hkrati podpredsednik in sekretar...
— Ja. sej v vsakem primeru nastrada
— Mislim, dejte nehat komplicirat, a lahko Konferenca predlaga na kandidatno listo nekoga, prav tako lahko predlagatelj umakne kandidaturo, no. V tistem trenutku lahko Predsedstvo umakne kandidaturo. Za sekretarja, no. S tem bi bla pa fantnje res velika farsa, če bi ga kdo hotu še za člana Predsedstva, no, predlagat. . . zato velja ... pogledat drugam.
— Sej pozicija se vidi, ne. Sile se vidjo.
Za vsakga posebi, ne ...
— No glej zdej, zdej mam jes en predlog, mislim, kar ... da nismo konstruktivn, zdej bom skušu jest mal konstruktiven bit ... a ... vidli smo že prej, da Konferenca lahko v bistvu odpre to listo, ne, z nekim kandidatom dodatnim, zdej če se mi odločamo med Branetom In Borisom, potem jaz mislim, da z stališča predsedstva, glede na dosedanje rezultate enega in drugega, jest mišim, da zdej tuki, za samo Predsedstvo, če že na Konferenci bo prišlo do tega, ampak zdej sam Predsedstvo, jest mislim, da tuki, glede na vloženo delo in rezultate, ki jih je Brane v preteklih dveh letih vložu v to Predsedstvo UK, nam zdej naštevu, od analize pa do . . tvornga prispevka k Samoupravnem sporazumu o štipendiranju, čist konkretni rezultati, ki jih v bistvu tud nihče izmed ostalih članov Predsedstva v tej garnituri nimamo, glede na to, da je Brane v bistvu, res' ma najtvornejše rezultate, jest mislim, da za samo Predsedstvo njegova kandidatura za predsednika ne bi smela bit sporna, če se bo pač Konferenca odločla drugač, Konferenca odloča, ampak mislim da predlog Predsedstva pa tud ne bi smel bit sporn, ne? Tok mam jest.
— Se mal, jest ... pohvalu tud Problemsko konferenco o znanstvenoraziskovalnem delu u Cankarjevem domu, ki...
— Sama Konferenca bo pa že potem odločla, ne ...
— Torej, to ni problem, ne, ta garnitura ... ampak šta čemo s onim drugima, kojima dosta sad moramo ... to ... sej ni treba več ponavljat, to je jasno ... In zdej če se govori o celoti ...
— Dušan Sedlar ... vse tri ...
— No, jest bom še enkrat, še enkrat bom poskušu bit konstruktiven .. še en poskus nardil. Predvsem ste se odločli za odprte liste, ne. To smo se prej odločli. Zdej se v bistvu mi odločamo izmed teh kandidatov, katermu kandidatu daje podporo v bistvu Predsedstvo. In izmed vseh teh kandidatov za vsako delo in nalogo, naloge. Predsedstvo se v bistvu odloči za enga al več, pač kok se bomo odločli, s tem pa. če je odprta lista, se vsi ostali kandidati normalno na Konferenci preberejo. Nevem.
— ... zlo konstruktiven ...
— No ... aha ... no ... pa mislim recimo, če bi ... aha, par-don, v bistvu, če bi Predsedstvo kandidiralo več kandidatov, ne evidentiralo, pardon, to je bla »lingvistična napaka«.
— (Hmhahm).
— Poslušte, dejmo mal premaknt .., nekam ne gre nikamor. Ne, jest predlagam vseeno, da če smo že šli na Predsedstvo UK-ja, dejmo zdej en dva tri pod a pa en dva tri pod be, to se pravi, če gremo odprto' listo al ne gremo, ampak pru dejmo en dva tri prve variante za predsednika. podpredsednika in sekretarja.
— Zdej veš kaj, nekej ne razumem, ne. Če je odprta lista, se pravi, da se vsi, vse se da na listo, a je tko? Pa se pošle to po 00 ... tko se to  druga stran je, kaj kandidira predsedstvo, ktere kandidira
— Ne kandidira Predsedstvo odprto listo, ampak to ne pomeni, da so vsi kandidirani, ne evidentirani na kandidatni listi, kljub temu, da je odprta ... to je to
— Ja, ob tem da bi poskušou jes zdele bit zelo konstruktiven, ne. V glavnem, kjer kol sem bil, pa so mel odprte liste, so takšne dileme
.. šta čemo s svojim ostalima, so v bistvu rešval tako, ne da so posebi vodil v bistvu volitve za te individualne funkcije, kar je pa potem ostal, ti, oni ostali, ti so pol avtomatsko bli prklučeni tej listi za člane in za .. člane so potem skupi volil. Tako se je delal, kjer kol sem bil doz-dej pa je da je bla odprta lista.
— Pa fantje tle se da poln komplicirat, jes sem že tavžentkrat... življenje zagreni... (hahaha) ... odprti listi, da prej predlagaš spremembo Poslovnika, ki nej zagotavlja vsaj polovico glasov za to, da ne bo kasneje argumentov, da je kdo z dvema glasovoma pršu izvoljen in tako dalje, no, levo desno. Mišim, da vsak evidencijski postopek je predvolilni izraz razmerij, ki nej bi ble ... ne taktizirat, stvar je dokaj jasna, a se je najprej, glasoval se je o odprti kandidacijski listi za člane Predsedstva, kaj tle to pomeni, vemo, treba se je zment, kdo pride na evidentacijsko listo za odprto listo, no, točn tko, no, to vprašanje ne bomo zdele rešval, ampak bomo najprej rešval vprašanje evidentiranih s strani Predsedstva za funkcije. Eventuelno potem se pa lahko odloč-te za zaprto al odprto listo, samo mišim, da je ta dilema dokej nejasna. Sami vemo, kakšno J« гаммф, razmer}« moči, vlada tleti, ki ***• delat, no. Zame je to lažna dilema, sekretar, predsednik, podpredsednik, isto sranje, če ne dela. al pa isto sranje, če dela.
— Al pa še večje.
— Al pa še večje ... Mišim, načelno, ob volitvah ne rešiš te dileme.
— No, ostal smo pr predsedniku...
— Argumenti so bli, zdej pa glasvanje.
13
POROČILO IN OCENA DELA KOMITEJA ZA SPLOŠNO LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO UNIVERZE EDVARDA
KARDELJA ZA LETO 1985
S formiranjem komitejev za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito so bili ustvarjeni pogoji za večjo skladnost delovanja sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Posebna vloga, ki jo dobiva ZK s komiteji postavlja zvezo komunistov v odgovornejši položaj do uresničevanja družbenih nalog v zvezi z obrambo in zaščito. ZK mora v vseh okoliščinah, tudi v najtežjih, učinkovito povezovati enotnost akcije vseh organov vodenja, usmerjanja in usklajevanja na tem področju in na načelih enotnega vodenja v danih situacijah zagotavljati pobudo posameznih stopenj odločanja ob njihovi popolni odgovornosti za sprejete odločitve. Kadrovsko sestavo komitejev predlagajo organizacije in forumi ZK, imenujejo pa jih ustrezni samoupravni oziroma družbenopolitični organi. Na čelu komitejev so praviloma predsedniki oz. sekretarji osnovnih organizacij ali forumov ZK. Komiteje za SLO in DS ustanavljajo v republikah, pokrajinah, občinah, organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in ne-
katerih drugih samoupravnih institucija!?. V sedanjem času so komiteji že povsod ustanovljeni.
Današnja praksa kaže, da je še veliko nerazumevanja o delu komitejev. Glavna napaka je v tem, da jih mnogi razumejo kot organe ZK, tako mislijo tudi nekateri vodstveni organi, zato je tako pojmovanje komitejev glede na stil in vsebino njihovega dela celo razumljivo. Res je, da vsa navodila o delu komitejev močno poudarjajo vodilno vlogo ZK in njeno posebno odgovornost do varnostnega in obrambnega področja, s tem pa se je odgovornost drugih organov nekoliko zmanjšala. Zato bi lahko praksa dela komitejev, ki bi pretirano posegla v operativno aktivnost drugih organov SLO in DS, bila v nasprotju s samoupravnimi načeli v naši družbi in tudi v nasprotju z zasnovo splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. (...)
Da bi bili komiteji smiselno vgrajeni v sistem in da bi upravičili zamisel o svoji vlogi v vseh okoliščinah SLO in DS, jih moramo izgrajevati predvsem kot specifične instituci-
je družbenopolitičnega sistema, s poudarjeno odgovornostjo organom, ki so jih imenovali. Z delovanjem komitejev ne more biti odvzeta odgovornost delegatskim skupščinam in delavskemu-univer-zitetnemu svetu za priprave na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, za priprave in obrambo za boj proti sovražniku.
Ni mogoče zanikati potrebe po obstoju organov, ki bi dovolj avtoritativno usklajevali vse priprave na splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, pa tudi ne velike politične odgovornosti v odločitvi in celo o uporabi orožja oz. oboroženih enot (NZ) v določenih situacijah. Toda komiteji so v ttm času zasnovani tako, da lahko zelo operativno posegajo v priprave na splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito zunaj naštetih primerov, to pa lahko močno zoži odgovornost vseh drugih družbenih subjektov za SLO in DS. (...)
Za oceno dela komiteja oziroma komitejev moramo ugotoviti:
1. Menimo, da naš prispevek na tem področju ni dal tistih rezultatov, ki bi jih, glede na vložen trud lahko pričakovali. Tako oceno potrjujejo predvsem še vedno nerazrešene dejavnosti organizirane skupine študentov, ki radikalno zahtevajo reševanje problema življenjskega standarda in čeravno je na tem področju, po naši oceni, storjeno več, kot v sedanjem času družba zmore. (...) Problemi so taki, da jih ne smemo podcenjevati. Študentom moramo odkrito povedati in obrazložiti, da so zahteve, ki jih postavlja določena skupina, neutemeljene in nezakonite. Posamezni študenti menijo, da nekdo potiska študente v akcijo, ki ima povsem druge politične cilje. Moramo se odkrito zoperstaviti vsem in kar ni v skladu z načeli in merili naše socialistične morale, naših resničnih družbenih zmožnosti (?).
Aktivnost in delo komiteja sta v veliki meri odvisna od prizadevanja njegovega predsednika in šele potem od dela ostalih članov komiteja ter organov in organizacij, ki jih leti zastopajo.
2. Oceniti moramo, ali se je pri raznih vajah in akcijah splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite potrdila sposobnost komitejev, da lahko tudi v najbolj zapletenih okoliščinah uresničujejo svojo vlogo. Vaje so po naši oceni pokazale, da je komite pravzaprav edino telo, ki lahko in uspešno koordinirano usmerja celotne dejavnosti vseh subjektov na višjih šolah in fakultetah in Univerzi ko združenju v celoti. '
Pri oceni delovanja komiteja oz. komitejev je pomembno podčrtati, da osnovna
organizacija zveze komunistov mora biti pobudnik za aktivnost na področju spložne ljudske obrambe in družbene samozaičKe. Ocene aktivnosti 00 ZK na tem področju so pokazale, da nekatere osnovne organizacije sicer dajejo pobude, ki so usmerjene bodisi na zbor delavcev, študentov, poslovodni organ ali komite kot organ za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, toda zelo malo je tistih 00 ZK, ki so v letu 1985 dajale pobudo za aktivnost na področju SLO in DS. Komite za SLO in DS ugotavlja, da zveza komunistov v osnovnih organizacijah še ne uresničujejo zadovoljivo svoje vodilne vloge v splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti na visokošolskih delovnih organizacijah in da je pričakovati večje uspehe tudi v uresničevanju po-družbljanja SLO in DS, ko se bo zveza komunistov na Univerzi začela poglobljeno ukvarjati s pravimi vsebinskimi problemi SLO in DS ter argumentirano pojasnjevati vse pomembnejše politične in gospodarske probleme. (...)
3.	Komite za SLO in DS univerze ugotavlja, da obstoji razkorak med varnostno in samozaščitno zavestjo in kulturo, samozaščitnim vedenjem in ravnanjem študentov in delavcev in med njihovimi siceršnjim položajem v družbi in njihovimi samoupravnimi pravicami in obveznostmi. Za premagovanje tega bo potrebno še veliko najrazličnejših prizadevanj ter usposabljanja delavcev in študentov, pri čemer gre zlasti pomembna vloga zavestnim silam.
V letu 1985 smo imeli na univerzi več primerov izsiljevanja, poskusov razbijanja mladinske organizacije in poskus, da se pridobijo vodilna mesta v mladinski organizaciji, ponovnega neplačanja stanarin v študentskih centrih in drugo. Vodstva družbeno političnih organizacij (ZK, ZSMS, ZS) niso v teh političnih izsiljevanjih vedno in povsod našla svoje pravo mesto, da bi na podlagi poglobljenih ocen politično varnostnih in gospodarskih razmer delovala na usmerjanju in urejanju nastalih problemov po samoupravni poti.
Dogajanja so ravno tako pokazala, da je medsebojno obveščanje in informiranje bilo zelo nepopolno. O razmerah na šolah je rektorat in komite za SLO in DS univerze bil obveščen z veliko zamudo in ne vedno po pravi vertikalni poti. Tako obveščanje in informiranje je nujno, če želimo skupno oceniti nastale razmere ter se enotno postaviti po robu raznim pritiskom in izsiljevanjem.
Sedanji pojavi in razmere, v katerih danes živimo in delamo na univerzi in v družbi nasploh, nas morda bolj kot kdaj prej silijo k temu, da se obračamo k neizčrpnim izvo-
rom naše socialistične revolucije in odkrivamo elemente, ki so osmišljali bogato samozaščitno obnašanje ljudi, da preučujemo vse, kar je dajalo temu gibanju moč in prodornost: enotnost, mobilnost, politični občutek za razlikovanje med dobronamernim in zlonamernim, za pravično in
napredno, zlasti pa vse tisto, kar je v ljudeh ustvarjalo vero in prepričanje v skupne cilje.
Vse to je nujno, če hočemo, da se bo v sedanjih razmerah družbeno samozaščitna aktivnost razvijala v široko gibanje ljudi, delavcev in študentov. (...)
To so ugotovili po več uspešno izvedenih vajah in akcijah slo-ja in ds-ja na Univerzi.
Torej bi komiteji vodili vse ostale samoupravne organe, ki trenutno deluje'0 na Univerzi. Vprašanje je koliko se ta ocena kosa z podruž-bljanjem družbene samozaščite in splošne ljudske obrambe in s samoupravljanjem samim. V zakonu o SLO in DS SR Slovenije so naloge komiteja opredeljene in mnenja smo, da situacija ni tako huda; ali pa lahko trenutno situacijo označimo kot da smo »v izrednih razmerah in drugih nevarnostih?«
Ali lahko bojkot umestimo v izredne razmere in druge nevarnosti? Kajti, le v tem primeru bi bil Komite upravičen do prevzema vodilne vloge na Univerzi. Prav tako izstopanje iz ZSMS ni pritisk in razbijanje mladinske organizacije. Lahko tudi to umestimo v izredne razmere in druge nevarnosti?!
Jasno je na kaj kaže potreba komitejev, da »morajo razpolagati s podatki o študentskem standardu, štipendijah, standardu učiteljev, problemih v pedagoškem procesu in z drugimi podatki, obenem pa poskrbeti, da te podatke sproti zbirajo fakultetni organi in službe.*
Gre za večji družbeni nadzor, tega ne bi imenovali ravno represijo. Vendar se komite tukaj pokaže v luči aparata, kfbi poskrbel za kar se da učinkovito zatiranje raznih oblik nezadovoljstva ali pa nestrinjanja na Univerzi.
P. S.
16,-januarja 1986 je bilo Poročilo Komiteja za SLO in DS Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani enoglasno sprejeto. Če ne drugega vas mora spraviti k razmišljanju dvig rok predstavnikov študentov. Zmeraj znova se postavlja pod vprašaj zavest študentske populacije, ki se po burnih sedemdesetih letih vse bolj izgublja v vsakdanu: imenovanem Kako biti političen in še zmeraj ostati nepolitičen. Zavest praktično ne obstaja, kot je bil tudi bojkot izraz stihije in nezavedanja bistva problemov in je šlo samo za vsesplošno solidarizacijo. Vendar, s kom?
Ne pustite se zavesti občutku, da študentje niso vredni niti toliko, da bi jih pes poscal!
Prof. dr. Božidar Debenjak je študentom na seji Univerzitetnega sveta, dne 16. januarja sicer dal zagotovilo, da bo Komite na Univerzi samo prijazna teta, ki bo pomagala razreševati težave in bo svetovala pri razreševanju problemov, ki se bodo tekom časa pojavljali, pozabil pa je povedati, da se Komite navkljub vsemu postavlja v vlogo vrhovnega sodnika. To niti ni tako čudno, saj se v zadnjem času vse bolj uveljavlja trend, ki komiteje za SLO in DS postavlja v vlogo razsodnika in s tem tudi odločujočega V iz dneva v dan večajočem se številu podjetij, katerih odločanje je odvisno od komitejev, vidimo potrditev te teze.
Ko »o študentje sprejeli to poročilo niso mislili niti na to, da je z njegovim sprejetjem formalno pravno omogočeno delovanje komitejev v primerih, ko to ne bi bilo potrebno!
Odprto ostaja tudi vprašanje kdo bo razglasil stanje izrednih razmer in drugih nevarnosti. Komite?
Ugotovitev: ne gre za krizo družbeno-političnega sistema, niti za krizo šolstva ali celo družbene samozaščite. Gre za krizo vseh družbe-no-političnih organizacij. Komite in njega kompetence so le ogledalo strahu in negotovosti DPO tega časa.
Urban Vehovec
Ta boj je obenem boj vseh V DO, katerih operativno politično telo je komite za SLO ih DS.
Problem izobraževanja je, kako naj se izobraženci srečajo s to civilizacijo in jo naredijo za svojo. Predlagam davno, a zanemarjeno odkritje, skupnost učenjakov (the community of scholars). če jo imamo, učni načrt ni tako zelo pomemben. Brez nje se ne bo nihče ničesar naučil, čeprav bodo mnogi dobili diplome.
Kajti kultura učenjakov je neizogibno tuja: mednarodna je in pokriva preteklost, sedanjost in prihodnost.
Po mojem mnenju prav ta tujost, ta humanizem, ustvarja univerzo; ne stopnja študija, poudarek na teoriji, karkoli temu podobnega.
Kritično obdobje starega Ozforda pa je nastopilo v naslednjem stoletju, z Wycliffom in Lollardyjem, ko so se 1408 in 1410 študentje in mladi mojstri dvignili, se postavili po robu nadškofu, prisilili svojega kanclerja k odstopu in celo utrdili univerzo. Bil je to eden človeških trenutkov v idiotski zgodovini človeštva. Toda kralj je bil premočan.
Odnos družbe do šole je nujno dvojen. Družba zahteva šolo, kakršno misli da potrebuje, in večinoma dobi, kar si zasluži. A tudi šola ima svoje želje, kot skupnost mladine in skrbečih, do neke mere odmaknjenih in idealističnih odraslih, stalno ponuja priložnost spremembe in rasti. Modra družba varuje ta kambij, ta sloj rasti.
V našem javnem sistemu ni danes nobene odlične šole. Nobene. Ne moreš dobiti dobre šole, če ne moreš eksperimentirati bolj svobodno kot je dovoljeno. V povsem decentraliziranem sistemu bi lahko našli šole, slabše od naših najslabših. Dvomim, a mogoče je; vsi otroci bi lahko pomrli od kolere. A tedaj bi ljudje delali svoje lastne napake in bi se morali res hitro učiti.
Študentje skoraj nikoli ne dobe občutka, da je učenje praktično, razsvetljujoče doživetje, ki spodbuja in opogumlja spremembe. (...) Prav nasprotno, vsepovsod vidimo profesionalni cinizem in resignirano prepričanje, DA SE NIČ NE DA STORITI, če je to univerza, kako bi lahko pričakovali prizadevno učenje na osnovnih šolah?
... Njegov namen je vselej teološki medtem ko je namen liberalne izobrazbe vzgojiti mlade, da postanejo novi centri
iniciativ in driavljansk« odgovornosti.	-------
... To se pravi, mi naj izšolamo izobražence, ki ne bodo vedeli ničesar, ki so bili pospešeni, ki niso raziskovali nikamor, ki niso imeli niti priložnosti, da psihoseksualno dozorijo. Ta pošastna doktrina in praksa nas je že pojahala z nečloveško družbo, inženirskimi slumi brez načrta skupnosti, nefilo-zofsko medicino, propadlo kulturo In suhoparnimi učitelji ki ne znajo povezati tradicije in sveta.
Paul Goodman The Community of Scholars
Stanislav Vidovič, bivši gl. ur. Tribune
— Glasujemo za Braneta!
— No, kdo glasuje za Braneta?
— Sedem.
— Kdo glasuje za Radisavljeviča?
— Eden
— Kdo se je vzdržal?
— Jest.
— Aha.
— (Hahaha).
— Ne, to je fer in pošteno.
— Za podpredsednika so bli evidentirani: Jasmina Držinič in pa Miran Kalin Zdej bom jest spet prebral.
— Mišim, da ni treba, glede nato, da sva obadva tukaj, a veš, saj je brez smisla, ne Sej se poznamo
— No, kaj člani Predsedstva misijo, al je potrebno prebirat..
— No, kaj člani Predsedstva misijo...
— Kdo je za to, da beremo?
— To je glupo, ne bomo bral, a veš...
— No, a zdej na hiter preberemo? Za Mirana Kalina bom prebral: je študent 3. letnika FSPN smer sociologija, član mladinske organizacije SC in FSPN. Uspešno je opravljal funkcijo predsednika Zbora stanovalcev A-bloka ŠC, aktivno deloval v delegatski konferenci, izbran za člana delegacije delegatske konference v IS, od samega začetka aktivno deloval v bojkotu in pri reševanju problematike družbeno-ekonom-skega položaja študentov, sodeloval v koordinacijskem odboru za reševanje . . študentov pri Republiški izobraževalni skupnosti, tvorno sodeloval pri izvedbi Zbora stanovalcev SC v Rožni dolini, s svojim delom je omogočil izdajo glasila Obzorje, sodeloval pri ustanavljanju OO v SC, izbran pa je tudi za člana Predsedstva, kot vemo, ne. Univerzitetne konference To je bil predlog aktiva mladine v šC Za Jasmino.
evidentira jo študentski časopis Tribuna, In sicer za funkcijo podpredsednika, rojena 18. 6., sam trenutek, prosim, 18. 6. 65, študentka 3. letnika FSPN, smer politologija, aktivno sodelovala v mladinski organizaciji še v gimnazijskih letih, kjer je bla pri OK zadolžena za informiranje. V srednji šoli je urejevala šolski časopis. V šol. letu 84/85 je bla najprej sodelavka štud. časopisa Tribuna, kasneje je bila sprejeta za članico uredniškega odbora omenjenega časopisa, svoje delo in vseskozi požrtvovalno in vestno opravljala, o čemer med drugim pričajo tudi teksti, ki jih je objavila. Oktobra 85 je bla na nadomestnih volitvah izvoljena za članico
Predsedstva. Univerzitetne konference. Na fakulteti opravlja dolžnost sekretarja letnika in je ena izmed najboljših študentk v svoji generaciji. To je ta obrazložitev, za Jasmino, zdej smo pa spet pri .. razpravi
— Odpiram razpravo. No, jest mislim, da ste slišal obrazložitev za oba. pa da kar glasujemo
— Mislim, bojim se, Miran je izjavljal na delegatski konferenci, da ni prpravljen delat, Predsedstvo UK-ja je čez 14 dni, pa kandidira za podpredsednika..
— Sam ena stvar ne, prčakujemo spremembo Predsedstva... No, mislim, sam tak sam to sem izjavu, da sem prpravljen delat u predsedstvu pod čisto drugim
— Zdej je vseeno vprašanje.. .ni prjetno, ampak jest mišim da je koristno. Sl tl takrat Izstopil Iz mladina?
— Ne, nisem.
— .... poskus diskvalifikacije, a?
— Ne, posluši, v nobenem primeru to ni poskus diskvalifikacije, ampak, čist konkretno, če smo pošteni, če si tl izstopu iz ...
— Ne, sej nisem... .
— Sploh noben ni izstopu. .
— Ne, sej vemo vsi. za kaj gre
— Ne, vemo vsi za kaj gre, a. samo, jest, jest, če bi izstopu, smatram, da res ne more bit potem, če bi izstopu, ampak če pa nisi, pa oprosti za vprašanje.
— Kdo je za Jasmino?
— Pet. Pet za Jasmino. Za Mirana?
— .. Nihče.
— Jest se vzdržim.
— Kdo se vzdrži? Tl se vzdržiš tud?
— Trije se vzdržimo.
— štirje.
— A vidva se medsebojno vzdržujeta?
— Ena, dva, tri, štiri. Evo, tukl sta dva. pa tam sta dva.
— En, dva, tri, štlr, ja prov.
— Se-kretar.
Zdej smo pri sekretarju, in sicer: za sekretarja je evidentiran bil Branko Svetičič Iz aktiva, evidentira ga aktiv mladine v šC, prej pa smo se pogovarjal za Borisa in zdej v bistvu samo predsedstvo se more odločit, al damo Borisa al ne dodamo. Prosim.
— Jest predlagam, da ga dodamo.
— Jest tud
— No, zdej če on sprejema kandidaturo, zdej se mormo ml odločit Se, sam mal, sam mal,
— Mal pažnje
— Če sprejema kandidaturo,
— A ga damo pol? Kdo je za?
— Jes sm za.
— Da ga damo, da glasujemo za njega.
— Jaja
— No zdej pa, njegovo sem že prebral, zdej preberem še od Sve-
tlčiča. In sicer, rojen je 26 в 62. študent 4 letnika Pravne fakultete, bi!
BRANKO SVETIČIČ, ŠTUDENT 4. LETNIKA NA PRAVNI FAKULTETI, JE 18. 12. 1985 Z NASLEDNJIM TEKSTOM PRIŠEL NA VOLILNO PROGRAMSKO KONFERENCO UK ZSMS V LJUBLJANI, PO POZDRAVNEM GOVORU BOŽIDARJA DEBENJAKA TA TEKST PREBRAL, IN ČE VERJAMETE ALI NE — RAZBIL KONFERENCO!
Pred nadaljevanjem te seje izkoriščam v 8. členu statuta ZSMS zapisano pravico in dolžnost člana ZSMS (8. člen, 8. ali-nea), »da kritično obravnava delo posameznega člana osnovne organizacije oziroma organa ZSMS.«
Pravila o organiziranosti in delovanju UK ZSMS v svojem
14.	členu določajo najprej UK ZSMS za najvišji organ univerzitetnih organizacij ZSMS, v 19. členu pa predsedstvo UK ZSMS za politični in izvršilni organ UK ZSMS, ki je za svoje delo odgovoren UK ZSMS. Po teh pravilih izvoli UK ZSMS svoje predsedstvo, predsednika, podpredsednika in sekretarja, imenuje glavnega in odgovornega urednika Radia Študent in Tribune, nadzorni odbor in komisijo za statutarna vprašanja in pritožbe, kar istočasno pomeni, da je UK ZSMS edina pristojna za to, da ne samo izvoli, ampak tudi odpokliče predsedstvo UK ZSMS.
Iz meni dostopnih zapisnikov in poročil pa je razvidno:
1. Da je predsedstvo UK ZSMS v svojem mandatnem obdobju 1984/85 sklicalo samo eno sejo UK ZSMS in sicer na temo znanstveno-raziskovalnega dela študentov.
2. Da je na svoji prvi redni seji 13. 12. 1985 sprejelo sklep 01, 02, »da se potrjuje Andrej Klemenc za v. d. odgovornega urednika Tribune do konference, ki je predvidena v prvi polovici marca 1985.«
V. d. glavnega urednika Tribune opravlja to svojo funkcijo še danes, čeprav akt o ureditvi ustanoviteljskih in izdajateljskih razmerij... v svojem 15. členu določa naslednje: »V primeru, da glavni ali odgovorni urednik preneha opravljati funkcijo pred iztekom mandatne dobe, imenuje predsedstvo UK ZSMS na predlog Sveta vršilca dolžnosti, ki opravlja to funkcijo do prvega zasedanja Univerzitetne konference, vendar največ za dobo šestih mesecev.«
3. Da je na svoji 5. redni seji predsedstva UK ZSMS 27. 3. 1985 sprejelo naslednji sklep št. 1: »Predsedstvo UK sprejme odstop T. Vetriha in za v. d. sekretarja UK ZSMS imenuje, Bojana Petana, ki prične svoje delo in naloge opravljati s 1. 4. 1985.«
4. Da je na svoji 11. redni seji 27. 10. 1985 pod točko Kadrovske zadeve ugotovilo: »Udeležba članov predsedstva na samih sejah predsedstva je bila v preteklem šolskem letu nezadovoljiva. Neangažiranost članov predsedstva je pripeljala do tega, da so bile nekatere seje nesklepčne. Predlog kadrovske liste z nadomestnimi člani predsedstva: Zalka Drglin, Urška Cetinski, Miran Kalin, Darijan Košir, Jasmin Držanič. Nekateri člani so se premalo angažirali pri delu UK in sicer: Aber-šek, Horvat, Pogačnik, Thaler in Vetrih.«
5. Da je bila 15. redna seja predsedstva UK ZSMS nesklepčna in da je predsedstvo kljub temu dejstvu (prisostvovalo je samo sedem legitimnih članov) razpravljalo in glasovalo o predlogu kandidatne liste, ki jo predlaga na tej konferenci. Ker od 11. do 15. seje predsedstva UK ZSMS nimamo prezenčne liste — prisotni v zapisnikih pa niso navedeni, sklepam, da so tudi vse te seje bile nesklepčne, zaradi česar so tudi njihovi sklepi neveljavni.
Skozi nizanje vseh teh dejstev ugotavljam, da je predsedstvo delovalo v nasprotju s predhodno navedenim 14. in 19. členom Pravil o organiziranosti in delovanju UK ZSMS, kakor tudi v nasprotju s 15. členom Akta o ureditvi ustanoviteljskih in izdajateljskih razmerij, in na osnovi vsega tega ugotavljam še naslednje:
1. Da so Drglin, Cetinski, Kalin, Košir, Držanič in sekretar UK ZSMS Petan nelegitimni člani predsedstva, in da je prav tako nelegitimen v. d. odgovornega urednika Tribune Klemenc.
2. Da je zaradi nesklepčnosti na seji neveljaven, Predlog kandidatne liste in da zaradi tega na njeni osnovi ne moremo izvajati volitev.
3. Da tako veliko število nelegitimnih članov nikakor ne more biti stvar naključja, ampak rezultat zavestnega dejanja legitimnih članov predsedstva, ki je bistveno prekoračilo svoje pristojnosti, zaradi česar zahtevam takojšen odstop predsedstva UK ZSMS, odgovornega urednika Tribune in predlagam v ta namen takojšnje volitve. Zaradi specifičnosti in korektne izvedbe postopka predlagam oblikovanje volilne komisije, ki jo naj sestavljajo člani Republiške konference mladine in zahtevam, da volilna komisija takoj izvede tajno glasovanje.
PREDLOG IZKLJUČITVE BOJANA
PETANA IZ UK IN ZSMS
7 alinea: ŠD — predsednik aktiva v šC Petan Bojan.
Zaradi okrnjenega gradiva, ki je na razpolago iz vseh teh zapisnikov sledi, da je bil Petan Bojan po funkciji (predsednik aktiva ZSMS SC) 'član predsedstva UK ZSMS 1984/85.
Podatkov o delovanju mladinske organizacije v ŠC od
10.	1. 1984 do novembra meseca 1985, ko je začela ponovno delovati mladinska organizacija, nimamo, zato je najverjetneje, da je bil B. P. po
dela, odločanja in odgovornosti ZSMS morajo osnovne, občinske, univerzitetni, mestna in republiška organizacija in njihovi organi zagotavljati demokratično in javno kadrovsko politiko, širjenje kadrovske osnove, zamenljivost članov v vseh funkcijah v ZSMS, omogočiti uveljavljanje osebnih sposobnosti in ustvarjalno delovanje članov, razvijati tovariške odnose, na katerih temelji vzajemna in medsebojna povezanost delovanja članov organizacije ZSMS in njihovih organov. Boriti se je potrebno zoper pojave in nosilce nekolektiv-
Na podlagi razpoložljivih zapisnikov in ostalih dokumentov, bom poskušal dokumentirano razjasniti zamrtje aktiva ZSMS v ŠC za šolsko leto 1983/84 in 1984/85.
1) Zapisnik 2. sestanka aktivov ZSMS dne 22. 11. 1983: Trenutno smo brez podpredsednika aktiva ZSMS in zapisničarke, čakajo pa nas tudi menjava predsednika decembra. Da bi razbremenili sedanjega predsednika, se za dobo 1 meseca potrdi v. d. podpredsednik Petan Bojan,
4.	blok, zapisničarka do pro-gramsko-volilne konference Verdnig Majda, 3'. blok.
2) Zapisnik skupnega sestanka DPO v ŠC z dne 10. 1. 1984:	Evidentirati moramo kandidata za novega predsednika ZSMS v ŠC in enega novega člana v Svet centra. Iz teh dveh zapisnikov izhaja, da do dne 10. 1. 1984 je opravljal funkcijo predsednika aktiva ZSMS Jeranko Benedikt, podpredsednika Petan Bojan.
3) Zapisnik 1. redne seje predsedstva UK ZSMS 13. 12. 1984 (mandat 1984/85)
Sklep 01/04 Področje delovanja:
funkciji član PUK ZSMS tudi v šolskem letu 1983/84.
Iz vsega tega izhaja, da je Bojan Petan:
1. Kot v. d. predsednik oz. v. d. podpredsednik (decembra 1983) dve mandatni obdobji po funkciji bil član predsedstva UK ZSMS.
2. V tem času aktiv ZSMS v ŠC ni deloval, za kar je neposredno odgovoren.
3. Bojan Petan je s takim svojim delovanjem neposredno odgovoren za eno in pol letno prekinitev dela mladinske organizacije v ŠC, hkrati pa je z nezastopanjem stališč domovcev v PUK ZSMS povzročil nepopravljivo škodo pri reševanju bistvenih problemov študentov-domovcev-mladincev.
4. S takim ravnanjem je kršil temeljna načela statuta ZSMS z 1. odst. 4. tč.: Demokratičnost, odgovornost in javnost so temeljna načela odnosov in delovanja vseh članov ZSMS, organizacij in organov pri oblikovanju in uresničevanju programa, sklepov in stališč ter sestavni del kolektivnega dela.
— 6. odst. 4. tč: Ob uveljavljanju načela kolektivnega
nega dela in odločajo zlati zoper karierizma, privatizacijo odnosov, dušenja ustvarjalne kritike, liderstva, oblastniškega obnašanja, pa tudi zoper izmikanja posamičnim in skupnim obveznostim in nalogam.
5.	Na podlagi 3. odst. 5. čl. statuta ZSMS: člana ZSMS se lahko izjemoma izključi iz organizacije, če deluje proti temeljnim načelom družbene
ureditve SPRJ ter statuta ZSMS in ZSMJ. Predlagam, da Petan Bojana, 4. blok, sekretariat aktivov šC izključi iz mladinske organizacije.
Predlagam naj predsedstvo sprejme sklep, da se o tem predlogu razpravlja po aktivih ZSMS po blokih.
Svetičič Branko
na sestanku OO ZSMS ŠC 12. 12. 1985. Bojan Petan, sekretar UK ZSMS, o svoji odgovornosti na seji ni hotel razpravljati.
0) k c ® «55 a з
"o o
Jt Jt
« c e a
■	e
i.2 - >
> «
■	je •
>	з*
>.§ o
S
isJ
! n a
i o ®
i je “■
» c c
) a a
L. .2,
>	Ф O
, ч a
‘Sv
je predsednik OO ZSMS gimnazije Tolmin, aktivno sodeloval pri bojkotu, in sploh aktivno v domski samoupravi, še posebno je bil aktiven pri pripravljanju novega statuta, kjer je še posebej dokazal svoj kritičen duh in poznavanje problematike. Opravlja tudi funkcijo podpredsednika Zbora stanovalcev, tukej je napaka. 4. bloka šC, in se aktivno vključuje v delo delegatske konference ŠC. To sta. za Borisa je že bla obrazložitev, torej še za Branko obrazložitev. Prosim.
— Glasovanje? Ma še kdo kako pripombo? Nima. Kdo je za Borise? En, dva, tri, štir, pet. Šest.
— Kdo je za Branka Svetičiča? Nobeden? Se je kdo vzdržal? Zdej tu neki ne štima. Eden manjka.
— Jest srn ....
(konec prve strani traku)
•.. tud predlagal za člane Predsedstva. Zdaj pa vsi sok pijete.
— No, dejmo, dejmo, da hltrej končamo. Kdo Je za, da ta dva kandidata, ki nista dobila pač v tem trenutku podpore Predsedstva, damo *a člane Predsedstva? Predlog.
— Kdo je za to? Vsi. Ne, nismo vsi. Se vzdrži.
— Ja, ne, se ne more vzdržat;.. ker je zanjga.
— Ja, no, če me vprašaš, če bom bil v Predsedstvu, bom.
— To je pa druga stvar.
— To je pa druga stvar, točno.
— No, osem za pa eden vzdržan.
— To je pa športen pregled, lahko
— Dva, ena, nula, dva.
— Zdej smo pri članih predsedstva. Teh članov predsedstva je evidentiranih, ne, pejmo še na odgovorne funkcije, pol bo laži.
— Točno.
— Po funkciji.
— Aha, član predsedstva po funkciji al misliš urednike.
— Po funkciji.
— Ne po funkciji, urednike..........
— Smo, po funkciji smo pri ... začnemo, sam mal... prvo mam napisane: odgovorni urednik Tribune. In sicer: evidentirani kandidati so: Miran Lesjak, Robert Boterl, in pa Andrej Klemenc.
— Bomo spet bral?
— Bom pogledu.
— Tuki bo tle tega velik že...
— Sej za člane Predsedstva pa pol ni treba..
— Stroko. .. Tuki je pa ta, tuki je pa ta specifična teh urednikov, ker je predvsem strokovnost zlo pomembna, ja. . . Miran Lesjak. Miran je študent FF, kjer je tudi &an OO. Aktivno se vključuje v delo mladinske organizacije na fakulteti in SC. Že ves čas aktivno sodeluje pri delu delegatske konference. Posebno je zaslužen kot novinar RS, ker je član Aktualno-polltičnega uredništva. Njegovi prispevki na RŠ in Mladini so bili primer celovitega, objektivnega poročanja o dogajanjih na ljubljanski Univerzi in v zvezi z aktualnimi problemi študentskega družbe-no-ekonomskega položaja. Njegovi prispevki so ... osmišljali tudi bilten v šC, saj je član Komisije za informiranje pri delegatski konferenci. S svojim delom je dokazal pripadnost novinarski etiki in poznavanje celotne študentske problematike, zato menimo, da bi zgoraj omenjeno funkcijo kvalitetno in odgovorno opravljal. To je ta obrazložitev, komentarje bomo potem dal, Robert Boteri.. . rojen 7. 7. 63, študent 3. letnika politologije in sociologije, v gimnazijskih letih je bil urednik študentskega radia in delegat v šolski skupnosti, član ZK od leta 83, na fakulteti je v 2. letniku opravljal dolžnost predstavnika letnika v sociološki katedri, je delegat UK v MCU. Sodeloval je pri raziskavi kadrovske
strukture Univerze. Je član izdajateljskega sveta časopisa Tribuna in KRT. V študijskem letu je bil najprej stalni sodelavec, kasneje pa urednik študentskega časopisa Tribuna, kjer se je uveljavil ne samo kot originalen in prodoren pisec, temveč tudi kot človek, ki zna organizirati mrežo sodelavcev. To je Boteri, a, zej, za Andreja Klemenca, obrazložitve pismene,..
— .. .obrazložitve še niste dal ...
— . .lepotna napaka ..
— No, za Andreja Klemenca, evidentirala ga je ... študentski časopis Tribuna, vendar same obrazložitve na žalost .. še nimamo.
— Ja, veš kaj, glede tega, to je pač v bistvu Klemenčevo evidentiranje zgolj formalna zadeva v bistvu vsebinska, ker se v glavnem vse uredništvo, celotno uredništvo Tribune zavzema za to, vključno s Klemencem, da postane Boteri odgovorni urednik, zato ker pač ... in vse ostalo, ne, in pač mi podpiramo kandidaturo Boterija, ja.
— Kdo je pa Klemenca predlagou?
— On je sam formalno....
— Veš kaj, Klemenc, aja, poleg tega jes na željo Mitje Maruška podala, da je Robert Boteri,.. Klemencu je pa ... Klemenc je v bistvu u četrtmu letniku, pred diplomo, poleg tega je u 1. letniku filozofije in ma dost študijskih obveznosti, tko da se pač z vsemi tistimi delami in nalogami, ki jih ima odgovorni urednik, k so dokaj zoprne in zahtevajo
— To ni blo vprašanje, zakaj sta oba?
— A zakaj dva?
— Klemenc lahko sam izkoristi pravila evidentiranja, se pač predlaga.
— ... kako . . . sam predlaga
— Rus je sam sebe predlagu, kokr jest vem.
— Ja, Rus je bil evidentiran iz OO, če ne veš Klemen .. uredu, caga je bla u tem, če se lahko nekdo sam predlaga, se
15
Radio študent: komentar, 10. marca 1986
Za optimističen začetek tedna smo pripravili površno analizo še ene izmed mnogih volilnih cvetk. Našli smo jo v družbeno-političnem nasadu, ugotovili, da diši po volitvah in jo sklenili predstaviti.
NOVEJŠI PRISPEVKI K ZGODOVINI VOLITEV
Kakor vam je znano, se bo volilno-programska konferenca univerzitetne zveze mladine zgodila KONEC MARCA, NATANČNEJE 25. tega meseca. Novo politično vodstvo bo izvoljeno tik pred obletnico »aprilskega« bojkota, ki je povečini opredelil delo prejšnjega predsedstva. Le-to od propadle decembrske konference ni počivalo, saj mu je jasno, da si ne more dovoliti nobenega spodrsljaja več, še najmanj pa ponovnega propada konference. Trije meseci so med drugim predolga doba, da bi se lahko »poslužili« izgovora časovne stiske; da bo konferenca uspela, ne, v to ni več nobenega dvoma.
V neizogibnost zmage »treznih« sil nas prepričujeta vsaj dve znani dejstvi:
1. postopki evidentiranja po propadli konferenci niso bili ponovno odprti.
2. To pomeni, da se je predsedstvo lahko bolj dosledno posvetilo izdelavi »scenarija«, ki naj konferenco končno obelodani.
Doslednost pripravljanja na konferenco je tu razumeti kot težnjo po uspešni reprodukciji, saj ima dosedanje predsedstvo pri pripravi tako kan-
didacijske liste kot poteka konference kar največja pooblastila. Kot prvo mu poslovnik, črka zakona, poverja že funkcijo »filtriranja« izraženih predlogov osnovnih organizacij. Možno je sicer, da se konferenca opredeli proti stališčem, ki jih predhodno izdela predsedstvo, vendar na to po decembrskih dogodkih ne gre računati. Delegati 28. marca lahko predlagajo nova imena, se odločijo za odprto listo int., vendar imajo »verificirani« predlogi večjo težo, poleg tega ima bivše mladinsko vodstvo na konferenci tudi pravico glasovanja . ..
Tisto, kar želimo posebej izpostaviti, so prej omenjene rošade, do katerih je v preteklih treh mesecih prihajalo — predsedstvo je svoje pravice oblikovanja liste izkoriščalo na vsakem od dosedanjih sestankov v tem obdobju, saj se je izkazalo, da so volitve kontinuiran proces. Kontinuiran za predsedstvo, a z evidentiranjem zaključen za članstvo!!! Nekaj rošad na vodilnih mestih je zahteval odstop tega ali onega že preverjenega kandidata. Iz tega sledi, da je predsedstvo moralo najti take mladince, ki so bili kakorkoli evidentirani že decembra in so obenem sprejemljivi (Sprejemljivost v
družbeno-političnem žargonu pomeni isto kot preverjenost, obe lastnosti pa se običajno prikrivata s priseganjem na nujnost podpore, ki jo dotočen kandidat uživa v drugih forumih, predvsem v ZK, vse to v stilu: »da bo lahko opravljal svoje naloge, mora pri drugih dejavnikih uživati vsaj podporo, če že ne navdušenja.«) Postopka »filtriranja« potemtakem ne opredeljujeta le notranja neenotnost in svobodno mešetarjenje s funkcijami, temveč tudi izguba prepotrebne avtonomnosti.
Na primeru zgoraj povedano zgleda takole: nek mladinec, dovolj povprečen možni član predsedstva univerzitetne mladine, je bil evidentiran za člana predsedstva. Na seji, kjer sedi 8 ljubljanskim mladincev s pravico glasovanja, se jih pet odloči, da bi bil predsednik lahko on, medtem, ko se trije s tem ne strinjajo. S takimi postopki se je predsedstvo dokončno vpisalo v sivo povprečje delegatskega sistema. Čestitamo!
Načelo, ki politične forume vodi k takemu delovanju, je odpoved demokraciji za že povedano ceno, kar naj bi bilo utemeljeno z uspešno reprodukcijo, političnim pragmatizmom in prilagodljivostjo. A vsa trimesečna stihija in
zmedenost, ki jo opisani postopki predstavljajo, je nov dokaz, da politično aktivnost onemogoča prav vera, ki jo formalno ustanavlja in določuje njen potek. Ne le SZDL, tudi ZSMS, drugi državljani, temelji na veri, da se neotipljivi družbeni interes dopolnjuje s specifičnimi interesi konkretnih mladincev. Nepriznavanje te nemožnosti se kaže v delovanju vseh družbeno-politi-čnih organizacij, še posebej lepo pa na volitvah in razmerju SZDL — partija. Od mladinskega vodstva poleg pragma-tično-sistemskih tako ni pričakovati poznavanja še kakih drugih pogojenosti lastnega delovanja. Za tak spregled sicer ni nobenega pravega opravičila, razen tistega, da politike kaznuje že družbena praksa sama. In še to. Mnogokrat slišimo parole mladinskih funkcionarjev, češ — nekdo zgoraj samo čaka našo neenotnost in anarhično demokratičnost. Ne glede na resničnost, take izjave zaslužijo dodatek: ... ČE NAJ BI SE NEKDO OKORISTIL Z DEMOKRATIČNOSTJO, JE ŠE TOLIKO BOLJ ZADOVOLJEN Z UBOGLJIVOSTJO. Sploh pa — ali ni ravno bojazen pred nekom, ki bo izkoristil vsako tvojo napako, ki obvlada vsak tvoj korak, pravi dokaz tvoje vere?
NE SMEMO Sl DOVOLITI, DA BI ZSMS POSTALA BOLNIK!
Tako je med drugim dejal v svojem uvodnem govoru Božidar Debenjak na razširjeni seji članov UK ZK in predsedstva UK ZSMS ter vseh kandi-datov-komunistov za funkcije v UK ZSMS. »Sestanek je bil v bistvu zadnji predvolilni sestanek ovčic s svojim pastirjem, v zraku pa je vel občutek strahu in zbeganosti,« ocenjuje sejo predsednik aktivov ZSMS v ŠC Branko Žnuderl.
»Tovariš Debenjak je v svojem predgovoru ocenil trenutni politično-varnostni položaj za zelo zaskrbljujoč, pri čemer nas je opozoril, da se tendence desnice krepijo povsod po svetu, da je njihov vpliv močno okrepljen tudi v Jugoslaviji in da je navzoč ce-
lo med nami. Nekoliko je podvomil tudi v svoje varovance, povedal je, da je partija zelo zaskrbljena nad dejavnostjo svojega podmladka na UK ZSMS. Zahteval je tudi poročilo predsedstva o njihovih pripravah na drugo volilno-programsko konferenco UK ZSMS, nakar je njen podpredsednik Branko Šušterič pričel navajati vse dimenzije »specifično zaostrenih okoliščin,« v katerih deluje predsedstvo, vendar te okoliščine Debenjaka tokrat, na moje veliko začudenje, niso ganile.
Debenjak je dejal, da si ne smemo dovoliti, da bi ZSMS postala bolnik. Poudaril je, da potrebujemo ZSMS, ki bo funkcionirala brez skupinskih konfliktov, da potrebujemo harmonično in kolaboracijsko ZSMS. Rekel je tudi, da moramo potegniti črto pod obdobjem poraza UK, še posebej predsedstva, ki je tudi poraz partije. To je logično. Z edinim »instrumentarijem, ki ga ima na voljo kot predsednik UK ZKS,« to je Komite za SLO in DS je poizvedel, kakšno je stanje po 00 ZSMS po fakultetah in kje ležijo vzroki za ta poraz: Preko tega in-strumentarija je izvedel, nam je povedal, da je vzrok za poraz predsedstva UK ZSMS v tem, da je to predsedstvo v preteklosti vzpodbujalo in samo začenjalo z določenimi akcijami, kasneje pa je spoznalo, da so vse te akcije napačne, vse tiste, ki pa so predsedstvu v teh akcijah sledili, pa je kaznovalo. V tem trenutku sem opazil, kako se je barva na obrazih tipičnih članov predsedstva UK ZSMS spremenila, v njihovih očeh pa se je lesketalo začudenje nad njihovim učiteljem. Potem je Božidar Debenjak predaval o tem, kakšne bi morale biti priprave na konferenco. Menil je, da morata program in delo novega predsedstva UK
ZSMS predstavljati prispevek k obogatitvi socialistične substance. Tega nisem prav dobro razumel, pa mi je rekel, da naj preberem Pribi-čeviča Socijalizam svjetski proces, ampak ti si brala Pri-bičeviča, pa tudi čudno gledaš. Sicer pa je bil drugi del seje operativne narave. Debenjak je eksplicitno govoril o dveh skupinah študentov, večinski in majftinski, nič več o razbijačih, sovrai-nikih, uzurpatorjih, kaj jaz vem. Obstoj dveh skupin pomeni, da je treba izvesti neke vrste pogajanj med njimi, kompromis, če hočeš, da bo naslednja programsko volilna konferenca uspela. In naslednja programsko-volilna konferenca mora uspeti za vsako ceno, tako nam je povedal.	,
Jaz sem ga poslušal in si ob vsem tem mislil marsikaj.
Svoje čase so nas skrajno agresivno in nizkotno napadali, nam grozili, v resnic: pa je to vse tako trhlo, da se je tudi v mojih očeh lesketalo čudenje. Taki so pač: ko sovražnika ne morejo premagati; 'se mu hočejo pridružiti.
Eno pa je jasno: ta sestanek je pokazal, da predsedstvo UK ZSMS ni sposobno, da samo, brez intervencije partije in njenega edinega »instru-mentarija«, izpelje program-sko-volilno konferenco. Jasno pa je tudi, da kandidate za UK ZSMS izbira partija.
Marsikatera naša sodba se je skozi bojkot izkazala za resnično. Taka je pač ta naša socialistična substanca.«
Kakorkoli že, dr. Božidar Debenjak predsedstva UK ZSMS ne bi smel kritizirati.
Bili so zvesti in dobri izvrševalci neke določene politične strategije. Branili so njegovo predstavo socialistične substance.
Potlej pa se je kljub vsemu izkazalo, da na tak način predvolilnega boja »druga stran« ne bo pristala In ker je UK ZKS na vsak način želela, da konferenca uspe...
pa še Andrej sam predlaga, pač izkoristi možnost evidentiranja, ampak njegovega predloga ne gre tukej resno obravnavat.
— Mišim, pazi, ga je kdo predlagal, evidentiral iz OO?
— Ne, on se je sam predlagal.
— Oprostite, no, ampak mišim, ... za vse te funkcije, mišim, značaj evidentiranja je v bistvu značaj razpisa, to ni političen mandat, no, tle so ljudje pravno-formalno odgovorni za nekatere stvari de facto, odgovarjajo pred zakonom in ne more OO , lahko potrdi, da oporo, mnenje o teh zadevah in ponavad se že sam, individualno priglasitev, lastna kandidatura je mogoča, ne. A ni tko? Ne vem, no, praksa dosedanja je bla taka, se je upošteval, prvič, možnost individualne priglasitve, mnenje dosedanje garniture, ne, uredništvo je melo vedno besedo in ostali predlogi so šli
— Gremo, no. Zdej mamo tu tri kandidate , mislim, da bi blo .naj-boljš, da se odločimo samo malo, mislim, da bi blo najboljš, da se odločmo za enga od teh treh kandidatov vsak posebi, pol gremo pa na preglasovanje, če se strinjate
— Lesjak, Boteri, Klemenc. Gremo tko. Brane, boš ti spet začel. Ja, kdo je za koga, pa kr glasujmo. . Kdo je za Klemenca?
— Ja nišam, pošto se .
— Jes
— Kdo je za Boterija? šest.
— Kdo je za Lesjaka?
(hahaha)
— Nadaljujemo pri odgovornem uredniku Radia študent. To sta dva evidentirana, in sicer Franci Zavrl in pa Veljko Juklič(?) .............
— .. se kuha
— Sam mau prosm. Franci Zavrl, za odgovornega uradnika
Rš: študent 4. letnika psihologije, vzporedno študira še filozofijo, zdaj opravlja funkcijo v. d. odgovornega urednika, na Radiu je začel leta 84 kot napovedovalec, kmalu se je začel angažirati v delu uredništva in bil predlagan za v. d. odgovornega urednika, je v sprejemnem postopku za vstop v ZK. To je prva... Drugi predlog je iz 00 Višje tehnične varnostne šole: 00 VTVš predlaga v razpisnem postopku evidentiranja za funkcijo odgovornega urednika Rš, študenta Veljka Jukiča, na osnovi razpisa PUK. Imenovanega predlagamo na osnovi strokovnega znanja izkušenj s področja novinarstva, aktivno sodelovanje pri raznih jugoslovanskih časopisih in revijah in radiu	ter aktivno sodelovanje	v	naši
OO, prej pa je že sodeloval v 00 ZSMS	EF. Glede na	vse	to	ga predla-
gamo za možnega kandidata. To je to.
— Gremo na glasovanje. ..
— Kaj pa z Radia, koga so pa oni	evidentiral?
— Nč, nč, to je vse, kar je pršlo.
— Kdo je za Francija?	m'
— En, dva, tri, štiri, pet. Ih kdo je za Jukiča? Tri. In zdaj gremo na ostale člane Predsedstva, ki so tudi člani predsedstva po funkcijah, najprej imamo, kaj mamo najprej?
— Sej piše ...
— A, .. glavna urednika pa oba še, sej je jasno, ja. Zdej glavni urednik Tribune. . . evidentirana kandidata sta Sašo Daneu in Andrej Rus.
— Kak je fino ko ... ko nas je devet.
— Mhm
— Obrazložitev za evidentiranega Aleksandra Daneva za glavnega urednika Tribune. Aleksander Daneu je študent 3. letnika politologije. Že v 1 letniku 83/84 se je vključil v delo Tribune, najprej kot prevajalec in stalni sodelavec, v oktobru 84 je postal član uredništva tega časopisa Od januarja opravlja dolžnosti v. d glavnega urednika, v tem času je
uredil nekatere organizacijske zadeve, ki so za izhajanje časopisa ne-obhodne. Rednejše izhajanje časopisa je v veliki meri njegova zasluga. Poleg tega je vodja študentske organizacije v Univerzitetnem svetu, podpredsednik tega Sveta, in član ljubljanske mladinske ekološke skupine. To je za Daneva, zdej mamo pa Andrej Rus... to je pa. Za člana Predsedstva UK in glavnega urednika Tribune predlagamo Andrej« Rusa, je študent 4. letnika FSPN, smer sociologija, ALU. kjer dosega nadpovprečne rezultate in je član OO ZSMS FSPN. kjer aktivno sodeluje, vodi zbor študentov, ki se ukvarja s problemi reforme študija, delegat OO FSPN v UK, sodeloval je pri delovni skupini za reševanje študentskega socialno-ekonomskega položaja pri UK in je aktivno diskutiral na Zboru študentov stanovalcev SC v Rožni dolini. Objavljal je članke v Tribuni, RŠ in Kmečkem glasu V enem tednu je organiziral izdajo Informativnega biltena kot prvo celovito informacijo o bojkotu. Menimo, da je dokazal svoje poznavanje študentske problematike in sposobnost obveščanja o dogodkih n« Univerzi In da bi zaradi tega uspešno vodil delo študentskega časopisa.
— Sej tle je še ena obrazložitev s FSPN-ja, evidentirani Rus Andrej, glavni urednik Tribune plus član predsedstva UK Sem študent 4 letnika sociologije, za obe funkciji sem po svojem mnenju primeren, ker imam izkušnje pri novinarskem delu. ki sem si jih pridobil na praksi pri časopisu Kmečki glas Sodeloval sem kot avtonomni politični aktivist za 00 ZSMS FSPN ter za UK, kjer sem bil pred dvema letoma delegat, letos pa sem se na UK udeleževal dela delovne skupine na UK, ki je skušala najti rešitev problemov, vezanih na bojkot. V enem samem tednu sem uspel organizirati izdajo informativnega biltena FSPN. celovito informacijo o poteku bojkota, ki je bil dobro sprejet, vsaj med študenti, mislim Na podlagi tega menim, da sem primeren za obe predlagani funkciji, na kateri kandidiram, in mislim, da ustrezam kriterijem, ki jih od kandidatov zahteva Predsedstvo UK ZSMS. Rus Andrej.
16
PROGRAM DELA KANDIDATOV UK ZSMS, PREDLAGANIH V 00 ZSMS V ŠTUDENTSKEM CENTRU
V svojem programu izhajamo iz dejstva, da sedanje predsedstvo UK ZSMS v Ljubljani ni uspešno prestalo preizkušnje, ki jo je predenj postavil aprila 1985 pričeti šti-dentski bojkot. V tem dogajanju UK ZSMS ni postala koncentracija iniciativ in sposobnosti tistega dela študentske populacije, ki je bil aktiven. Narobe, iz dneva v dan je potrjevala svojo togo in okostenelo, za nove, drugačne in boljše forme življenja nesposobno organizacijsko strukturo, katere skrajno rigidne mehanizme je neprestano utrjevalo tudi predsedstvo samo, ko se je spremenilo iz koordinatorja študentskih aktivnosti v temeljnega nosilca represije in discipliniranja študentov.V tem pogledu imajo prav tisti študentje, ki so prepričani v to, da je v takšni partijski transmisijski organizaciji nemoralno delovati, vendar pa večina meni — kljub obstoječemu stanju resigniranosti — da je potrebno izkoristiti vsako, pravzaprav, to edino možnost organiziranega delovanja študentske mladine.
Ključno vprašanje danes je — in to vprašanje postavljamo v izhodišče našega programa — kako afirmirati vlogo UK ZSMS kot edine študentske organizacije in kako to edino študentsko organizacijo ne približati, temveč vrniti razlaščenim in demoraliziranim študentskim množicam.
Za doseganje tega cilja pa moramo korenito predrugačiti najprej same metode dela in v skladu s tem tudi vsebino dela. Da bi to ustvarili, moramo razbiti sedanjo UK ZSMS, ki tlači svobodno in množično iniciativo, in ki je neučinkovita, kar z drugimi besedami pomeni, da moramo organizacijo pripeljati na nivo - institucije. Značilnost vsake organizacije predstavljajo namreč njene težnje k unitarizmu, enoglasnosti, pasivizaciji članstva ter favoriziranju vodstva, vse te težnje pa uresničuje s tako ali drugačno vrsto prisile, kajti prisila je temeljni integracijski mehanizem vsake organizacije, medtem ko je integriteta institucije zasnovana na spoštovanju nekih določenih pravil igre, na neki določeni tradiciji in neki določeni politični kulturi. In tisto kar je v tem trenutku bistveno, je reaktivacija demokratične tradicije in nadomeščanje permisivne politične kulture z demokratično. Pri tem ne gre za korekcijo sedanje organizacije, marveč za organiziranje skupnosti vseh ljubljanski študentov, in to na parlamentarni in nič več partijski način. Takšna sprememba pomeni možnost za preprečevanje sedanje prakse, ko si vodilne funkcije pred očmi neinformiranih, zdolgočasenih ali pa po vnaprejšnjem ključu izbranih čla-
nov delegatske skupščine med seboj razdelijo mladinski politični karieristi, ki se takoj konstituirajo kot oblast
nad študentsko populacijo in ki tudi delujejo s pozicije oblasti. To je temeljni razlog »pasivnosti« študentov. Tako spremeniti UK ZSMS pa pomeni tudi omogočati vsem študentom, skupinam, skupinicam, klikam in posameznikom, da sami ustvarjajo svoje programe dela, da jih sami, ob popolni podpori UK ZSMS — če se s tem strinja večina članov — tudi uresničujejo in na ta način ustvarjajo socialno podobo študentskih mnenj in dejavnosti. Aktivno in množično delovanje študentov je edino sredstvo za demokratizacijo odnosov znotraj študentske poDulaci-je, nujno pa tudi predpostavlja legalizacijo sedaj že dovolj izkristalizirane diferenciacije študentskih teženj in pogledov, kakor tudi idejnega pluralizma in je tudi vzpodbuda novim idejam in težnjam, istočasno pa študentom zagotavlja tudi večjo učinkovitost pri uresničevanju njihovih interesov.
Predsedstvo UK ZSMS kot formalna študentska struktura je v takih pogojih dela le še temeljni koordinator različnih akcij na univerzitetnem nivoju, in ta njegova povezovalna vloga je nujna, ker združuje po vseh fakultetah delujoče skupine v celoti, istočasno pa je tudi organizator različnih študentskih akcij., Osnovno obliko dela, ki zagotavlja množičnost, predstavljajo demokratične diskusije, zbori študentov, javne tribune in podobne oblike. V takem delovanju pa morajo študentski delegati in reprezentanti resnično zastopati interese študentov in uresničevati njihova stališča, če pa se z njimi osebno ne strinjajo, pa naj odstopijo. Odstopiti mora tudi predsedstvo, če tako zahteva skupščina ali pa posamezna skupina študentov, ki zagotovi tej svoji zahtevi večinsko podporo, ali pa v primeru neizpolnjevanja svojih programskih nalog. Ta koncept dela pa zahteva tudi avtonomnost obeh študentskih medijev, ki morata študente korektno, brez politične prisile v obliki cenzure ali kakršnikoli drugi obliki, informirati o vseh dogajanjih na univerzi in v družbi.
Vsebinsko določa naš program sama družbena realnost in položaj univerze in ljudi na univerzi v tej realnosti. Na to, univerzitetno polje, pa utesnjujemo tudi vsebino našega dela, ki jo v najbolj grobih obrisih definira zmeraj slabši materialni položaj študentov in profesorjev, ki skupaj z neustrezno, predvsem pa zastarelo opremo na številnih fizično propadajočih fakultetah, pomanjkanjem potrebne strokovne literature in za študentski žep nedoseglji-
ve obstoječe knjižne ponudbe, kakor tudi z vse večjim političnim vmešavanjem v univerzitetno skupnost pogojuje progresivno upadanje intelektualnega nivoja po fakultetah. V tem smislu je naša primarna naloga boj za ustvarjanje ekonomskih možnosti za to, da bo univerza mogla opravljati svojo specifično in splošno družbeno vlogo, kar pomeni zlasti boj za izboljšanje pogojev življenja in dela tako študentov kot tudi profesorjev, da o asistentih in stažistih sploh ne govorimo. Za uresničitev tega pa je potrebno tesneje in na osnovi večjega medsebojnega zaupanja sodelovati z univerzitetnim sve-tpm, pri čemer pa je na ravni univerze potrebno nemudoma reaktivirati tudi delo peda-goško-znanstvenega sveta. To prizadevanje predpostavlja tudi navezovanje tesnejših delovnih stikov s filozofskim in sociološkim slovenskim društvom.
Študij in vsi problemi povezani s študijem so tista vprašanja, ki študente in profesorje najbolj zanimajo, so problemi, na osnovi katerih se more konstituirati avtonomna študentska javnost. UK ZSMS kot edino obstoječo študentsko organizacijo hočemo torej uveljaviti kot takor kot stanovsko organizacijo, kot medij neke določene socialne skupine — študentov. Ne zanimajo nas dokumenti za partijski kongres — ti niti resnično ne zanimajo niti resnično ne zavezujejo dejavnosti nikogar, ker so le element rituala, ki si prizadeva za umetno integracijo razredno razklane družbe. Politika kot taka nas ne zanima. Zanima nas politika kot področje družbene dejavnosti, ki omoaoča iaro različnih družbenih interesov in ki usklajuje položaje posameznih družbenih skupin. Kongresni dokumenti, kakor tudi sami kongresi, nas ne zanimajo predvsem iz razloga, ker se za nje ne zanimajo študentje, ki se kljub nekaterim »gašenjem požarov« ukvarjajo predvsem s svojimi eksistenčnimi problemi, zaradi česar se transformirajo iz kategorije rednih študentov v delavce ob študiju. To ni smešno. To je zaskrbljujoč in kompleksen pojav, ki ga v celem na tem mestu ne bomo pojasnjevali. Ukinitev tega stanja je ena naših prvih zahtev. Prepričani smo namreč, da družbeni angažma študirajoče mladine bistveno otežkoča ne natrpanost šolskih urnikov, ampak predvsem v sedanjih družbenih razmerah družbeno forsirana in pozitivno moralno sankcionirana sedaj že dobro utečena praksa, da študentje rešujejo svoje eksistenčne probleme sami z delom preko Študentskega servisa. Odločno nasprotujemo taki »politiki opiranja na lastne sile«, taki obliki reševanja problemov
študentskega standarda, saj zanjo ne obstaja nobeno resno opravičilo ali pa pojasnilo. Gre za dejavnost, ki probleme rešuje le na videz, v resnici pa utrjuje družbeni status quo, saj so študentje, prihajajoči iz socialno depriviligiranih skupin, v šolski sredini v drugo depriviligirani s tem, ko jim fakulteta tudi formalno dovoljujejo delati v času, ko bi morali sedeti na predavanjih. Ne gre samo za to, da bo študent, ki dneve in dneve opravlja težka fizična dela le z velikimi težavami dosegal intelektualno koherenco svojega premožnejšega kolega, ali pa je ne bo dosegel nikoli, ker mu bo za to zmanjkalo časa in energije, gre predvsem za način iegitimizacije družbene neenakosti. Najbolj absurdno pri vsem tem pa je, da so prav fakultete tiste, ki morajo tako stanje moralno legitimizirati.
Seveda tako vsebinsko zasnovan program predvideva tudi vsebinsko delitev dela med UK ZSMS in RK ter MK ZSMS ter njihovo medsebojno sodelovanje in dopolnjevanje. V tem pogledu hočemo UK ZSMS uveljaviti kot značilno socialno kvaliteto znotraj slovenske mladine.
Če bomo v času, ki je pred nami, v tem uspeli ali ne, to je odvisno zlasti od nas samih, ne pa od tako imenovanih »specifično zaostrenih družbenih okoliščin«, kajti še zmeraj ne obstajajo nobeni resni dokazi o tem, da spremenjene okoliščine avtomatsko spremenijo tudi ljudi in njihove vrednote.
Zaradi popolne in objektivne seznanitve o delu predsedstva UK ZSMS v preteklem mandatnem obdobju, menimo, da je potrebno enostranske izjave posameznih članov ZSMS o nelegitimnosti ter neustreznemu delovanju predsedstva UK ZSMS Ljubljana osvetliti z nekaterimi dejstvi. V letu 1985 je potrebno v univerzitetnem prostoru upoštevati specifiko političnega trenutka, kateri je narekoval delovanje ZSMS kot tudi drugih dejavnikov v okviru univerze, mesta Ljubljane in republike. V položaju konstantnega padanja študentskega standarda v preteklih letih smo študentje aprila 85 opozorili širšo družbeno skupnost na težak soc. ek. položaj študirajoče mladine. Moramo priznati, da družba ni odrekla upravičenost našim zahtevam. O poskusih izboljšanja delovanja ZSM znotraj univerzitetnega prostora je P UK ZSMS Ljubljana ocenilo, da pet članov P UK nezadovoljivo sodeluje pri delu predsedstva. Ob upoštevanju specifike položaja v univerzitetnem prostoru v preteklem letu v katerem je imelo P UK ZSMS Ljubljana pomembne naloge in s tem povezano odgovornost, so se člani predsedstva odločili, da članom univerzitetne konference ZSMS Ljubljana (osnovnim organizacijam, družbenim organizacijam in društvom v okviru UK) predlagajo nadomestne volitve za pet članov predsedstva, ki so s svojo neaktivnostjo otežkočali delo predsedstva. Predsedstvo je na svoji 11. redni seji dne 07. 10. 1985 predlagalo članom univerzitetne konference nadomestne volitve za pet članov predsedstva, ki
svojih naloa niso korektno opravljali. Člani konference so z absolutno večino izvolili pet novih članov predsedstva, ter rarešili 5 starih članov predsedstv, tako da o nelegitimnosti petih novih članov predsedstva, izvoljenih na nadomestnih volitvah 1985, ne more biti govora.
Naslednji očitek, ki je letel na delo P UK ZSMS Ljubljana v preteklem letu je, da ni izvedlo zadostno število konferenc. Predsedstvo je aprila 1985 pripravilo problemsko konferenco o znanstveno raziskovalnem delu v Cankarjevem domu, problemsko konferenco o reformi visokega šolstva ter s strani posameznih članov ZSMS onemogočeno programsko volilno konferenco decembra 1885. O ostalih aktivnostih predsedstva, kot so priprava analize o soc. ek. položaju študentov stanovalcev ŠC, tvorni prispevek predsedstva pri spremembah DD o štipendiranju, priprava in izvedba odcepitve ŠS od ŠC, tokrat ne bomo niti pisali.
Neligitimnost oz. nedelavnost se predsedstvu UK ZSMS Ljubljana v preteklem mandatnem obdobju ne da očitati. O neustreznosti dela pa le naslednje. Ena bistvenih nalog, ki jih je predsedstvo v preteklem letu opravilo je bila priprava analize o soc. ek. položaju študentov stanovalcev ŠC.
Če je predsedstvo z izvedbo analize, katere rezultati so jasno pokazali, da stanovalci ŠC niso niti zdaleč tako soc. ogroženi, kot bi to posamezni člani ZSMS radi prikazali, neustrezno delovalo, potem se z kritikami posameznih članov ZSMS strinjamo. 6e bi tudi P UK ZSMS Ljubljana moralo širšo javnost zavajati o neznosnem položaju stanovalcev ŠC v Ljubljani, pa tega ni, potem svoje »naloge« res ni opravil.
Mogoče se je res bojeval proti posameznim članom ZSMS in to proti tistim, ki so z navajanjem neresničnih podatkov zavajali ostale študente in širšo javnost. Če je navajanje in vztrajanje na resničnih podatkih, pa čeprav ti kažejo na dokaj zadovoljiv standard študentov, greh, tega predsedstva nasproti študentom ga sprejemamo. Vedno bomo navajali in se borili le za resnične podatke, ne glede, komu bodo v škodo ali korist.
Predsedstvo UK ZSMS
тПППППШШППППППИППППППППППЈПППППИПППППТЈ
O številnih kršitvah na račun svojega dela je predsedstvo šele febreuarja oblikovalo svojo izjavo in jo skupaj z »Oceno okoliščin pomembnih za delovanje predsedstva« preložilo h gradivu za (drugo) programsko-volilno konferenco. Sovražnik v študentskih vrstah je bil dober izgovor za nesposobnost.
DIJAKI, ŠTUDENTJE IN VSI, KI VAS V ŽIVLJENJU ZANIMAJO VELIKE STVARI!
Od 29. junija do 12. julija bomo na Pohorju organizirali Delovno-raziskovalni tabor, ki bo štel 30 do 40 prostovoljcev. Naš cilj je skupaj z domačini oživiti majhen kamnoseški kraj Josipdol.
Delovno-raziskovalni tabor Josipdol 86 obsega naslednja delovna področja:
— delo s socialno ogroženimi domačini in alkoholiki
— pomoč pri lažjih fizičnih delih
— organiziranje otroškega vrtca
postavitev muzejske sobe in odkrivanje mitološke preteklosti kraja
— predavanja ter zabavne prireditve
Josipdol s svojo specifično socialno strukturo prebivalstva ter z razgibano glažutarsko in kamnoseško tradicijo nas pričakuje! Koga? Vsakogar, ki ga zanimajo navedene teme in vprašanja in ki bi se dejansko vključil v projekt, ne glede na smer šolanja in bodočo izobrazbo.
Prijavnice in vse ostale informacije dobite v PIN informalnici na Kersnikovi 4 (pritličje) Ljubljana, vsak torek in četrtek od 18. do 20. ure, osebno, pismeno ali po telefonu (061) 329-850. Rok prijave je 1. junij.
Tudi brez denarja lahko uresničiš svoje ideje! Pridruži se delovno-raziskovalnemu taboru Josipdol 86!
če bo padel kak honorar, ga nakažite na žiro račun 51810-621-42-800700-2510/8, KBM, enota slov. bistrica	milko	poštrak
— A lahko jes. . Namreč, to je jasno, če uredništvo evidentira, potem enotno stoji za predlogom, za Daneva, prav tako je tud fakulteta evidentirala Daneva, ne, poleg tega, glede na to, da je pač takšen sistem, da če smo mi torej sprejel, da podpiramo Boterija za odgovornega urednika in glede na to, da odgovorni urednik postavlja celotno uredništvo, se v celotno uredništvo Andrej žalibog ne bi vkluču in on se tud v tako uredništvo ne bi hotu uklučit, kar pomeni . ..
— ... to je že sam konsekvenca tega . . .
— ... no, če bi potem, . . prišel Andrej Rus, pomeni konc Tribune za nadaljne ... Drugič, ne da bi jest zdele kšne hude minus točke dajala, Andreju Rusu, ampak on se pač pojavlja na trenutke takrat, kadar mu paše in je zlo tašen . . etapen človk. Ureditev biltena glede bojkota mu je pasala, je pač videl v tem nek krasen mani-festatlvni trenutek, kjer se lahko tud on izpostav. Poleg tega jes mišim, da Andrej Rus nima osnovnih, kaj jes vem, psihičnih lasnostl, da bi bil, lahko opravljal delo glavnega urednika, poleg tega pa kot si on predstavlja koncepcijo, se v bistvu se vidi, da nima pojma o tem, o načinu izhajanja, načinu dela takega časopisa kot je Tribuna in zato se mi zdi neprimeren in zato pač stojim za tem, da je glavni urednik Sašo Daneu. Tako je moje mnenje pa mnenje uredništva.
— Hvala
— Ja, jes mam sam eno stvar, ne. Vsi vemo, kakšna je Tribuna, daleč ni le v kurcu, ampak je nihče več ne bere, glede izhajanja in takih stvari, mišim, tle sploh ni res, ampak izhaja čist voluntari-stičn, ni kadra, zakaj ni kadra, kakšni so članki, to je pa druga stvar. Mišim, tolk mam jest glede same Tribune, ne Zdej, nadaljevat z eno takšno politiko, kukr je zdej, mislim, vodi Tribuno totalno v propad.
— To je tvoje mnenje?
— Moje mnenje je večine ljudi, ker konc koncev, kolk Tribune pa prodate, povej mi! Poglej, Tribuna je bla včasih zelo močen študentski časopis, kaj je dans?
— Samo s tem, ko ...
— Ja, gremo na glasovanje.
— Okej. Pol ... pa še Igor polemiziral . . .
— .. bi pa res lahko enkrat drugič diskutiral, ne?
— Gremo na glasovanje. Kdo je za Saša Daneva? Šest.
— Kdo ie za Andreja Rusa? (hmhmhm). Kdo sta dva vzdržana Ka pa zdej?Se člane predsedstva. .
— Mamo še glavnega urednika RŠ-a . . . Alenka Jež je . . se je priglasila na razpis in bila evidentirana za funkcijo direktorja RŠ, je dosedanja predsednica MK v Mariboru, aktivno delovala v mladini ves čas, diplomirala na EF Borisa Kidriča v Ljubljani, ma organizacijske sposobnosti, ki so potrebne, tudi pri razširitvi RŠ, slišnosti RŠ na mariborsko področje, . . no, ti Tone .. bi Tone, verjetno lah še kej druz-
ga
— Ja, sam to bi popravu, ni Ekonomska fakulteta v Lublani, ampak je VEKš u Mariboru, ja Opravljala je tudi funkcijo prorektorja, predvsem pa, kot vemo, tuki bi se sam u to ukluču, mišim kot dodatno obrazložitev, pri direktorju Radia študent je potrebna, mišim, strokovnost, na eni strani, strokovnost pri vodenju delovne organizacije. To ne pomeni, samo, ne vem, poznavanje radijskega medija kot takega, pač pa tudi vse tiste mehanizme in poti, ki vodijo do nekih, bom reku, sistemskih vprašanj ureditve, z vrsto področij. Mi vemo, da smo pri Radiu Študent tik pred naslednjim srednjeročnim obdobjem in planom, ki je izredno ambiciozen, ki zahteva tudi izredno veliko angažiranja prov-zaprov vseh sil, še posebi pa samega vodstva Radia Študent. To seveda pomeni tudi že poznavanje vseh teh utečenih mehanizmov, poti, ki so v tej družbi, da se tak projekt lahko do konca . . . Zaradi tega sem
tudi v dogovoru, bom reku, z zdejšnjim direktorjem Radia Študent oz. z RŠ tudi provzaprov iskali takšno ustrezno rešitev v okviru vodstva UK in ena od provzaprov najboljših možnosti je ravno ta kandidatka.
— Se prav, da, Radio se strinja z njo?
— Ja to, to, ne vem, to ne vem.
— Sem bi vprašu, kakšne funkcije opravlja zdej...
— Predsednica MK mladine Maribor.
— Mišim, glede na to, da se pojavlja mestna konferenca ZSMS v Mariboru , . . odstopla, s tem tud ne . . ki to . . .ve. Ker vemo, zakaj je odstopla, ne. Tam so ble finančne poneverbe in tko naprej. .
— To ni res. . .
— Ni res?
— Te moram demantirat, to so ble ugotovitve družbenega knjigovodstva oz. Uprave iavne varnosti in pa tudi same Komisije, ki je bla sestavljena iz vrst tistih, ki so želeli prikazat neurejenost oz. te finančne korupcije jn tko naprej, je pokazala, da ni osnov za tovrstne, tovrstne obtožbe, ja. Trditve. Sama komisija je provzaprov, oziroma predstavniki tistih občinskih konferenc, ki so dvomili v organiziranost finančnega poslovanja tistega Centra, ki je bil predvsem sporen so sami prišli do ugotovitve, da je to najboljši način organiziranja in so tudi ostali pri takšnem načinu. Organiziranja. Maribor pa širši vzroki, v primeru, da bi bilo kaj na tem, bi bili seveda temu ustrezno uvedeni p0» stopki, že iz same obravnave ... se niti ne bi moglo takšno al drugačno mesto.
... globlje politične vzroke za takšno stanje, kot je blo v Mariboru, ki ne posega provzaprov v kandidatkino ravnanje na tem področju finančnem, če je to tisto, kar...
— No, jest srn s'išu samo to, da je ona v odstopu, .,.
IZJAVA PREDSEDSTVA UK ZSMS LJUBLJANA OB KRITIKI DELOVANJA PREDSEDSTVA V PRETEKLEM MANDATNEM OBDOBJU
— Predvidene so korenite kadrovske sprememDe, vendar ne samo v mestni, pač pa v vseh občinskih strukturah, so pa to seveda bolj politično .. se mi tuki ne bi spuščali, ne...
— Ja, verjetno so nam dost pomembna, če jo postavmo za direktorja Radia Študent, ne. .
— No, sej, ravno to pravim, da zadnje ocene, ki kažejo iz Maribora, ugotovitve provzaprov, vseh tistih organov, ki so ugotavljali stanje, kažejo dejansko ravno pravzaprav na to. da je dejansko še ravno ta oseba se tudi držala se tako pokonci kot so bile, seveda pa sama po sebi niti ni zmogla . .
— Ja, sej jest, ... režimski radio, bo kr u redu.
— Saj vsi vemo, kakšna so razmerja znotraj Radia Študent, da vplivanje na sam program, ima glavni urednik bolj malo, da ima dosti bolj odgovorni urednik, vodi celotno uredniško politiko, da pa je naloga glavnega urednika, ki je hkrati seveda direktor, da provzaprov obvladuje vso to, sicer izredno perečo problematiko Rš. Dejstvo je, da zaradi že zdej . stikov na parih področjih oziroma neurejenosti razmerij, smo se srečval s temi problemi vrsto let in je res skrajni cajt, da si pridobimo takšno osebo, ki bo določene zadeve, provzaprov bodisi od samoupravnih splošnih aktov, ki morajo biti usklajeni z vsemi spremembami v zakonodaji pa aodo, finančnih vprašanj . Sama, provzaprov, je sodelovala v vseh teh pripravah, na ustanovitev, tegale, mladinskega radia v Mariboru, od vsega začetka, prav tako je bila vključena oz. je vodila postopke za ustanovitev teh Rokodelskih novic, al kva že majo, |a, Rok(ck)odelske novice, skratka, te organizacijsko-administra-tivne posle, ki jih opravlja, ki so potrebni pri postavljanju takšnih, takšnega medija, ima delovne izkušnje.
— No, jez bi na tej točki deoato zaključu. mamo dva mandidata, Alenko Jež in Veljka Jukiča In mislim, da lahka preidemo na glasova-
nje Kdo je za to, da je, kdo je za Alenko Jež? Sest. Sest. A je kdo za Veljka Jukiča? Dva vzdržana. Kdo se je še vzdržal razen tebe? Dobro.
— Zej mamo še člane predsedstva . . .
— Ne, nadzor . . totalna anarhija ... pol na konc ...
— Namreč, Konferenca potrjuje tud Odgovornega in Glavnega urednika KRT-a. Glede na to, da ste vi vršilca dolžnosti že spomlad imenovali, glede na to, da je RK že potrdila oba, ... je treba to nardit na Konferenci — potrdit, potrdit vršilca dolžnosti na mesto odgovornega urednika Tomaža Mastnaka in na mesto glavnega .
— Zdej mamo tu nadzorni odbor, zdej se'u 'pa zapleti' ....
— No, dej Gorazd, pohit, Gorazd. .
— Glede nadzornega odbora . .
— Me roka boli . . .
— Dejmo še mal zdržat, pa pohitmo, ne.
— Glede nadzornega odbora mam jest tri predloge, to so Peter Novak, Janez Kopač,. Borut Petan
— Zej mi povej še funkcijo tega nadzornega odbora...
— Na koncu leta preverja finančno poslovanje, pred Konferenco, pa in izda Poročilo o delu, v enem mandatnem obdobju, običajno se voli izmed članov Predsedstva, s prejšnjega mandata, da ocenjuje delo naslednjega mandata.
— A se strinjate s to sestavo? Je kdo proti?
— Jest sm se že vzdržal. .
— Tl sl se vzdržal, pol je to 6:2 ..
— Statutarna komisija . za statutarno komisijo pa moramo predloge dat. . To obstaja, v Poslovniku,, ne po Poslovniku, po Pravilih o organiziranosti.. .
— A, Janez Kopač, in Bojan Petan
— . . . ampak čist tko informativno . . .
— No, sej .
— Gremo naprej, . predloge za Statutarno komisijo ..
— Kok članska?
— Tričlanska statutarna komisija.
—r . . reševat statutarne spore
— .. čaki tu se zdej voli, namreč...
— , . čak mal .
— Svetičič, mišim, da je pravnik, Svetičič je pravnik, ja .. mislim, da sicer . de mamo prpravlen, koko, Vovk je tud pravnik, se mi zdi, ne, de ni kej, Svetičič ..
— , če ma še kdo kej. .
— Aha, no vredu, ja .
— Svetličič, piš .
— Zdej jest predlagam članov predsedstva, aha, pravniki, no, u redu, no, če je še kšn pravnik .
— po pa lahko še enga, se mi zdi, da je iz . . Iztok Dremelj, se mi zdi, de je, sam, priimka točen pa ne vem,. absolvent bo zdej, se , ,
— No, sej u bistvu, dobro, ajd piš . .
— sej to u bistvu lah še tud na sami Konferenci, kak se piše
— ja, ja
— Dobro je, gremo naprej.
— Dobro.
— Grumec,
— Grumec, ja. (Brumec?)
— .. . sam za člane Predsedstva, ne?
— Zdej, tukej smo se zmenil, da obrazložitev ne bomo brali, ker bi blo pa res mal
— Se ena stvar je,..
— Izvoli.
— S tem da mamo že v sredo, skupno sejo
Temeljno načelo našega delovanja je omogočiti in predvsem vsestransko (tudi finančno) podpirati delo tistih študentov, ki delajo in ki hočejo delati. Naše konkretne programske naloge pa so naslednje:
1. Takojšnja ukinitev prisilne uprave v ŠC, ki jo je junija lansko leto predlagalo predsedstvo UK ZSMS proti volji predstavnikov Študentskih domov. Prisilna uprava pomeni direkten napad na delo samoupravnih organov šC, še zlasti pa na delo Delegatske konference (DK). Svoj obstoj je upravičila edino z izterjavo stanarin in z njihovim ponovnim povišanjem.
2. Nemudoma moramo omogočiti delovanje Študentskega servisa pod okriljem UK ZSMS. Predvsem si bomo prizadevali za to, da bi del sredstev namenili za financiranje študentskih interesnih dejavnosti, še zlasti znanstve-no-raziskovalnega dela študentov, del sredstev za subvencioniranje študijske literature, del bi jih namenili za tehnično okrepitev Radia študent, del za ustanvljanje študentske tiskarne, del pa bi jih vrnili študentom v študentskih domovih, ker menimo, da je to socialno najbolj deprivili-girana skupina študentov. Razmišljamo pa tudi o ustanovitvi študentske banke. Možnosti za to bomo proučili skupaj s predstavniki Univerze
3. Takoj moramo preveriti kvaliteto delovanja študentskih delegatov v DPO, DPS in SIS-ih. Temeljni kriterij za določanje kvalitete njihovega delovanja je zastopanje študentskih interesov na vseh teh nivojih. Za študentski interes pojmujemo tisti interes ki so ga študentje izrazili na zborih študentov ali pa v kaki, drugi javni in odprti
obliki Združevanja. Na posvetu s predstavniki vseh ljubljanskih fakultet bomo predlagali odstop vseh tistih študentskih delegatov, ki svojega dela niso upravljali s temi kriteriji.
4.	Preko univerzitetnega sveta, pedagoško-znanstve-nega zbora na univerzi in izobraževalne skupnosti si bomo prizadevali za uresničevanje družbenih in ekonomskih pogojev, nujno potrebnih za notranjo reformo univerze. Od slovenskega izvršnega sveta bomo zahtevali zvišanje deleža sredstev za vzgojo in izobraževanje, vendar ne na račun povečanja dajatev iz gospodarstva. Izvršni svet naj pridobi sredstva iz naslednjih virov: (1) ukine naj financiranje politično-propagandne literature, ki poneumlja ljudstvo, (2) zmanjša naj delež sredstev za politično-manifestne akcije, ki so po svoji patriotski funkciji kontraprodukti-vne: kongresi in proslave, postavljanje spomenikov revoluciji in revolucionarjem, (3) zmanjša privilegije političnih funkcionarjev in uvede princip nagrajevanja po delu tudi na tem področju družbene dejavnosti, (4) onemogoči gospodarski kriminal in krajo družbenega denarja z odločnimi pravnimi akcijami, (5) bistveno zmanjša delež sredstev za vojsko in preneha razmišljati o uvedbi vojaške obveznosti za ženske, kar bo pomembno vplivalo na še večji vojaški proračun, (6) prekine s politično forsiranimi investicijami, ki so ekonomsko povsem zgrešene, (7) bistveno zmanjša sredstva, namenjena DPO-jem.
V okviru notranje reforme univerze se bomo borili za: a) izboljšanje ekonomskega položaja vseh udeležencev v izobraževanju. Navzdržno je stanje, da ima čistilka na go-
c) Prizadevali si bomo za tem, da ŠD končno pričnejo funkcionirati kot ustanove posebnega družbenega pomena. Našo moč pri uresničevanju te zahteve konstituirajo stanovalci vseh ljubljanskih študentskih domov, ki s6 dokazali, da so se sposobni samoorganizirati. Študentski domovi pa potrebujejo tudi racionalno upravo. Pri upravljanju študentskih domov se mora povečati vpliv stanovalcev, saj so edini, ki so resnično zainteresirani za vzdrževanje in rentabilno poslovanje domov.
d) Izredno zaskrbljujoč je tudi padec kvalitete študijskega procesa, kar velja še zlasti za družboslovne fakultete, ki jih je politično forsirana reforma univerze najbolj prizadela. Prepričani pa smo, da sta nivo in dinamika predavanj odvisna predvsem od strokovne usposobljenosti profesorjev in od njihovih sposobnosti motiviranja študentov za študij.
Zato zahtevamo formalnopravno in dejansko ukinitev kriterija moralno politične neoporečnosti v kadrovski politiki na ravni Univerze. Edino regulativo na tem področju predstavljata strokovna usposobljenost in pedagoški eros vsakega nosilca izobraževalnega procesa.
e)	Zahtevamo tudi ukinitev predmeta SLO in DS po vseh fakultetah. Ta predmet ni nikomur potreben, študentom pa odžira samo čas in energijo: s to problematiko so se vsi seznanili že v svojem predhodnem šolanju, z njo se seznanjajo v krajevnih skupnostih, fantje pa so že pred prihodom na fakulteto odslužili vojaški rok. Tak predmet ne sodi na Univerzo, ker je bistveno pod njenim nivojem, njegovi nosilci pa največkrat prihajajo iz vojaških vrst. Patriotska vzgoja in politična socializacija študentov pa je implicitno vsebovana že v številnih drugih »družboslovnih« predmetih, kot so različne variacije samoupravljanja ali politologije in celo sociologije.
d)	V okviru Univerze bomo vzpodbujali tudi strokovno sodelovanje z vsemi drugimi evropskimi Univerzami, okrepiti pa moramo zlasti mednarodna študentska srečania in mednarodno izmenjavo študentov.
4S: Takoj moramo pričeti z ustanavljanjem obštudij-ske dejavnosti na ravni Univerze. Njen profesionalni kader predstavljajo obstoječi kadri v ŠC. Formalna struktura obštudijske dejavnosti je operativno telo, ki skrbi za usklajevanje in realizacijo programov obštudijske dejavnosti po posameznih fakultetah. Za svoje delo je odgovorna študentskim predstavnikom za obštudijsko dejavnost. Obštudijska dejavnost v ŠC pa se naj reorganizira po principu samoorganizacije študentov: vsa sredstva preidejo v
roke študentov po posamez-
nih blokih, trošijo pa jih na osnovi svojih programov. Svoje delo lahko usklajujejo na DK, zanj pa odgovarjajo zborom stanovalcem. Tovrstna samo-
spodarskem razstavišču ali pa stevardesa na vlaku ŽTP Ljubljana večjo plačo od kateregakoli asistenta na ljubljanski fakulteti. Nevzdržno pa je tudi stanje, da je premoženje družine temeljni kriterij za prihod študenta na Univerzo. Zato bomo skupaj z RK ZSMS in Svetom za vzgojo in izobraževanje proučili vse možnosti za povečanje sredstev v štipendijskih skladih, predvsem pa aktivirali kontrolne mehanizme nad politiko podeljevanja štipendij v vseh slovenskih občinah. Predpostavljamo, da je ta politika zgrajena bolj na sistemu zvez in poznanstev, kakor pa na vseh drugih ekspliciranih kriterijih. Skupaj z drugimi UK ZSMS-ji po Jugoslaviji pa si bomo prizadevali za tem, da bi vse Titove štipendijske sklade postavili v okrilje Univerze. Univerza naj bo tista, ki podeljuje te štipendije najboljšim študentom. Temeljni kriterij za pridobitev te štipendije naj bodo študijska in sploh znanstvenoraziskovalna prizadevanja študentov.
b)	Velik in nerazrešen problem pa predstavlja tudi prehrana študentov in profesorjev po razdelilnicah prehrane na fakultetah, kakor tudi v študentski menzi. Na tem področju bomo najprej pričeli z akcijo vračanja vseh sredstev za subvencioniranje študentske prehrane nazaj v študentske sklade, SEK pri Univerzi pa mora takoj proučiti vse možne druge vire za pridobivanje teh sredstev. Ukinili bomo tudi monopol ŠC nad pripravljanjem hrane, ker menimo, da je konkurenca najboljše zdravilo za nesposobne, študentske kuhinje pa preko natečaja oddali najboljšemu ponudniku.
organizacija se je več let uspešno odvijala v Domu FSPN, prekinila pa jo je vključitev tega doma v SC.
6. Izboriti si moramo tudi ponovno odprtje Kluba K4.
7. Sredi aprila predvideva mo javno tribuno v menzr v študentskem naselju. Njen naslov je KRIZA UNIVERZE, pripravili pa jo bomo v sodelovanju s FF, BTF, ESPN, MC pri Univerzi v Mariboru in mariborskim UK ZSMS. S slednjo bi radi sodelovali tudi pri pripravljanju vseh drugih tribun.
8. V sodelovanju s študenti AGRFT in glasbeno Akademijo bomo v študentskem naselju organizirali vsesplošno univerzitetno rajanje ob Dnevu mladosti.
9. V sodelovanju z mirovniki bomo pripravili javno tribuno z naslovom MILITARIZEM DANES. Na istem mestu.
10. Načrtujemo tudi okroglo mizo z naslovom STRAH IN OBLAST. Zanašamo se na pomoč pobudnikov za odpravo člena 133 in Pravne fakultete. Kraj dogajanja: FF ali FSPN.
11. Predvidevamo tudi javno tribuno v Mariboru z naslovom KDO KOGA IZKORIŠČA. Za pomoč bomo zaprosili mariborsko UK ZSMS in ekonomske fakultete ter socilo-ško društvo Slovenije. Predviden kraj dogajanja je Maribor.
12. Proučili bomo tudi možnosti za ustanovitev študentske tiskarne.
13. Naš program bomo dopolnili z vsemi pobudami, ki bodo prihajale iz študentskih vrst. Potencialna represivna moč 18000 študentov na ljubljanski Univerzi je ena od temeljnih predpostavk za uresničitev tega programa. To pa implicitno pomeni tudi našo nenehno prisotnost na zborih študentov in stanovalcev.
Boris Radosavljevič, Miran Kalin, Samo Lozej, Branlfo Svetičič, Andrej Rus, Miran Lesjak, Bran-
t*o Jtnucfort-, гЛ /егЛ o ar rc/tfr
Žerdin, Danijel Knavs, Boris Purgar,
V Ljubljani,
12.	3. 1986
Kongresi nas sicer ne zanimajo, a z budnim očesom moramo spremljati početje partije Branko Svetičič, Maja Polak in Miran Kalin na kongresu ZKS
IZ MAGNETOGRAMA DRUGE VOLILNO UNIVERZITETNE KONFERENCE PROGRAMSKE KONFERENCE
GOVORNIK SE NI PREDSTAVIL (Benedikt Jeranko)
Na osnovni organizaciji fakultete za strojništvo smo za stvar mislili, da bo potekala drugače, zato bom jaz očitno moral danes v toku priprave kandidatne liste po tem postopku tu gor še večkrat biti. Ne vem,kdaj naj povem vse te argumente. V glavnem zaključek sestanka oz. razprave o programu dela evidentiranih kandidatov za predsedstvo Univerzitetne konference ZSMS in aktivov ZSMS v Študentskem centru ...
FRANCI ZAVRL: Jaz bi samo nekaj poudaril. Tukaj se pogovarjamo o kandidatih.
kaj posredovati. V kolikor delegati mislijo drugače tega tudi ne bom naredil.
FRANCI ZAVRL: Jaz takole predlagam. Moje mnenje je, da načelna odklonitev vseh teh kandidatov zadosten, kako bi rekel, razlog, zadosti so povedali s Strojne fakultete, ne. Lahko predlagajo drugega kandidata in seveda tudi kdo drug lahko predlaga. Zato prosim delegate, da se izjasnijo.
GOVORNIK STROJNE FAKULTETE: Predsedujočega bi prosil, da s svojim vodenjem razprave
^0
GOVORNIK STROJNE FAKULTETE: Mi smo se uprli pri razpravi o kandidatih na obrazložitev, ki nam je bila podana v materialih za to konferenco — prvič. In drugič tudi na podlagi tega programa, za katerega smatramo, da se vsi podpisniki z njim strinjajo in podpirajo vse iznesene teze v tem programu. Izhajajoč iz tega smo študentje FS zaključili naslednje.
Študentje Fakultete za strojništvo se ne spuščamo v iskanje nagibov avtorjev, ki so jih vodili k predstavljanju takšnih idej, vendar na osnovi napisanega v programu dela evidentiranih kandidatov za pred-sestvo UK ZSMS, iz aktivov ZSMS ŠS zaključujemo, da pod programi dela podpisani kandidati niso primerni za funkcije za katere kandidirajo. Jaz lahko ta stališča argumentiram z analizo programa in s tem kar je tu noter v njihovi obrazložitvi navedeno.
Franci ZAVRL: Tukaj bi jaz predlagal nekaj. Tovariš je povedal, da se načelno ne strinjajo z nobenim spodaj podpisanim kandidatom. S tem je povedal se mi zdi dovolj. O programih bomo morali razpravljati potem, ko bodo izbrani nosilci in jih bomo seveda k izpolnjevanju nekega kompromisnega, nekega novega programa zavezali, Jasno je, da je nesmiselno sedajle govoriti o celotnem programu, če načelno seveda zavračamo vse kandidate, smo povedali svoje.
GOVORNIK STROJNE FAKULTETE: Glede na to, da so bili vsi ti kandidati evidentirani in predlagani z določeno obrazložitvijo mislim, da je potrebno, da tudi podam to kar me je osnovna organizacija, se pravi delegatska baza katero tukaj predstavljam, zavezala, tudi našo obrazložitev, zakaj se ne strinjam Zal mi je, da je dnevni red tako koncepiran. Posebnih navodil za spremembo nisem dobil, zato moram določene stvari, vsaj moje mišljenje je, tu-
ne vpliva na obrazložitev in argumentiranje stališč baze.
FRANCI ZAVRL: Jaz samo hočem pozvat vse delegate tukaj naj glasujejo ali hočete slišat še dodatne obrazložitve ali vam zadostuje mnenje Strojne fakultete osnovne organizacije, da teh devetih delegatov v celoti ne podpirajo. Kdor je za to, da misli, da to zadostuje kar je do sedaj povedal naj dvigne roko, prosim. Kdo je proti temu?... Prosim predstavnika, da nadaljuje.
organizacija misli, da tudi nihče od članov dosedanjega predsedstva ni primeren za opravljanje funkcij v danes izvoljenem predsedstvu, zato ker dosedanje predsedstvo ni bilo sposobne obvladat situacije, ki je nastala aprila, posebej pa oktobra z znanim dvobojem med delegatsko konferenco in osnovno organizacijo. Študentje FS se ne moremo strinjati z osnovno platformo programa evidentiranih kandidatov. Zal smo se na to lahko najbolj oprli, ker to je bilo zadnje in je tudi najbolj eksplicitno pojasnjevalo lik teh ljudi ; in se ne moremo strinjati z osnovno platformo programa evidentiranih kandidatov za predsedstvo Univerzitetne konference ZSMS in aktivov ZSMS, ki je negacija vsega, kar je naredilo dosedanje predsedstvo. Občutek imamo, da izhaja iz osebnih nasprotij vodilnih nosilcev obeh struj, žal drugega ustreznejšega izraza kot dveh struj nismo našli, čeprav bi takšno oceno lahko prinesla širša analiza dela in rezultatov dela. Ravno tako nasprotujemo dis-kvalifikacijski trditvi o nemoralnosti delovanja v dosedanjem predsedstvu — nekateri spodaj podpisani so v tem predsedstvu delovali. Zavzemamo se na široko delovanje Univerzitetne konference, ne moremo pa podpirati zahteve po podpori vsaki skupni, skupinici, kliki ali posamezniku. Kot klevetanje pa ocenjujemo trditev, da so bili delegati na prejšnjih konferencah neinformirani in zdolgočaseni, izvoljeni člani v organe UK ZSMS in predsedstva UK ZSMS pa karieristi. To je ena od ključnih točk, na kateri smo zaključili, da predlagani ljudje niso primerni. Nerazumljive so nam teze o UK kot stanovski organizaciji določene socialne skupine in nepriznavanje pomena kongresov. Na danes dobljeni inačici programa se kongresov ne zani-
Univerzitetna izobrazba omogoči človeku, da jasno, zavestno gleda svoje sodbe in prepričanja, da jih razvija z resnico, da jih tekoče izraža in krepko zagovarja.
Newman, The Idea of a University
GOVORNIK STROJNE FAKULTETE: Da ne bo slučajno nesporazuma, da so to moja osebna stališča, jaz predlagam oz. posredujem konferenci pismeni razpis osnovne organizacije Fakultete za strojništvo za današnjo konferenco.
FRANCI ZAVRL: Hvala lepa.
GOVORNIK STROJNE FAKULTETE: Študentje Fakultete za strojništvo že dalj časa spremljamo priprave na konferenco Univerzitetne konference ZSMS in pri tem opažamo, da ni vsebina priprav boj za izboljšanje položaja študentov v študijskem procesu in izboljšanje položaja Univerze v naši družbi ampak boj dveh diametralno nasprotujočih skupin za prevzem vodilnih položajev v predsedstvu Univerzitetne konference ZSMS. Ta boj ni prinesel boljše kvalitete dela v ZŠMS na Univerzi ampak nezdravo rivalstvo in razkol v ZSMS na Univerzi ampak nezdravo rivalstvo in razkol v ZSMS, kulminacija česar sta dva programa dela, v katerih je eden presplošen, drugi pa izključuje osnovni principe dela in organizacije ZSMS. Tukaj smo en kratek intermeco. Naša osnovna
ka, zanika se pa pomen kongresnih dokumentov. Kongres brez dokumentov je pa nekaj podobnega kot konferenca UK 18. decembra. Vsaj kongres ZSMS bi nas moral še kako zanimati.
Upajmo, da sta ti tezi posledica nepoznavanja statuta ZSMS — kar je za evidentirane kandidate vprašljivo, ne pa posledica nepri-
znavanja temeljnega akta ZSMS, kar postavlja vprašanje, kaj ti ljudje sploh iščejo v organizaciji, ki je ne priznavajo. To je druga točka, na katero smo oprli že prej povedano stališče. Preseneča pa. nepoznavanje osnovnih poti odločanja v naši družbi, da ne rečem nepoznavanje ustave, kajti v nasprotnem bi ne bile posamezne zahteve točno naslovljene na Izvršni svet SRS, ki za vse niti ni pristojen. Ne podpiramo tudi ne zahteve, da se za imenovanje visokošolskega učite-
zofsko društvo, med predvidenimi temami pa ni perečih dilem tehnološkega razvoja. Ugotavljamo, da je ogromno združenj v ■ Sloveniji, ki so strokovno usmerjena. Po tem bi moral citirat praktično toliko kolikor je fakultet — toliko je tudi združenj,
V tem predloženem dokumentu so tudi še določene pripombe oz. pobude za program, ki mislim, da spada bolj pod točko programa. Jaz upam, da ste si delegati zapomnili, da ne podpiramo oz. nasprotujemo kandida-
Praviloma so simpatije univerz seveda stale z oblastjo, s plemiči in prelati, ne pa z meščani ali kmeti, a ne smemo misliti, da je univerza neprenehoma lizala pete kroni.
Hastings RashdallMedieval Universities
Ija upošteva samo strokovnost in pedagoška etika, saj to ne zagotavlja ustreznega in potrebnega odnosa do socialističnega samoupravljanja. Veliki strokovnjaki za svoja področja so bili tudi nacistični voditelji, ki so se kitili z nazivom kot je doktor (Goebbls), pa so zelo temeljito uspeli uničevat Žide. Tudi profesorji na prištinski Univerzi, ki so 81-tega leta podprli študente pri njihovih zadevah, so verjetno zelo dobri strokovnjaki, če za drugega ne, vsaj za albanski jezik. Pa verjetno vsi vemo, da niso primerni za funkcije oz. za delo, ki so ga opravljali. Zavzemamo se za spremembo organiziranja obšutdijskih dejavnosti na Univerzi, vendar reorganizacija ne more biti že vnaprej fiksno postavljena, kar ocenjujemo kot diktat skupine, morali pa bi temeljne usmeritve dobit v široki demokratični razpravi. V predlogu je fiksno, bolj ali manj fiksno zakoličena organizacija obštudijske dejavnosti v študentskem centru.
Spodaj podpisani delujejo v Štu-detskem centru pa o čem takem v Študetskem centru nismo do sedaj razpravljali. Sicer zagovarjajo demokracijo, način te demokracije si pa očitno tolmačijo po svoje. Študentje FS se zavzemamo za spremembo vsebine in koncepta predmeta SLO in DS, nikakor pa ne za njegovo ukinjanje. Mislim, da v nadaljevanju tega teksta ne bi dodajal drugega kot to, da nas preseneča ozko strokovna in interesna usmerjenost piscev kar nakazuje tudi to, da se med zunanjimi sodelavci omenja samo sociološko in filo-
turi vseh podpisanih kandidatov, za katere ugotavljamo, da za nekatere sploh ni drugačnih obrazložitev kot edino podpis pod ta tekst. Za ostale pa vemo samo to, da so člani delegatske konference — ogromno jih je — člani delegacije delegatske konference na Izvršni svet, da so aktivno sodelovali v bojkotu, da so aktivno diskutirali...
FRANCI ZAVRL: Jaz mislim, da bi bilo to že dovolj.
GOVORNIK STROJNE FAKULTETE: Jaz obrazložujem mojo, našo . . .
FRANCI ZAVRL: No, 5 minut je preteklo. 5 minut je preteklo po poslovniku — mislim, da je delegat povedal dovolj. Bi ga prosil, da se odmakne od govornice. Ker tudi ... dobro, potem delegati delujejo proti poslovniku, ki to...
GOVORNIK STROJNE FAKULTETE: Vemo, da so aktivno sodelovali v bojkotu, da so aktivno diskutirali na zboru študentov — tam je diskutiralo veliko študentov — da so objavljali, objavlja tudi veliko študentov, da so aktivno sodelovali v osnovnih organizacijah, to bi moraii vsi tukaj, pa nisem niti v to prepričan, in da so sodelovali pri pripravah statuta Študetskega centra. Smatramo, da tukaj te obrazložitve niso zadostne. Ta akt jih diskvalificira. V kolikor pa nekdo misli, da se je njegovo ime na tem tekstu pojavilo slučajno, se lahko zdaj izjasni tukaj in takoj in v tem primeru tudi naše stališče pade oz. ga ne bomo oz. ne podpirali njegovo kandidaturo. Hvala.
FRANCI ZAVRL: Čeprav je bil delegat malo dolg se mu zahvaljujem. In prosim, če ni še dodatnih razprav o mestu predsednika, da Andreja Stopar nadaljuje.
Družba v kateri živim je moja, odprta mojemu glasu in dejanju, ali pa sploh ne živim tukaj.
Grozljivo je, kako malo ljudi se ima za člane družbe v bistvenem pomenu njenih soustvarjalcev. Namesto tega ljudje raje jemljejo družbo kot že ustvarjeno mašinerijo institucij in oblastnikov, in sebe kot kaj jaz vem kaj, kot nekakšne posameznike »v« družbi, Bog se usmili. Takšno mišljenje je nevarno, kajti njegova posledica je, da družbo ustvarja nekaj ljudi, ki imajo potem moč nad ostalimi.
Na splošno je prevladujoča večina študentov enako konformistična kot administracija in se še grše vede.
Strah je prav slabo izobraževalno sredstvo; je naraven občutek, poučen pa ni, kajti strah je umik pred okoljem, med učenjem pa se mora organizem spustiti vanj in doseči novo zvezo. Strah preprečuje zvezo z okoljem. Spodbuja prilagajanje okolju, vendar ne kreativnega prilagajanja.
••Nekje ste se opisali kot anarhista. Kaj mislite s tem ?<■
»Sem za zmanjšanje uporabe prisiljujoče avtoritete, kolikor se to le da. Ne zdi se mi, da bi sedaj obstajalo dosti anarhizma, ki bi ga zanimala totalna revolucija družbe ali bi imel kakšno sliko totalne družbe. Cilj je na splošno spremeniti neprostovoljne organizacije v prostovoljne, vnaprej organizirano — kolikor je le mogoče v spontano organizirano. Odstraniti, kolikor le gre, princip strahu kot močne sile v človeških odnosih, da se bodo pojavili drugi občutki, občutki kot jeza, ljubezen, vznemirjenje, radovednost.
Mislim da pokvarljivost ljudi povzroča frustracija. Ljudje nočejo moči zaradi moči same, hočejo aktivnost. Hočejo živeti svoje možnosti in kolikor hočejo moč, jo hočejo, da bi lahko odločali, da bi lahko delovali. V položaju, kjer ostane ljudem manj in manj pravic do odločitev, je več in več potrebe po identifikaciji z odločevalci. A v družini, kjer se še odloča, a pretty much allright family letš say, isnt there pretty much of a continual town meeting going on?
(rte znam dostojno prevesti, SR)
Seveda ne moreš ljudem iniciative dati. Lahko pa jim daš pravico, da se lotevajo stvari in da sprejemajo res bistvene odločitve. Da lahko skupnost deluje, ji moraš dati avtoriteto, moč, da se odloča sama.
Z ustvarjanjem najrazličnejših majhnih institucij lahko izpustimo strup tistim centraliziranim. Proti njim se moraš boriti z idejami o alternativnih aktivnostih. Ne moreš se boriti z besedami, mislimi, bitniškim umikom. Vendar bitniški umik ni slab prvi korak. Včasih je zelo dober korak če se ustaviš. Preprosto ustaviš, kot bitniki. Ne boš več počel tega. Potem se boš morda domislil česa boljšega.
Paul Goodman The Society I live in is mine
— En, dva, tri, štir, pet, sedem
— Čuj, to je pet minut.
— Autobus, zdele bo . . .
— Sklepčni nismo ...
— Vnaprej se vzdržim, no dej..
— . . telefoniral, . . pa povedu zakva je .,
— Čak, a, sam mau, jutr boš kje blizu?
— A maš telefon?
— Mam.
— Si doma?
— Bom doma jutr dopoldne.
— Dopoldne. Po se te pa dopoldne vpraša po telefonu, .
— (haheha)
— .. . na zadnji seji Predsedstva sprejelo za devizna sredstva, . sam zde j so šli pa preračunavat in to ne znese 150 miljonov, ampak znese 300 miljonov dinarske protivrednosti, devizna sredstva . . izkoristit kvoto, ki jo maš
— Člane Predsedstva, dobro, kul.
— Posluši, bomo zdej člane Predsedstva .. Evidentirani so Vladimir Kukavica, zdej pa vse fakultete . . bomo poleg govoril, bomo vedli ne, Vladimir Kukavica je ekonomska, Silvo Zapečnik je
— .. sej maš tuki ...
— Ja, nism si pol.. Filozofska je. men se zdi,. Daniel Knavs je,
— A lahko sam jest nekej, torej, Daniel, Knavsa bi jest rad vzel, jest sm g enkrat prestregu na .. cest . to sem že u začetku povedu, dal sem ta postopek za evidentiranje, ker bi rad do 15. decembra še nobenga ni, .. . mišim, strinja se s tem, rad bi delu u naši.. da to jast prevzamem nase, da on ne bo kahdidiru za Predsedstvo, ampak bo u naši zvezi .
— Ne, on bo kandidiru za obe stvari
— Prosim?!
— Jest mišim, a lahko prepustimo to skupščini US ŠšO (?)?
— Potem je Stanislav .. ., Andrej Rus, evidentiran je bil tud Branko Žnudrla, ampak Branko je že po funkciji član Predsedstva, tak da njega ne bomo upošteval, Rozej Samo .. .
— .. . Višja šola za socialne delavce . .
— .. Žerdin Aleksander, FF, Boris Purger, Gorazd Gorenc, (FSNP) . . FSNLP . . . Daniel Starma, ekonomska, Boris Šuštar, ekonomska, Andrej Miška(FAGG), Tanja Dominko, veterina, to so vsi.,
— Marta Maceaoni . . . medicina
— Aha.
— Darjan Košir, FSNLP... Derglin . ..
— Miran Kalin, od starih članov Predsedstva ... še kdo? Zdej, teh članov Predsedstva je evidentiranih 15, zdej... se u bistbu odloč-mo, ne? Če bo Konferenca sprejela predlog Predsedstva, da se poveča na število, na 19, potem je teh članov Predsedstva, kolk, štirje so preveč, no, potem jest mišim, kaj .. . potem jest...
— ... s tistimi izstopi, . Purger, kak'se piše, iz Akadmskega kolegija, je imel nekaj izstopov iz ZSMS-ja . .
—	Jest nič ne vem o tem, da je	on izstopu	..
—	.. mel predlog, da izstop, pa	zbkou je .	vem	da je	mel,	kva	je
bil uni, predsednik ZSMS, k je bil doli u OO in propagirou , ..
—	... Svetičlč . . .
— šest, ne, vse, u primeru,	če se odloči	Konferenca	za	.	.
dej, dejmo še mal probat, te člane Predsedstva, da to dokončamo, zdej če se bo Konferenca odločla za 19 članov Predsedstva, potem v bistvu jest predlagam, da usi evidentirani člani Predsedstva pridejo tud na kandidacijsko listo, to jih je , . enajst jih mora bit izvoljenih ...
šestnajst, pet bi jih blo potem preveč. Če pa Konferenca ne bo sprejela predloga Predsedstva, bo Predsedstvo ostalo v stari strukturi, potem je pa sedem članov pa 16 kandidatov, to pa verjetno je preveč, ne.
— Kje bojo pa sedeli tok članov?
— Bo morala it delovna skupnost v povečanje prostorov
— Ja, če je bil argument verjetno dost močen za povečanje članov Predsedstva, potem verjetno tud Konferenca ta argument sprejela in potem verjetno ni ovir, da jih damo vse na kandidatno listo, ne vem, no, al pa, lahko še nardimo eno kandidatno listo, ki pa . . zmanjšamo neki obseg ..
— Odločmo se
Ja, obstaja še ena varianta, da se glede na vsebinske, vsebinske kriterije če svoje stališe povem, ampak, to zahteva predvolilne priprave, ki so mal drugačne, kot so ble te, kar pomen, da bi vsi tisti v OO imel približno predstavo o tem, kakšni mladinski.. prihajajo in kaj ponujajo . .
Zdej pa teh predstav ni.. je pa Predsedstvo kot en organ, ki lahko solira in kolektivizira in pol razbremeni Konferenco v tistih točkah,
— A veš kaj, druga šansa je to, da pošlješ vsakem življenjepis
ne . .
— Veš, čist druga stvar je, kašn je človk, ne, ker tle za politično delovanje je to bistveno..................
— No, dej zdej, ne vem, zakaj smo se zaustavli..
— Ja, razmišlamo
Ne vem, če kdo kej razmišla, mišim, sej, da nihče več ne raz-
mišla.
— Zdej smo pa spet sklepčni . .
Zelo lepo Ja no, potem pa pemo od enga do druzga, pa poglejmo .
GORAZD DERVENŠEK:
»Samo kritizirat so nas naučili, sedaj sa nam pa ie toga več ne ljubi.«
za generacijo dijakov družboslovcev 1./2 SOih let se je oglasila Študentka prava Barbara Potočnik, Maribor
Sem z biologije in najprej mnenje biologov, da Je vea sistem v kurcu in da če ne bo sam razpadel bolje da ga razpademo. Mnenje prenašam. Moje mnenje sicer to ni. No, prva reakcija je bila poizkus razpustitve osnovne organizacije. In potem smo ugotovili, da bi bilo teh posegov, se pravi političnih, preveč in smo to misel takoj opustili.
Ja, kar bom povedal, bom povedal — v zvezi s točko itiri, ki ate se je prej vsi dotikali in poskušali izogibat in bo zajeba-la SLO, sociologijo, filozofijo in politologijo. Enotno mnenje je, da so ti predmeti povsem odveč, kradejo tistih 30 ur vsak semester In te prisiljujejo, da moraš pač nesti prijavnico, se prijavit za izpit in potem porabit še čas, ker dvakrat ali trikrat fukneš. Se pravi, ogromno časa gre za to. S tem, da v bistvu nimajo vpliva na ideologijo študentov in so, kar naj bi bilo pranje možganov. To ni na žalost. No, vsak, ki bi se zanimal za bilokatero od teh ved, bi si izbral kaj takšnega, kar bi mu koristilo. Sam izpit pa mu razen v indeksu, za zadostitev pogojev ne koristi. Toliko okoli teh ... Zdaj pa tisti ključni problemi, ki mislim, da bodo bolj zanimivi in jih nisem zasledil v nobenem od teh programov in jih tudi nihče v diskusiji ni iznesel. To je pa ravno raziskovalno delo študentov, še prej splošni interes študija in ne študentov. Zakaj bi vedno izpostavljali par ljudi, kate-
Benedikt Jeranko: Meni se osebno zdi, da je vse, kar se je dogajalo v ljubljanski mladini od oktobra ali recimo od začetka letošnjega študijskega leta za mladino, za mladinsko organizacijo nedopustno in da bi bilo to potrebno širše analize na kongresu slovenske mladine. Že od oktobra se pojavljajo spopadi, napadi na dosedanje predsedstvo, ki je bilo postavljeno pred preizkušnjo bojkota, na katero ni bilo pripravljeno in je zato tudi ni dobro prestalo, in se napada to predsedstvo, medtem ko se ta skupina, ki poskuša, ki ruši dosedanje predsedstvo, ni izkazala z ničemer, razen s tem, da je rušila vse kar je stalo, po mojem osebnem mnenju mnogi njihovi produkti negirajo vse kar stoji in negirajo samo zato ker nekaj obstaja, zelo malo pa se posvečajo vsebinskemu delu.
KATEDRA: So taki napadi a priori slaba stvar?
vcranko: Vsaka konfrontacija mnenj, če je konstruktivna, vodi k
rim je pač interes bog ve kaj. Prvi interes študija, to, za kar smo poklicani, če smo, bi morala biti kvaliteta študija in kvaliteta izobrazbe. Se pravi, naj bi bili raziskovalci, naj bi bila to že v študentskih letih špica študentov. Špica pa to ni. Navadno povprečje. 6e pogledamo literaturo zahoda — že pri študentskih raziskavah capljamo bog ve kje. No, in o tem bom povedal par predlogov. Prvi, ključni, je že sam problem pedagoškega dela. Omenjeno je v programu, da imajo asistentje manjšo plačo od snažilk pri Gospodarskem razstavišču. Ravno na Biologiji je situacija še toliko bolj pereča, ker imajo tudi naši profesorji plače, kaj jaz vem, laborantov, napri-mer. In potem še, s čemer se vedno ubadajo naši profesorji. Kako sfurat program, kako ga ekonomsko izpeljat, finančno, in potem se zgodi, da od svojih plač, ali, vsaj tako trdijo, iz svojih regresov trgajo za naše terenske vaje; to bi najprej morali zastopat pri pedagoško znanstvenem svetu univerze. Zdaj ne vem, kaj se s tem dogaja. V glavnem nobenih informacij nimam, se pravi, da je vse, kot ves sistem, v kurcu. Se pravi: kot prvo bi si morali študentje, seveda frontno, izbojevati nazaj ta svoj pedagoško znanstveni zbor. No, ostanimo pri pedagoškem procesu: kaj pogrešamo študentje? Več asistentov in pa demonstratorje. Ravno demonstratorji, ki naj
boljšemu. Tukaj ugotavljamo, da konfrontacija mnenj ni bila konstruktivna, ampak je zahtevala en dost nizek nivo konsenza, ki je povzročil tudi stanje na prejšnji in sedanji konferenci.
KATEDRA: To, kar si prej govoril, bi se skoraj dalo razumeti kot poziv odboru SLO, naj stopi v akcijo, saj so izvoljeni ljudje, ki po mnenju tvoje osnovne organizacije, ki je, predpostavljam, tudi tvoje mnenje, skorajda nimajo pravice, da so člani ZSMS?
Jeranko: Naša 00 se ni spuščala v iskanje, kaj je te ljudi pripeljalo do tega, da so to napisali, dejstvo pa je, da se v tistem rogramu dela evidentiranih iz C da razbrati ali nepoznavanje, popolno nepoznavanje statuta in vloge ZSMSja in njegovega načina dela ali pa namerno zanikanje. V tem drugem primeru je jasno, da ti ljudje nimajo kaj iskat v ZSMS, v nobenem primeru pa ni to poziv SLOju. Jaz smatram, da ima baza UK vsaj tisoč študentov, ki so dovolj razgledani in do-
bi bili iz vrst študentov, pa predstavljajo bodoče kadre za asistente. Se pravi neko naravno selekcijo. če imamo desetkrat več, no, desetkrat, par-krat več demonstratorjev kot asistentov, potem lahko pričakujemo, da bo eden, ali da bodo najkvalitetnejši pristali na asistentu. Mogoče kdaj na mestu profesorjev.
Naslednja faza — skripta. Mislim, da je tudi vsa politična in bilo kakšna druga propagandna literatura povsem odveč, če nimamo niti osnovnih sredstev za študij — in to so skripta, da o tuji literaturi ali čem podobnem sploh ne govorimo. Recimo, da bi tu morali vsi ti naši predpostavljeni malo razmislit ali pa bi jih lahko spet odrezali. Mislim pa, da v končni fazi — če smemo zlorabit kot skrajno sredstvo tudi tiste nedovoljene posege in intervencije ...
... Potem pa kar na stališče o ostalem programu. Ekonomski program. Mislim vse te ekonomske izboljšave (položaja) študentov, to je več ali manj farbanje okna. Nekaj marginalnih stvari, ki pa ničesar ne spremenijo. Po mojem bi morali celo univerzo postavit na nekaj bolj ekonomski temelj. Mislim pa, glede na to, da cel sistem politični in pa država na zelo švoh ekonomskih temeljih. To seveda lahko izpustimo. Prej kot pa kakšno mnenje o ukinitvi SLOja. No, in mislim, da je bilo to vse. Hvala.
volj zdravo misleči, da bi te stvari znali ocenit.
KATEDRA: Koliko študentov pa je prišlo na tisti zbor osnovne organizacije na tehnični fakulteti?
Jeranko: Pri nas smo to obravnavali na predsedstvu 00.
KATEDRA: Torej si ti prej izražal le stališče predsedstva OO, ne pa same osnovne organizacije?
Jeranko: Ja. (...)
KATEDRA: AH mi lahko še po-» veš, kako si prišel v prisilno upravo ali ZKPO ali kako se že ta reč imenuje?
Jeranko: Ja, jaz bi najprej moral opozorit, da to vprašanje nima nobene zveze z —
KATEDRA: Radoveden sem.
Jeranko: Gre za postopek uvedbe ukrepa družbenega varstva, ki je predpisan z zakonom o združenem delu in običajno pripravi takšen ukrep občinski izvršni svet, s tem, da je bil predlog podan tudi na univerzi, na konferenci UK ZKS, kako
Formalni zgodovinarji se ponavadi skoncentrirajo na nihaj k centralizaciji, kajti tamkaj je zgodovina. Zbiranje moči in rast veličastja bosta bolj verjetno poznala imena in uradne kronike. Majhni nevtralni narodi so v zgodovinskih knjigah zapostavljeni, čeprav so njihovi državljani dostojno zastopani v zgodovini civilizacije. In zgodovinar skoraj nikoli ne bo uporabil besede »decentralizacija«, da opiše pomembno gibanje. Če ima o njem slabo mnenje, mu reče »propadanje in zlom«, če dobro, »osvoboditev od starega režima«. V obeh primerih pohiti, da iz nereda vzpostavi novo oblast. Včasih pa milijoni ljudi nenadoma izpadejo iz svetovne zgodovine. (...)
Anarhističnim piscem se zdi, da akademski in marksistični avtorji vselej opisujejo neuspeh revolucije, torej novi režim, ko so prepričani, da govore o revoluciji. Wolin kliče svojo knjigo o ruski revoluciji Neznana revolucija, tr-
pa je potekalo moje evidentiranje pa ne vem. O tem sem bil obveščen kasneje.
KATEDRA: Slišal sem, da je to plačana funkcija.
Jeranko: Ja, za svoje delo v tem organu vsi člani prejemamo nagrado.
KATEDRA: Mi lahko poveš, koliko je to?
Jeranko:	Za	predsednika
40 % OD individualnega poslovodnega organa, za člane pa 30%.
KATEDRA:	Koliko	pa	je
100%?
Jeranko: Ne vem, v tem trenutku ne vem.
KATEDRA: Zanima me še, kdo je sestavil tekst,, ki si ga prej bral. Predsedstvo OO kolektivno, ti, kdo drug, prof. Debenjak?
Jeranko: Mislim da ni važno, kdo ga je sestavljal, bistveno je, kdo ga je sprejel in sprejela ga je osnovna organizacija.
(SR)
deč, da so pravo revolucijo izvedli kmetje, gverilci in uporni mornarji, sistematično pa so jo zatrli tuji imperialisti in boljševiki. Isto je bilo povedano o španski državljanski vojni; revolucijo so naredili kmetje in rudarji, ustavili pa liberalci, komunisti in fašisti. Ko piše o francoski revoluciji (knjiga je pred vojno izšla v Zagrebu, op. ur.), hoče Kropotkin povedati, kako so provincialna mesteca uspela organizirati družbo, ko so se osvobodila pritiska Pariza.
Beg tlačanov iz fevdalnih posestev v rastoča mesteca enajstega in dvanajstega stoletja — »mestni zrak osvobaja« — lahko še najboljše razumemo kot velik nihaj k decentralizaciji. Trgovina je tedaj oživela in ubežniki so postali obrtniki. V okrilju dokaj uniformnega zakona in skupne vere so se mestne skupnosti uspele lokalno organizirati, lokalno v množicah prostovoljnih profesionalnih in obrtnih združenj, in prek Evrope v formalnih in neformalnih trgovskih in znanstvenih zvezah. V svoji zgodovini firenške občine imenuje Machiavelli necentralno zgradbo mesta v srednjem veku največji uspeh človeške politike, veličastne)ši od preprostosti sta-
rega Rima. (Tako avtor Vladarja! Podobno je Karl Marx imel za največji dosežek človeštva doslej elizabetansko svobodnjaštvo!)
Ta mesta — zveze zvez, nekatere hierarhične, nekatere demokratske — so izumila moderno tehnologijo, osnovala moderno univerzo, iznašla moderne korporacijske zakone in bolj ali manj ustvarila moderno civilizacijo.
To je kruh in maslo zgodovinarjev družbe in kulture. A večina političnih zgodovinarjev med opisovanjem tega obdobja predvidevajoče poudarja fevdalne vojne in nastop nacionalnih vladarjev, ki so prevzeli mesta, uničili njihove svoboščine, standarizirali kulturo in ji izpili življenje, uničili skup-
nost v jeziku, skopili univerze in zbirokratizirali cehe, nacionalizirali vero ter spremenili središča civilizacije v glavne štabe za stare ppsle zbiranja davkov, pokorjenja prebivalstva in vojskovanja v mogočnejšem merilu.
V sedemnajstem in osemnajstem stoletju sta razsvetljenstvo in industrijska revolucija spet zasukali svet k decentralizaciji. Tokrat so bile prostovoljne zveze skupine prijateljev, partnerstva, združbe posameznikov, ki so se zbrali, da poslujejo po svoje, brez kraljevskih monopolov, trgovinskih odredb ter okostenelih ostankov cehov, univerz, fevdalizma. Znanstveniki so delali sami, z dopisovanjem ter v neodvisnih akademijah. Te skupine so se povezovale čez državne meje, za trgovino, znanost, tehnične inovacije in politično akcijo. Iz njih so zrasle politična ekonomija in moderna teorija družbe, prve revolucije v kolonijah. Zakon o pravicah, omejitev absolutne moči, kritična filozofija, teorija stalnega miru — na kratko, vse, kar imamo sedaj za naše najboljše.
A poudarek družbenih in političnih zgodovinarjev je spet na perspektivnih: govorijo o gotovinski ekonomiji in odsotnih lastnikih, poveličevanju narodov in imperializmu, proletarizaciji delavcev, čeprav je vse to nasprotovalo razsvetljenstvu, politični ekonomiji in francoski revoluciji. Tipičen je osupljivi enostranski poudarek na kalvinizmu in ljudi dele-
Čem individualizmi! ori rnzlagoh
racionalizma 18. stoletja, kot da doba ne bi obenem norela za matematiko in izumi, hrepenela po naravnem človeku, enakosti in bratstvu.
Včasih to poudarjanje tistih z bodočnostjo ni le enostransko temveč tudi napačno. Tako pripisujejo centraliziranim nemškim univerzam po združitvi dežele predanost in energijo, ki sta se v resnici razvili bleščečih sto let prej, v avtonomnih akademijah ter univerzah mestnih držav, in ki so ju centralizirane univerze uspele preobraziti v pedantnost in šovinistični Kultur.
Paul Goodman, People or Personnel
mini intervju med odmorom konference:
Univerza je skupnost učenjakov in študentov, zapisanih nalogi iskanja resnice.
Karl Jaspers, Die Idee der UniversitUt
— .. Navadno se upošteva tud predlog mandatarja, ne . .. Šušteršič, čeprov, stvar.. Izvršnega sveta, ne, kjer imaš več možnosti, ampak čist iz človeških razlogov, če upoštevaš mnenje človeka, ki bo stvar vodu, al. . pa . . odgovoren, najbolj odgovoren v izpeljavi programa ne
— No jest mam en predlog zdej, poskušimo še to nardit... jest bom šou po spisku, in vsakga prebrau potem pa če ma kdo izmed članov Predsedstva pri posameznem človeku kakšne pomisleke, pa naj prosim, pove. Vladimir Kukavica . .. ekonomija, ne pardon, Tribuna, no to bom pri vsakem pvedu, ja.
— Čaki, ne gremo kar naprej. Tam, kjer se kej zakomplicira, bomo pa .. .
— Mamo Kakšen pomislek al nimamo?
— Ja, kaj je, kje se je udeleževal ..
— Na zboru študentov ekonomije . . .
— študentski časopis Tribuna, predlagamo Vladimirja Kukavico, študenta 2. letnika Ekonomske fakultete Boris Kidrič za funkcijo, ck, ck, ck, Vladimir Kukavica, rojen 63, končal gimnazijo u Velenju, in ki je aktiven v komisijah 00, še posebej se je izkazal v sodelovanju z drugimi srednjimi šolami v Sloveniji in Jugoslaviji. Poleg tega je imel tudi opazne uspehe na športnem področju. V začetku letošnjega leta je aktivno posegel v analizo vprašanj študentskih problemov, zato je bil izvoljen za predsednika aktiva . ..
— Gremo naprej, Silvo Zapečnik .
— Tega ne poznam . .
. . za člana Predsedstva UK ZSMS. Je član 2. letnika, sam malo, je študent 2. letnika študijske smeri sociologija-filozofija, aktiven v 00 ZSMS v fakulteti, a, filo-fax, ..
— Filofax ma sedem 00 ..
— Ne, eno zdej po lanovem ...
— Stanislav . . . Nima noben. Andrej Rus, ma kdo kako pripombo, če nima, gremo dalje.
— Jes predlagam, da se vpraša v 00 FSPN, kakšno stališe so oni zavzel do ..
— Ja, tuki stališče je jasno, ne. Andreja Rusa, .. njihovo stališče je jasno, piše na prvi strani, da .. 00 ZSMS, Predsedstvo FSPN, evidentira . . na svoji seji 20.11., evidentira, Jasmino Držinič, Roberta Bot-terija, Aleksandra Daniela. Pol pa piše: poleg teh kandidatov se je pojavil predlog, da se za funkcijo glavnega urednika Tribune in za člana Predsedstva UK evidentira tovariš Andrej Rus, vendar so podporo Predsedstva 00 dobili prvi trije kandidati. Tovariški pozdrav, Rado Stojanovič.
— če pa ni mel podpore v svoji OO . .
— Mišim, mnogo jih nima podpore v svoji 00 .. če se gremo tak na diskvalifikacijski ....
— Ne, ne, to je zdej formalni zadržek, ne, mislim,.. .
»... Kjer vladajo takšne skupine je svoboda izobraževanja resno omejena, in najbolj neodvisni in svobodoljubni člani institucije bodo verjetno tudi najbolj trpeti. Učitelj, ki najbolj ceni intelektualno svobodo, je avtoritetovcu tudi najbolj priskuten Višji je njegov standard odgovornosti, manj spoštovanja čutijo do njega - (Academic Freedom in Our Times, Robert M. Maclver, 1955) Profesor Maclver tukaj ne govori o fakultetah, marveč o njihovih zunanjih zatiralcih; a če bi še enkrat pomislil, mar ne bi razširil obtožbe še na akademsko kliko?
-V času svoje največje neodvisnostipravi profesor Hofstadter, -so univerze živele v špranjah srednjeveške družbe, izkoriščale njeno decentralizacijo in ravnotežje nasprotujočih si moči, da podpro svoje interese (obstajali so cehi mojstrov in študentov). Kralju in koncilu so se pritoževale čez papeža, papežu čez kralja ali škofa, kralju in papežu čez surove mestne oblasti. Še več, imele so svoja lastna orožja, ki so jih dvigala z nivoja piscev pritožb in jim dajala neodvisno pogajalsko moč. Med temi orožji je bilo trajno ali začasno prenehanje predavanj, akademski ekvivalent sodobne stavke. Še mogočnejšo silo jim je dala v roke — čudno se sliši — njihova revščina. Neobremenjeni.. s fizičnim aparatom velikimi knjižnicami, posvetnimi bogastvi ali omembe vrednimi zemljišči in zgradbami, so lahko odšle in včasih tudi so — ter odpeljale s seboj svoje množice študentov in dobičkanosno kupčijo.-
Tako je Black Mountoin College nastal s selitvijo v zgodnjih 1930ih, in seleča se fakulteta je postala sam svoj lastnik, brez tujega sveta nadzornikov.
P. G., Growing Up Absurd
— Mišim, da je Filozofska . . Silvo Zapečnik je član Predsedstva	THE	END
20
UNIVERZA IN OBLAST NA POLJSKI NAČIN
učencev med drugim tudi dejal, da je potrt zaradi tega, ker so ga njegovi varovanci razočarali. Njegove besede, da je »učitelj žalosten, če med njim in učenci ne obstaja »Gibanje neodvisne mladine«, ki izdaja informativni bilten mladih »Okop«.
30. oktobra 1984 je Okop pozval vse mlade, da se oblečeni v črno in s tišino poklonijo spominu Očeta Popieluszka. Prav tako je pozval mlade, da se 1. novembra ob 18. uri zberejo pred cementarno na Popieluszkovem simboličnem grobu.
2.	novembra so se po stenah tamkajšnjih šol pojavili grafiti s vsebino kot npr. »Tajni policisti so morilci!« Lokalna policija je v zvezi s tem številne študente zasliševala, šolski delavci pa so morali (še danes vidne) grafite prebeliti.
Val protestov proti načrtovanim spremembam v visokošolskem izobraževanju je pred nekaj meseci zajel univerze po vsej deželi. Eden največjih študentskih protestnih zborov je bil 22. maja 1985 na varšavski univerzi, kjer se je zbralo okoli 3.000 študentov. Podatki o izidu glasovanja po vseh fakultetah govorijo o tem, da je večina univerzitetne skupnosti proti predlaganim spremembam v Zakonu o izobraževanju na visokih šolah.
Na tem mestu predstavljamo nekatere predlagane spremembe, ki jih je povzel in interpretiral predsednik varšavskega univerzitetnega študentskega »samoupravnega sveta« VVojciech Mazi-arski, kakor tudi nekatere dejavnosti tega sveta, ki so ga v junijskih dneh oblasti — likvidirale.
PREDLAGANI AMANDMAJI K ZAKONU O IZOBRAŽEVANJU NA VISOKIH ŠOLAH
1 Študentski organi na Univerzi
Po novem zakonu so skoraj vsi mladi učitelji in študentski predstavniki izključeni iz univerzitetnega sveta in fakultetnih svetov. V teh organih bodo ostali samo predstavniki mladinskih in študentskih organizacij, pa še ti bodo imeli vlogo posvetovalnega organa, saj jim je odvzeta pravica do glasovanja. Na ta način so študentje ob sleherno zakonsko moč.
2.	Volitve članov v univerzitetne organe
Za prorektorja univerze smejo člani univerzitetnega sveta izbrati le tistega kandidata, ki ga odobri predsednik. Če se ta ne strinja z nobenim od predlaganih kandidatov, lahko izbere novega kandidata po lastni želji. Če univerzitetni svet noče potrditi nobenega ponujenih kandidatov, sme predsednik prorektorja imenovati sam. Na predlog prorektorja imenuje predsednik tudi rektorje univerz. Predsedniško soglasje je potrebno tudi za izvolitev dekanov po fakultetah.
3. Študentski organi
S študentsko samoupravo označuje novi zakon »študentske svete«, katerih člani prihajajo deloma iz mladinskih in deloma iz študentskih organizacij. Študentski organi nimajo nobene legitimne moči in nikomur ni znano, kakšno vlogo naj bi dejansko imeli. (Če seveda zanemarimo dvoumno določilo, »da artikulirajo, zastopajo in branijo študentske interese.«
4. Delo disciplinske komisije
Prorektor ali predsednik lahko
izključi študenta iz univerze brez sklepa disciplinske komisije. Na
področjih socialnega in političnega izobraževanja študentov, kakor tudi na področju kadrovske politike, sodeluje prorektor s partijskimi organi in z drugimi političnimi silami na univerzi. Univerzitetni profesor lahko izgubi službo »zaradi obnašanja, ki je v nasprotju z načeli poljskega ljudskega ustavnega sistema« ali pa v primeru, »ko je njegova predavateljska ali znanstvena dejavnost .... v nasprotju z interesi ljudstva.« O tem, kaj je in kaj ni v skladu z interesi ljudstva, odloča seveda oblast. Profesor je lahko ob svojo službo brez predhodne obravnave na disciplinski komisiji.
5. Obrat k silam zakona in reda
»Dolžnost prorektorja je, da
pokliče na univerzo organe javnega reda, če univerzitetni organi sami -niso sposobni vzpostaviti in braniti zakona in reda.« Sile zakona in reda lahko vdrejo na univerzo tudi tedaj, »ko sprejmejo sporočilo o kršitvah zakona in reda,« Dejanska kršitev sploh ni potrebna za »prejetje sporočila«, še huje, celo odvečna je. Osnutek zakona seveda ne določa jasneje in podrobneje vsebine kršitve zakona in reda.
6. Organizacije
Organizacije in študentske
zveze so lahko razpuščene, »če je njihova dejavnost v nasprotju s splošnimi interesi.« Osnutek zakona ne dopušča nobenih možnosti za nastajanje novih študentskih organizacij in zvez, kot je to bilo do sedaj.
7. Visokošolski znanstveni svet
V stavku: »visokošolski znanstveni svet je voljeni predstavniški organ« so črtali besedo »voljeni.« Člane sveta imenuje predsednik. Na ta način je svet izgubil vso svojo politično moč.
Tako je oblast odgovorila na naše proteste. Državni osnutek zakona je v nasprotju z voljo univerzitetnih krogov po vsej deželi. Naša naloga je, da branimo to resnico glasneje.
(VVojciech Maziarski,
predsednik varšavskega
univerzitetnega študentskega samoupravnega organa)
ŠTUDENTSKA SAMOUPRAVA NA VARŠAVSKI UNIVERZI
Ko so se po avgustu 1981 pojavile možnosti za avtonomna, od države neodvisna družbena gibanja, je najprej nastala potreba po ustanovitvi študentske zveze.
Mnogi so bili prepričani, da bo takšna organizacija, ki se je na koncu transformirala v Neodvisno študentsko zvezo (NŠZ), predstavljala najboljši medij za izražanje študentskih interesov. Zdelo se je, da ni nobene potrebe po
ustanavljanju paralelnih samoupravnih struktur. S tem lahko pojasnimo tudi dejstvo, da so se na mnogih univerzah, zlasti pa na tistih, kjer je NŠZ bila močna, pojavili prvi poskusi ustanavljanja samoupravnih organov šele tik pred 13. decembrom, ali pa celo med samo »vojno«. V tem pogledu je varšavska univerza vsekakor bila izjema: po avgustu 1980 so tu vzporedno z ustanavljanjem NŠZ ustanavljali tudi samoupravna telesa, študenti pa so se sami odločali za delovanje v eni ali pa drugi organizaciji. Samoupravne organe so ustanavljali na ravni oddelkov, fakultet in univerze. V skladu s svojim izvirnim konceptom je samoupravljanje upravičilo svoj naziv le tedaj, ko je iniciativa »prišla od spodaj«. Obstoj samoupravnih organov na univerzitetni ravni je bil nujen zaradi poudarjanja zveze in zaradi preseganja zvodenele konfederacije. Takšna vrsta samoupravne organiziranosti pa je veliko doprinesla tudi k razvijanju študentske zavesti o tem, da so študentje sami odgovorni za celotno univerzo.
Samoupravne aktivnosti so se ohranjale zaradi strastnega prepričanja njihovih nosilcev v to, da univerzitetni svet ni nobena njihova organizacija, marveč medij, ki lahko obstaja le tako dolgo, dokler je sposoben ohranjati in podpirati dejavnost vseh študentov. In v resnici je podpiral vsako smiselno iniciativo vse dotlej, dokler ni dosegel monopola. Tako je npr. rektor univerze odobril finančno podporo različnim študentskim pobudam in v ta namen celo ustanovil posebno banko. Univerzitetna tiskarna, v katero je bil, razumljivo, prepovedan vstop vsem vrstam cenzure, je skrbela za informiranje študentov o vseh dogodkih ne samo na univerzi. Lahko bi trdili, da je sam obstoj, predvsem pa narava dela varšavskega univerzitetnega sveta v marsičem vplivala na vsebino in obliko sedaj aktualnega Zakona o izobraževanju v visokem šolstvu.
Decembra 1981 organov študentske samouprave niso, suspendirali predvsem iz razloga, ker je bilo treba suspendirati veliko število bolj pomembnih drugih stvari. Seveda ne moremo govoriti o kakršnikoli kontinuiteti njihovega delovanja. Novi rektor je sicer vabil študente na seje univerzitetnega sveta, vendar pa ti niso imeli pravice do glasovanja. Bili so neke vrste posvetovalni organ. To je bila edina oblika političnega predstavljanja v tistih žalostnih časih. Maja 1982 je izšel novi zakon o visokošolskem izobraževanju, ki ni izključeval možnosti študentske samouprave, istočasno pa si je rektorat prizadeval za ponovno obujanje fakultetnih sve-
tov, ne pa tudi za reaktivacijo univerzitetnih organov. Zaradi nejasnosti novega zakona je med študenti obstajal strah pred vsako vrsto »oficielne« aktivnosti, pa tudi pred tem, da bodo oblasti s samoupravnimi organi manipulirale.
Prav tako pa je bilo v univerzitetnih krogih prisotno globoko prepričanje o tem, da je vsaka oblika sodelovanja z »rdečim sovražnikom« nemoralna. Navzlic vsemu temu pa je večina menila, da si ne smemo sami odžagati veje in da moramo izkoristiti vsako, še tako omejeno možnost, za učinkovito akcijo. Mislim, da je visok občutek moralne odgovornosti presegel občutke resignacije, značilne za tisto obdobje.
Oktobra 1982 je univerzitetni svet, vračajoč se k svojim izvirnim opredelitvam iz 80. let, potrdil obstoj študentskih samoupravnih organov in ta sklep — navkljub predhodnim ostrim nasprotovanjem — je bil sprejet z absolutno večino glasov
Tako je samouprava postala edina uradno neodvisna študentska struktura na varšavski univerzi. Njena naloga je bilo oblikovanje stališč ne samo o zadevah univerze, pač pa tudi o splošnih družbenih dogajanjih. Te oblike dejavnosti ne smemo podcenjevati. Res je sicer, da z izjavo kot je npr. »študentje varšavske univerze se ne strinjamo z volilnim zakonom in zahtevamo svobodne volitve«, niso spremenili ničesar, toda skozi tovrstne dejavnosti so se študentje učili uporabljati svoj lasten jezik namesto normalnih jezikovnih absurdnosti, ki so zastirale »visokoleteče govore.« To je značilno tudi za del sistema informiranja in čeprav so se njegove tehnične možnosti bistveno zožile, so na tem področju samoupravni organi uspešno opravljali svoje naloge. Niso zaman izdajali vrste zapisov doma in v tujini, ki so vznemirjali zlasti lokalno tajno policijo. Toda ni šlo samo za draženje policajev. Zmeraj mora obstajati prostor, kjer študentje morejo izvedeti, kaj se dogaja na univerzi, in ta prostor mora biti osvobojen cenzure, lažnih iluzij in vsakršnega besednega izkrivljanja in pačenja.
Temeljni problem študentskih svetov pod vojaškim zakonom so predstavljale konzultacije in svetovanja. Tukaj ne bomo razpravljali o vsakodnevnih incidentih ali o branjenju študentov — ti dve vlogi je svet opravljal že od svojih začetkov. Po 13. decembru je pač nastalo veliko problemov v zvezi s politično represijo, in čeprav ukvarjanje s temi zadevami ni bila bistvena naloga študentske samouprave, je
le-ta veliko prispevala zlasti pri mobilizaciji javnega mnenja. Prav je, da povemo, da po izključitvi M Kurona niso izključili iz univerze nobenega študenta več zaradi njegove politične dejavnosti. Prepričani smo tudi, da smo s svojimi intervencijami pomagali pri osvobajanju mnogih zaprtih posameznikov.
Vsakodnevna kolaboracija med organi študentske samouprave in rektoratom pa je vse bolj očitno opozarjala na to, da so rektorji zelo dovzetni za zunanje pritiske. Tako se je zgodilo, da so po pritiskih partije raje soreieli predlog za financiranje študentskih počitnic, kot pa predlog za financiranje dela samoupravnih organov. (Poljska partija je namreč predlagala, da dobijo denarno podporo samo njej zveste mladinske in študentske organizacije.) Rektorji se niso posebej upirali oblastem. Tudi tedaj ne, ko jim te niso grozile.
Pomembno obdobje v razvoju študentske samouprave predstavlja čas od pomladi 1984 do februarja 1985. V tem obdobju je bilo delo univerzitetnega sveta neprestano paralizirano zaradi izvolitve profesorja Szanievvskega, pa tudi zaradi preizpraševanja legitimnosti vseh izvoljenih študentov s strani »ljudskega nadzornega odbora.« V tem obdobju so se odvijali tudi boji proti spremembam zakona o visokem šolstvu. Eden stranskih produktov vseh teh bitk z oblastmi pa je povečano zanimanje med študenti za delo v študentski samoupravi in — funkcioniranje univerze kot univerze.
Biuletyn lnformacyjny U. W.
Nr 14, april 1985
FRAGMENTI IZ KRONIKE POLJSKIH ŠTUDENTOV Gdansk
V Gdansku obstaja interšolski koordinacijski komite »Solidarnost mladih«. Ob sprejetju novice o umoru Popieluszka je organiziral številne protestne akcije.
Wroclaw
Po wroclawskih šolah so podpisovali peticijo za osvoboditev direktorja Modernega gledališča K. Brauna, ki so ga zaprli iz političnih razlogov. Zbrali so 2000 podpisov. Lokalni učenci izdajajo ilegalni časopis »Najstnik«, učitelji pa »Glas svobodnih učiteljev«. Gorzow Wielkopolski
Tudi Gor:ow VVielkopolski je eden močnh centrov študentskega odporniškega gibanja. Tu obstaja medsebojno razumevanje,« so učenci nagradili z bučnim aplavzom. To je bil znak začetkov protestnih akcij na tem liceju.
Na gdanskem liceju je ravna-toii icnmontirnioč obnašanje
6.	novembra so letaki pozivali k žalovanju in tišini. Imena vseh tistih študentov, ki so 7, novembra prišli v šolo oblečeni v črno, je neutrudno zapisovala lokalna policija. Tistega dne so tudi zaklenili sobo, v kateri je bil šolski radio, in odnesli ključe. Ob 9. uri se je pričela slovesnost ob 67. letnici Oktobrske revolucije. Že na začetku se je zgodilo nekaj nenavadnega: nihče, razen skupine' državnega zbora Zveze socialistične mladine, ni hotel peti Internacionale. Potem so uprizorili kratko igro M. Bulgakova »Beli stražar«. Ob besedah belega stražarja: »Zlomiti moramo to rdečo golazen!«, je publika navdušeno ploskala. Vendar tudi zaključek ni potekal brez zapletov.
Vse tukajšnje dogajanje pa je doseglo svoj vrh 11. novembra, ko je 3. letnik pripravil proslavo ob obletnici pridobitve poljske neodvisnosti (leta 1918). Na opozorila šolskih oblasti so se seveda požvižgali in slovesnost zaključili s himno »Pustite Poljski a biti Poljska«. Od tega trenutka so suspendirane vse pravice te šole.
(iz biltena Zveze bojujoče se mladine)
Voice of solidarity No. 107, julij 1985, prevod Dragica
Knrari«
Ravnatelj je namreč zapisal imena vseh, ki so stali na levi strani dvorane češ, da so le-ti povzročali največji nemir, in imenik vseh »nesramnežev« odnesel na lokalno postajo milice.
21
MAGNETOGRAM ZBORA V MENZI, 23. MAJ 1985
(smeh s ploskanjem). No, da ne bom predolgo razkladal, samo še eno takšno vprašanje imam: rad bi dobil odgovor na sledeč sklep, ki je bil sprejet med nami, študenti. Mi smo sklenili, da bojkotiramo zato, da se razrešijo vse točke iz odprtega pisma, sedaj ne bom debatiral koliko ohlapno ali natančno smo te točke določili, sicer smo drugje bolj precizirali, kaj to pomeni, ker pa vemo, da to dolgo traja smo sprejeli sklep, da mi za nazaj plačali ne bomo nič: to je bil sklep med študenti. Sedaj pa bi rad dobil odgovor od tovarišev, mi je čisto vseeno od koga, kaj o tem, ali osebno ali kaj o tem misli njegova družbeno politična organizacija. Čeprav osebno mislim, da tega odgovora tu ne bomo dobili, pa tudi se ve zakaj! (ploskanje s primesmi navdušenja)
Frlec:
(posamezni žvižgi) Tovarišica je prej omenila, da je bilo na skupščini izobraževalne skupnosti izpostavljeno vprašanje socialne strukture, oziroma pomanjkanje podatkov o tem. Jaz mislim, da gre tule, vsaj v tej smeri je tekla razprava — podatkov o socialni strukturi ne učencev, ne študentov, ne koga drugega v celoti nimamo, ker podatkovna osnova ni ustrezna. Govora je bilo o tem že dalj časa in mislim da je prav, da bi tudi tu pohiteli, da bi v dobi računalništva in elektronike (nedoločljiva reakcija prisotnih) vendarle prišli tako daleč, da bi pravzaprav lahko spremljali socialni cenzus vseh študentov in učencev, se pravi vseh tistih mladih ljudi, ki se šolajo, zato da bi lahko izvajali pol to politiko, o kateri se sedaj pogovarjamo.
Miran:
Jaz sem Miran. Tovarišu Ferle-cu bi samo to povedal: zadost slabo je, da niso znali na republiški izobraževalni skupnosti izračunati koliko bi prišla stanarina, če plača republiška skupščina
24.5	procentov, ker mislim (ploskanje s smehom), če so nam že vsepovsod grozili s previsoko porabo in nam očitajo, da študentje stanovalci preveč trošimo in da bi se morali malo bolj stabilizacijsko obnašatir, vemo pa kaj to pomeni. V to porabo je predvsem vračunana toplotna energija, na katero mi sploh nimamo vpliva. Se pravi tudi na ceno stanarine, razen na električno energijo ne moremo vplivati. Mogoče bi mu lahko še razložil, kako smo prišli do 3400 dinarjev. Ekonomska planska cena za letošnje leto je 4200 dinarjev, kar je nesporno. Če od tega odvzameš osebne dohodke in na te materialne stroške pribiješ nespecificirane materialne stroške, dobiš potem tle stanarino 3400 dinarjev, (ploskanje) Miran:
(ploskanje) Nakar bi vprašal tu televizijo: zakaj je selekcionirala, snemala samo določene ljudi in tudi (ploskanje v katerega se iztečejo njegove besede; ploskanje preide v žvižganje namenjeno ekipi TV Ljubljana). Vprašal bi predvsem zaradi tega, ali hočejo zopet prenesti širokim množicam po Sloveniji in Jugoslaviji, da smo študentje zahtevali samo odcepitev študentskega servisa in osebne dohodke za delavce v ŠC-ju. Ker vsepovsod, tudi v Delu, se pojavljajo članki, da so nam dali vse kar smo zahtevali, dobro pa vemo, kaj smo zahtevali (ploskanje neizrazite narave). Končno so snemali le tovariše politike oziroma predstavnike DPO-jev, ne pa predvsem tista vprašanja, ki so jih postavljali študentje. To je ključnega pomena (pioska-nje).
Peter:
Jaz sem Peter. Takole: do sedaj so bile vse besede namenjene ljudem, ki sedijo v prvi vrsti, sedaj bi pa jaz nekaj opozoril vsakega, ki bo v bodoče prišel pred mikrofon. Naj se zaveda odpornosti In imunosti odgovornih, ki rešujejo naše probleme (smeh premeteno zavit v ploskanje prisotnih).
????????
Jaz bi, ko so tu prej gospodje, oziroma tovariši (smeh vreden
dobrega političnega štosa) govorili tule z vami. Namreč, jaz sem predstavnik tistih študentov, ki nimajo štipendije. Moji starši imajo visoko izobrazbo in dostojno plačo. Nimam štipendije, imam sestro in dobim milijon na mesec in s tistim milijonom se nekako do-guram skoz. Ne morem si pač privoščiti nobene posebne literature za študij, ne morem nič. Se pravi jaz sem razumel, da sem jaz in 60 procentov takšnih kot sem jaz, da smo mi predstavniki višjega sloja, (ploskanje)
Daniel:
Tovariš rektor Fabinc prosi za besedo:
(ploskanje, kot znak presenečenja) Mislim, da mi je tovariš pred menoj naredil hudo krivico, hudo krivico (v offu: jooo-oj)... Ja, prosim, ker je omenil gospoda in je pokazal na mene (komentirajoči žvižgi). Pa ne zato, ker mi je rekel gospod, ampak ton kako mi je rekel (prostodušni smeh). Če smo mislili, da smo se danes zadnjič sestali tukaj, potem smo vsi skupaj v težki zmoti. Vaša razprava o problemu štipendijske politike: dva popolnoma nasprotujoča si stališča, kažejo (solo izbruh: -Ni res-: nanj se naveže skupinski izbruh:	-Ni
resss-), kažejo s kako težkimi problemi se srečujete vi, pa tudi tisti, ki bi hoteli, recimo, da vam pomagajo.
Dragica s Cankarjem:
Jaz imam samo en odgovor: Nikar nam tukaj in nikjer drugje ne lajajte, kaj misli naš delavski razred, njihove hčere in sinovi smo! (navdušenje, ki ga nažalost veliki pisatelj v svojem življenju ni
Slavko:
Jaz bi samo odgovoril na trditev tovariša Fabinca, češ da mi s svojimi zahtevami po spremembi štipendijske politike pritiskamo ob delavski razred. Mi ne pritiskamo ob delavski razred. Mi samo zahtevamo, da se tista sredstva, ki so delavcem že odvzeta, da se tista sredstva bolj pametno uporabijo (ludistični: - Tako je-, s ploskanjem). Lahko navedem podatek, da ZD razpolaga samo s 55 procentov dohodka, ki ga proizvede. Ostali denar mu je odtujen. Jaz bi vprašal naše zvezne funkcionarje, zakaj si izmišljajo tako nerealni zvezni proračun, ki ga ZD in naš delavski razred ne more kriti,	zakaj	so	nam	potrebne
parade,	zakaj	so	nam	potrebne
štafete,	zakaj	so	nam	potrebne
olimpijske igre	in	vse take mani-
festacije (ploskanje). Če se denar, ki je tako odtujen delavcu uporablja za vse to, potem imamo mi vso pravico zahtevati, da se ta denar uporablja za kaj pametnejšega, kar je izobraževanje bodočih strokovnjakov vsekakor (dobronamerno odobravanje). Nadalje bi dodal nekaj še tisti pripombi kolega, češ, da delavci imajo samo dva milijona in pol osebnega dohodka. Po novem mislim, da je zajamčeni osebni dohodek dva milijona in pol. Jaz mislim, da ne moremo imeti štipendije večje, kot imajo delavci plače, mi tega ne moremo zahtevati. Ni pa rešitev v tem, da mi odstopimo od svojih zahtev, ki so popolnoma upravičene. Rešitev je v tem, da se delavci sami zavzamejo zato, da bodo imeli dostojne plače (tu se ploskanje začne), da bodo lahko živeli človeka dostojno življenje, ne pa da so sedaj na robu celo gladovanja (ploskanje še dolgo ni ponehalo)
Prej je tovariš FERENC rekel, da bi tudi mi morali nekaj narediti. To je seveda res, tudi mi moramo nekaj narediti. Samo če mi izračunamo stroške nastanitve In druge izračune, ankete, mi to seveda lahko naredimo, saj študiramo različne fakse, samo kdo pa bo potem pooblaščen zato, da bo naše predloge kontroliral in rekel, da je vse v redu? In če /e nekdo to sposoben, zakaj potem ta nekdo tega ne stori, saj smo mi ja prišli sem študirat, ne računat stroškov nastanitve! (ploskanje)
Predsednik delegatske konference: Daniel Knavs Kot ste slišali smo študentje pripravili dva predloga reševanja družbeno ekonomskega položaja študentov s štipendijsko politiko. Prvega nam bo predstavila Dragica Korade, študentka FSPN, če se ne motim.(aplavz)
Dragica Korade:
Ta predlog je utemeljen na eni neveri, namreč na tisti neveri, da je moč rešiti socialni položaj študentov z vzdrževanjem obstoječega. Ta predlog je spravljen pod enajst tez o rešitvi družbeno-eko-nomskega položaja študentov, je pa rezultat našega dvomesečnega jalovega razpravljanja o rešitvi tega našega položaja. Jalovost tega početja je bila vsebovana v samem začetku in sicer nujno vsebovana, ker so pod pretvezo reševanja ekonomskega položaja študentov dejansko hoteli rešiti samo ekonomski položaj enega segmenta študentov — imetnikov štipendij, zamolčal pa se je skupni imenovalec vseh študentov. Skupni imenovalec vseh študentov more biti edino študij (ploskanje). Izključno na taki
mnenje je, da je sedaj bolj pomembno vprašanje: vloga štipendijske politike, kot socialnega korektiva, kot pa nekakšna emanci-patorična vloga štipendije, ki bi linearno emancipirala vse sloje in ta enakost v dodeljevanju štipendije pomeni neenakost, zato (ploskanje, negodovanje). Povedal vam bom recimo, jaz se ne strinjam recimo, da en, ko je pripadnik recimo višjih slojev in ko recimo jim družina zagotavlja normalno izobraževalno pot in jim sploh ni treba dodatnih zaslužkov (kašljanje govorca je nagrajeno z aplavzom) smatram za pripadnika študentov, ki izhaja recimo iz višjih slojev, recimo iz družine, ki imajo recimo normalni osebni dohodek, ki lahko zagotovi višji življenjski standard, po meni ni sprejemljivo, da otroci iz takšne družine sprejemajo enako štipendijo, kot recimo en otrok, študent, ki izhaja iz delavske družine: potem (ploskanje) razmišljanje o tem, da bo štipendija, ki bo dana vsem in bo emancipirala od družine, je v tem trenutku nerealna. Pozabljamo na to, da ni samo dohodek, ki ga bo ta študent do-
iz dveh predpostavk, iz dveh delov, ki zagotavljata obe predpostavki: najprej bi nakratko povedal o socialni funkciji štipendijske politike. Po točkah: prva, edini kriterij za pridobitev te štipendije je socialno-ekonomska ogroženost družine bodočega študenta; drugič, višina te štipendije je odvisna od študentske košarice in tako zagotavlja minimalne eksistenčne pogoje, to po domače pomeni, kjer je familija ogrožena se nič ne izračunava, temveč se da študentu dva milijona dvesto (kolikor je takrat znašala košarica), da bo lahko živel (ploskanje). Da ne bo sedaj kdo mislil, da sedaj kar za vse povpreko zahtevamo dva milijona dvesto, so tu naprej še določila, kdo kaj dobi. Do polne štipendije v višini košarice ima pravico vsak študent, ki izhaja iz družine za katero velja: najprej naj povem, da smo malo spremenili sistem. Mi ne izhajamo več iz tega, da družino obravnavamo, kot celoto, ampak iz predhodne predpostavke, da nam gre za preživetje tako študentov, kot staršev. No, naprej pa pomeni tole: da skupni doho-
svoje težavnostne stopnje. Kar pomeni, če ima nek študent oceno v višini 9,4 do 10, mora dobiti nagrado v višini preživetja, to bi bilo trenutno dva milijona dvesto. Ker pa vemo, da ne morejo tega vsi dosegati, da ocena tudi ni kompletno merilo, bi morala biti nagrada, nekje pri 8.5 tri četrtine preživetja. Ta nagrada se lahko začne izplačevati šele v drugem letniku, ker izhaja iz uspeha doseženega v prvem letniku. Nagrada se spreminja glede na morebitno zvišanje, oziroma znižanje študijskega uspeha .. . ?????????
Najprej bi želel slišati odgovore ha številna vprašanja, ki so bila postavljena. Postavil pa bi naslednje dodatno vprašanje: kaj je, kar se tiče točkovanja stanarin. Mi v bloku smo sklenili, da ne plačamo stanarin, se pravi, kaj bo, ko se konča bojkot, koliko časa se bo to vleklo. Če bomo mi šli tako, kot smo sedaj zastavili, ko mi gremo preko reševanja štipendijske politike, kar je stvar administracije in to se vleče, to vsi vemo, da se vleče, se pravi to bo trajalo kar nekaj časa, se pravi
študentom moremo pustiti svobodo odločanje, drugače ZSMS ne rabimo, imamo vojsko.
Andrej Rus
predpostavki, se pravi na predpostavki, da je skupni imenovalec vseh študentov študij, fundira tretja *očka odprtega pisma — in te teze izhajajo iz naslednjih predpostavk (predno preidem na stvar samo): prvič, da se zadeve študentov ne morejo reševati mimo študentov samih; drugič, da ni moč reševati sedanji položaj študentov skozi ukinjanje študentov in študija (s tem mislim na uvajanje usmerjene univerze), da ni mogoče (ploskanje); tretjič, da ni mogoče vprašanje stanarin v študentskih domovih, niti vprašanja študentske prehrane rešiti brez doslednje uresničitve temelja ekonomskega položaja študentov in četrtič, da se vsa potrebna sredstva morajo in morejo pridobiti z reorganizacijo že obstoječih sredstev, ne pa z dodatnim obremenjevanjem združenega dela, saj za to ne obstaja nikakršna potreba (ploskanje).. Gligor Atanasovski Zaradi tega menimo, še posebej v tej zaostreni družbeni situaciji, da je pomembnejše vprašanje kako ustvariti relativno enake možnosti sposobnih in študija voljnih iz ogroženih slojev, kot pa pripadnikom privilegiranih slojev omogočiti emancipacijo od družine (ploskanje in negodovanje). V bistvu, po mojem, po mnenju naše skupine in pa moje osebno
bil, dovolj, da bi se emancipiral od družine, kajti tu je še vprašanje stanovan/a, službe, kar recimo enega mladega veže na družino. Drugi del bo Jože razložil. Bistvo tega dela je, da obnovimo, da ponovno vzspostavimo socialno vlogo štipendije, ki je v tem trenutku porušena Na prvo mesto štipendijske politike postavljamo njeno vlogo socialnega korektorja družbene neenakosti med študenti, v bistvu omogočiti enak socialni položaj študentov/ploskanje z žvižgi).
Jože:
Dost žalostno je to, da v tej družbi delo, ki se vsi na njega sklicujemo, ne zagotavlja, kot temeljna preokupacija človeku, da bi preživel (ploskanje). No zato, ker vidimo, da obstoječa štipendijska politika z vsemi predvidenimi spremembami v bistvu ne opraevlja vloge korektorja socialnih razlik med študentsko populacijo. Iz te uvodne predpostavke je razvidno da štipendija, kot socialni korektiv mora še vedno nastopati. Prav tako ne smemo zanemarjati drugega strašno pomembnega faktorja, to je nagrajevanje po uspehu pri študiju, oziroma emancipacijo človeka skozi delo, skozi njegove dolžnosti, ne pa samo skozi zahtevanje nekih pravic (medlo ploskanje). Zato je naš štipendijski sistem sestavljen
dek, ki se ustvari v družini, razdeljen na ostale člane družine brez študenta ne dosega predpisanega minimuma v višini zajamčenega osebnega dohodka; v tem primeru ne moremo zahtevati sofinanciranje študija, če skupni dohodek porazdeljen na ostale člane družine preseže zajamčeni osebni dohodek, potem velja, da se ostanku prišteje razlika do višine košarice (torej študent sprejema štipendijo v višini razlike). Takšen princip velja, dokler ta ostanek ne doseže višine košarice, Ko ostanek doseže višino košarice, je po našem mnenju območje socialne korekcije končano.
Ker pa bi to nekako izključilo emancipacijo mladega človeka in pa nagrajevanje za študijske uspehe, smo vpeljali tudi drugo komponento štipendijske politike, ki naj bi nagrajevala uspešnost pri delu. Do te nagrade naj bo upravičen vsakdo, ne glede na socialno-ekonomski položaj. Nagrade bi naprimer lahko podeljevali po naslednji lestvici: ocene bi razdelili na tri štiri težavnostne kategorije, katerim bi potem prilagodili tri štiri kategorije nagrajevanja. Tega sedaj ne bi čital, ker smo mnenja, da bi to pomenilo fiksiranje nekih precej variabilnih dejstev. Mislim, da fakultete naj te kategorije določijo glede na
stanarine se bodo nabrale in kolege: bo treba namensko varče-vat, da bomo po dveh treh mesecih lahko'plačali stanarine? (ploskanje z off klici: »Ne bomo plačali«). In še prosil bi to, da bi pač odgovorili na že zastavljena vprašanja. (ploskanje)
Jože:
Jaz bi zastavil sedaj eno lušno vprašanje. Prej je toyariš tamle rekel, da je en izmed problemov, da je kuhinja in hrana in ne vem kaj še vse v izgubi, tudi ta, da imamo kuhinje po domovih. Ampak spoštovani tovariš: jaz si nisem prišel v Ljubljano kosila kuhat, temveč študirat Študirat pa ne morem, ampak si moram kosilo kuhat, ker je tule čist za en kure, pa še predrago. To je kar se tiče hrane (ploskanje z ovacijami).
Jože:
Veliki, prav res, strašni so problemi spremeniti vražjo štipendijsko politiko do enega takega r!-voja, da bi lahko mi nekaj od tega imeli. Bojda so ti postopki, samoupravni se razume (povedano v ironičnem tonu), strašno dolgi. To traja po leto ali dve, lahko pa tudi tri. Samo poglejte, ni še tako dolgo, ko se je dogodil nek dogodek, no bili smo mu priča po televiziji, pa je bila stvar sprejeta v dveh treh mesecih, pa še finance so našli, pa ni šlo za malo denarja
No še nekaj. Tovariši, naj to ne bi izpadlo, da se sedaj mi tule, ker nas je številčno več, nekje na vas spravili in vas tule obdelujemo. To nikakor ne! Mi se zavedamo, kaj pomeni imeti delegatski sistem in iz tega izhajajoč: nekje vemo, da ste vi delegati iz razno raznih DPO in DPS. To kar ste sedaj tu slišali so naša stališča, naša načela. Pričakujemo, da boste to tja prenesli in se vrnili z odgovori. Zato me tudi ne jezi več toliko, da od vas ne dobimo odgovorov. Saj ga ne more bit! Ta odgovor bo šele prišel, ne? (množica bruhne v smeh, ki ga nadaljuje z odobravajočim aplavzom, namenjenim govorniku)
Imeli ste neke pomisleke okoli trajanja bojkota in kdaj in kje se bomo še sestali. Stvar je sigurna. Če ne bomo v popolni sestavi, nima nihče pravice govoriti v imenu 5000 in več študentov. Zato bomo pač ta bojkot zamrznili in vse organizacije razformirali, ali pa če
ramo mi študentje začeti siliti v smer dejanske reforme univerze. Diplomanti, ki sedaj izhajajo iz naše univerze, pač niso niti vredni niti cenjeni, da bi se ZD ali komu drugemu zdelo vredno izdajati več denarja za izobraževalni sistem. Tretja stvar, bi rad prisotnim tovarišem iz DPO-jev rekel takole: tole kar od nas slišite niso napadi na vas, temveč obvezujoča dejstva, ki jih morate vi uveljavit. Delegatski sistem ni izgrajen zato, da boste šli vi gor vprašati za mnenja, pa nam povedali kaj si nekdo misli. Vi ste tu zaradi tega, ne da požirate naše očitke, pač pa da nas poslušate in to tudi uveljavite, ne samo sporočate, (ploskanje) nekdo iz RIS:
(zanesljivo gre na tem mestu za žvižganje) Dovolite mi še par besed o diskusiji, ki se je razvila med Koradejevo in Komeričkim. Prvo je treba vzeti v obzir, da modela, kakršnega nam je predstavi-
ne pozna, glede na to da ni narejena analiza o socialno ekonomski strukturi študentov na ljubljanski univerzi? Sprašujem, zakaj ta analiza ni bila narejena? Sprašujem, zakaj Cankar ni naredil analize socialne strukture do-movcev? Zakaj tovariš Premru ni naredil analize pogodbenikov? To vse so sklepi delegatske konference. (občinstvo sito nenehnih vprašanj le zaploska)
Dalje sprašujem, ali je študentska soba čisto zares vredna 900 jurjev (navdušenje v dvorani). Popravek: ali je študentska soba vredna milijon 200, ali je kosilo v študentski menzi vreden 30 jurjev (lačni: »Ni«, žvižganje).Dalje sprašujem ali slovenska vlada v tem trenutku ni sposobna rešiti marginalnega vprašanja študentskih stanarin in prehrane? (ploskanje) Smole:
Tovarišice in tovariši: v eni stvari le bodimo realni in konstruktivni. Plačevanje stanarin je ob-
veza. Niste samo vi, tovariši in tovarišice, v težki ekonomski situaciji. Jaz vam lahko dam, da je danes v Ljubljani večkot 9000 delavcev, ki še vedno sprejema manj, kot dva in pol milio-na osebnega dohodka (nerganje med prisotnimi pa postaja vse močnejše). Prosim, in imamo v Ljubljani 100 procentno plačevanje stanarin. Hočem reč, da o nekaterih stvareh se pa ne moremo igrat, (izbruh vulkana nezadovoljstva) Prosim, če me hočete poslušat, me poslušajte, če ne, pa ne bom govoril. Dajmo se pogovarjati z argumenti, ne pa z žvižganjem pa podobnimi zadevami, (nezadovoljstvo, neodobravanje) Že prej je bilo poudarjeno, da je vodstvo univerze, da so vodstva vseh fakultet, da je univerzitetni svet, pa fakultetni sveti, ob polni podpori družbeno političnih organizacij, da so postavljali zahteve, dajali predloge in da so se stvari o katerih danes govorimo, da so vendarle razrešene, da so se začele razreševat že zdavnaj prej, preden je sploh kdo od vas pomislil na bojkot ali podobne zadeve. (žvižganje) Mi lahko razpravljamo o tem, ali je to reševanje preko določenih mehanizmov bilo dovolj hitro. Ne, verjetno ni bilo dovolj hitro. Toda ne moremo mimo dejstva, da so tri stvari vendarle razrešene: da je prišlo do odvoji-tve ŠS od ŠC, da je prišlo do pomembne udeležbe sredstev RIS za kritje ŠC. To niso majhna sredstva in mislim, da je to velik premik in da je treba, da cenite to, kar se je sedaj konkretno naredilo; in tretjič, da je bila še dvakrat izvršena valorizacija štipendij in da se dela na reševanju politke štipendij na daljši rok, ki naj bi bila bolj sistemska rešitev. In mislim, da je prav, da se pa vendarle ugotovi, da je bilo nekaj pomembnega do sedaj narejenega .. .
Boris:
Jaz bi se malo ozrl na te tri rešitve, ki smo jih baje dosegli. Namreč odcepitev ŠS, ŠS je do sedaj kril velik del stroškov, ki jih je imel ŠC in to je sedaj minus za nas. Dobili smo sredstva od RIS, s čemer se pokrije to kar smo izgubili, obljubljajo pa nam štipendije. Torej, kaj smo v bistvu dobili? (ploskanje in off glasovi: «Nič, nič, nič«)
Dekle:
Jaz bi samo vprašala te tovariše, če sploh vedo, kako mi živimo v študentskem naselju. Moramo vedeti to, da so ti bloki zelo stari in zelo dotrajani in če se že menimo o tem, da bomo plačali trideset procentov zvišane stanarine, se naj tudi pogoji v samem naselju spremenijo* Jaz sem v sedmem bloku na vrhu, zadnje nadstropje. Poleg tega, da zamakajo stropi, da imamo poplave v sobi, imamo dve uri na dan, včasih sploh ne, toplo vodo. Tako da se moramo, ženske smo sploh bolj občutljive na to, umivati z mrzlo vodo. Potem, če že govorimo o stroških, na primer električna energija je zelo draga, to vemo. Jaz naprimer imam sobo čez zi-
mo zelo hladno, zgleda da je pritisk tako nizek ali kar koli, v glavnem nimamo toplih radiatorjev in če želimo tu živeti, moramo dodatno segrevati to sobo.-In to so še dodatni stroški zraven, in jaz mislim, če se že pogovarjamo o tem, o zvišanju stanarin, naj se potem zboljšajo pogoji v domovih, da ne govorimo o osebju. (ploskanje)
Gorazd, predsednik UK ZSMS:
Mislim, da je prej Borut postavil vprašanje, kdo bo to plačal. Če smo si tako enotni, da ne bomo plačali, potem si bodimo še tako enotni, kdo bo to plačal in definirat tega človeka. Druga stvar je pa ta: če nasproti sami družbi postavljamo določene zahteve, jaz mislim, da potem postavimo neke zahteve tudi sebi in si zadajmo neke naloge. Če mi samo zahtevamo, da delajo za nas, potem prenašamo našo usodo na njihove pleča in v njihove roke, mi pa bomo ob tem samo stal in bojko-rital, to pa jaz menim, da ni sprejemljivo. (ploskanje)
??????????
Ma ne vem, ne vem! Še zmeraj ni pravih odgovorov! Po mojem rešitve na takle način res ne bomo mogli doseč. Morda bo res edina pot, da bomo šli na ceste, pa morda še tudi tisti delavci z nami, tisti morda, ki tudi še težko živijo, (reakcije ne bomo zabeležili, je bila pa burna)
Slavko:
Pravijo nam, da so bile pomembne rešitve že dosežene. Rešitve so pa take, da ima samo 40 procentov študentov štipendijo in da je povprečna štipendija en milijon, stroški za življenje študenta pa znašajo dva milijona dvesto. Večina študentov pa, namesto da bi študirala, ali se preživlja preko Študentskega servisa ali pa se doma s starši prepira za denar. Skratka finančno nimajo urejeno nemoteno študiranje. V drugo nam predlagajo, da naj z bojkotom prenehamo. Jaz mislim, da je bojkot naše orožje in da z bojkotom ne smemo prenehat dokler ne bo ta sistemska rešitev črno na belem.
Ker če bi se res kar na enkrat lahko dosegla ta sistemska rešitev, zakaj potem ni bila že do sedaj rešena (ploskanje).
Zato predlagam, da sprejmemo sklep tovariša Andreja, da se bojkot nadaljuje vse dokler ne bo sistemska rešitev črno na belem (navdušeno pritrjevanje). In da za nazaj, za čas bojkota ne plačamo starin (ploskanje).
Božidar Debenjak:
Tovarišce in tovariši: moram reči, da sem na tem zboru na katerem sem, jaz sem slab govornik na zborih na katerih začenja in dobiva poteze žvižganje, zmerjanje ljudi, s tem da lajajo in druge stvari. Moram reči, da sem slab govornik v takšnih stvareh in ne mi zamerit, če bo moj govor zelo slab. Ampak moram reč, da sem tu ... prišel sem sem misleč, da se bomo pogovoril o tem ... .da bomo videli v neki vsaj relativno trezni atmosferi sposobni zlasti kadar so pred menoj družboslovci, ki jih je precej tukaj govorilo, da bomo sposobni analizirati družbeno situaci-
ji, družbene resorse in družbene možnosti. Imel pa sem priložnost tukajle poslušat družboslovce, iz katerih ust so prihajale čisto navadne demagoške parole (poskus ploskanja) in moram reč, da sem, kot rečeno, da me je sram, da smo družboslovci svoje študente tako malo naučili misliti. Sram me je! (navdušeno žvižganje) Imamo pred seboj argumentacije, poslušali smo jih, njihovim nasprotnikom se je žvižgalo. Nič ne bo treba več vzeti komurkoli na tem svetu in vendarle bomo več imeli. Dejansko pa, če ustanemo na teh prispevnih stopnjah in pri tako hranjeni izobraževalni skupnosti, potem mislim, da računamo z neko odejo, z neko odejo, ki je velika toliko in toliko in iz te odeje, ki je velika toliko in toliko, s to odejo potem pokrijemo en del telesa in razgalimo drugega. Lahko se dogovorimo tukaj, tukaj ste vprašali, kdo naj kaj plača? Lahko plačamo eno stvar, recimo idealno življenje študentov, s tem da zapremo toliko in toliko visokošolskih organizacij. Predlagajte katere, predlagajte. Ali pa predlagajte kaj naj se ukine, kaj naj se zapre, (off glasovi: «Vojska, vojska«, ploskanje off glasu) Jaz sem že v naprej opozoril, da sem zelo slab govornik tam, kjer se z žvižganjem in cepetanjem odgovarja na razmišljanja. Sem slab govornik, zato ste tisti, ki žvižgate, v absolutni premoči nad vsakim, ki uporabi kakšen koli intelektualen argument in zato je seveda jasno, da imate vso moč, lahko napravite karkoli, lahko napravite bučno atmosfero, kakršno hočete. Lahko napravite, da boste vsakega od nas prevpili. Jaz imam šibek glas in ne znam vpiti! Naš rektor, za katerega, katerega prizadevanja za reševanja študentskih vprašanj spremljam nekaj let, je imel od spoštovane kolegice Korade-jeve slišati besedo o lajanju, ki je bila tako postavljena, da seveda ni bila samo znani citat prepisan iz različnih plakatov, temveč je bila direktno adresirana na človeka (žvižganje). Mislim, da so to toni, ki preprosto govorijo, da nismo pripravljeni biti analitični, da kot študentje, kot intelektualci nismo pripravljeni analizirat, temveč da rajši vpijemo, da rajši ropotamo, da rajši žvižgamo in zato moram reči, da me je, glede na to, da imajo tudi družboslovci tu veliko besedo, sram za vse nas, ki smo jih učili, (ploskanje, z žvižganjem)
Andrej:
Mislim, da nas je veliko kandidatov, zaradi tega, ker nas je veliko, ki poslušamo dr. Božidarja Debenjaka na filozofski fakulteti in na FSPN-ju. In mislim, da tako cinične, da ne rečem druge beaade, klofute študentje do sedaj od nobenega prisotnih, do sedaj nismo dobili, (ploskanje) Najbolj cinično pri tej klofuti je to, da govori, kot sekretar komunistov na univerzi in se sklicuje na svojo profesuro, (ploskanje) V predavalnicah predava o avan-gardni vlogi delavskega razreda, o revoluciji, o družbenih gibanjih, o naprednosti teh družbenih gibanj, tukaj zahteva realnost (ploskanje).
S svojimi programi in delom morate obogatiti socialistično substanco.
Božidar Debenjak
(žal nam je uspelo dobiti le že okrajšano verzijo posnetka)
se bomo še kako drugače dogovorili. Srečali pa se bomo po vsej verjetnosti v jeseni, mi z našimi stališči, ki jih bomo izdelali, vi pa z vašimi. Nekaj bo treba narediti, kar obmetavat se s temi predlogi levo in desno ne bomo mogli. Hvala, (ploskanje, na katerega vljudnostni poseg govorca ni imel zaznavnega vpliva)
Andrej:
Men se zdi bolj pomembno uveljavljanje ekonomskih zakonitosti v gospodarstvu. Vemo, da smo v desetih letih z nerealnimi tečaji pridelal 2700 novih milijard dolga. Če tega dolga ne bi bilo, ali če bi lahko v tem trenutku razpolagali s to vsoto, bi lahko ta trenutek uveljavljali naš predlog štipendijske politike, ki velja 5 milijard na leto. Vsota bi bila dovolj za 540 let. To je eno. Drugo pa je: moramo se zavedati, da študent, ki bo nekak samostojen in bo prejemal štipendijo za svoj študij, ki naj bo delo, mora biti tudi drugačen študent. To pa je tisti del, ko je nekdo predlagal, naj prevzamemo tudi obveznosti nase Namreč ne moremo se iti tako, da bomo samo zahtevali, pa nič dali od sebe Naš predlog ima zalo kratkoročno in dolgoročno dimenzijo. Kratkoročna dimenzija je reševanje ekonomskega položaja študenta, to je uvajanje štipendije za vsakega študenta To je kratkoročni predlog Dolgoročni predlog je, da se spremeni vloga oziroma funkcija univerze v naši družbi Zato mislim, da mo-
la Dragica, nikjer v svetu ne uspevajo realizirati, (skoz in skoz nekdo žvižga) Naj vam povem, da Švedska omogoča in ima vse materialne možnosti, da bi študentom zagotavljala realizacijo takega načela in takega modela, pa se vendarle čeprav to možnost imajo, samo 50 procentov švedskih študentov odloči, da prereže popkovino s svojo bolj ali manj bogato družino. Ne vem na kakšni predpostavki je zgrajeno prepričanje, da bi se naši študentje z večjim veseljem odlepli od družin, kot je to na Švedskem (življenje in glas v offu: »Živela švedska«). Dragica:
Rada bi izkoristila prisotnost tovarišev tukaj in sprašujem: spričo tega. da bojkot traja že skoraj dva meseca, kaj konkretno se je storilo za nas študente?
24.5	procentov je dobil ŠC, Študentski servis je dobil UK ZSMS, kaj smo pa dobiti .mi študentje, razen tega, da so dva meseca razmišljali o nas. (ploskanje z «000000000« signali) Razen tega, da smo dobili cel kup komisij in sedaj izgleda, kot da smo šli v bojkot, ker teh komisij ni bilo. V bojkot smo šli iz ene stiske življenja, ne zaradi tega, ker ni obstajalo deset komisij, ki so se šle eno kontemplacijo o študentih v dveh mesecih. Danes sprašujem, kako se je lahko včeraj na skupščini RIS-a reševal ekonomski položaj študenta, če ta ista struktura izjavlja, da socialne strukture študentov na ljubljanski univerzi
DISKRETNA REPRESIJA ALI KAKO SE OBLAST SKRIVA
Kar je res, je res: zaprli niso nikogar Pretepli tudi ne. Delala je zlasti ideologija: ideologija ni bila več ogrinjalo, marveč preteča slika sveta. Žižek bi rekel, da smo imeli opravka s hegemonijo. Hegemonija namreč izključuje neposredno prisiljevanje, rabo gole fizične sile. Hegemonija je stanje, kjer je discipliniranje posameznih družbenih skupin posredovano z ideologijo. Tako so tudi bojkotirajoče študente prisiljevali k pasivnosti na izredno diskretne načine, svoje učinke pa je oblast preskušala ne toliko na celotni štu-den—.J skupnosti, kot na posameznih študentih. V prvem, pomladnem delu bojkota, je seveda zastraševala vse študente, to svoje poslanstvo pa je izvrševala na dveh ravneh:
Najprej seveda na ravni razbijanja šele nastajajoče študentske solidarnosti skozi hitro sestan-karsko in medijsko redukcijo vsebine bojkota samo na ekonomike probleme domovcev, kar je bilo posebej uspešno podjetje še zaradi tega, ker je takšno interpretacijo prevzelo tudi predsedstvo UK ZSMS kot legitimni zastopnik vseh študentov. Do konca je politiko »deli in vladaj-prignal predsednik UK ZSMS Gorazd Gorenc, ko je na seji univerzitetnega sveta 16. 10. 1985 vso breme bojkota naložil na pleča peščice posameznikov, »ki skušajo s svojim delovanjem, z raz-glašenjem parcialnih problemov za globalne vnašati zmedo v vrste študentov in celotne družbe«, in tako pač aktualiziral v tokratni študentski odisejadi uspešni starogrški politiški trik, po katerem je krivdo za upor treba pripisati čim manjšemu številu ljudi, tudi če so »krivi« vsi, ker si na ta način pridobiš tiste, ki bodo obljubljeni kazni ušli.
Drugo raven centriranja vseh tovrstnih sposobnosti Uradnikov Revolucije (trepetajočih pred možnostjo družbenega prevrata?) pa predstavlja razmerje med študenti in delavci, ki postane posebej zanimivo v luči dejstva, da študentje niso nobenega svojega početja utemeljevali »v imenu delavskega razreda«. Na nasprotni strani pa je prav delavski razred njegova beda in izkoriščanje, postala dober izgovor za neuresničevanje študentskih zahtev in za zmerjanje študentov. Znani družbeno-politični delavec tovariš Jože Smole je na zboru študentov 23. 5. 1985 med drugim rekel tudi naslednje:
»Tovariši in tovarišice, vendar v eni stvari bodimo realni in konstruktivni. Plačevanje stanarin je obveza. Niste samo vi, tovarišice in tovariši, v težki ekonomski situaciji. Jaz vam lahko dam podatek, da je danes v Ljubljani 9500 delavcev, ki še vedno prejemajo manj kot dva in pol milijona osebnega dohodka (žvižganje), prosim, in imamo v Ljubljani sto pro-centno plačevanje stanarin’ (žvižganje). Hočem reč, da v nekaterih stvareh se pa ne moremo igrat. .. !« (žvižganje)
Izjava je simptomatična: Jože si namreč nikakor noče prizadevati za vsaj manjšo, če ne že odpravljeno bedo delavcev. Hoče le, da beda molči (in plačuje stanarine). In ko je študentski glas skušal presekati blebetanje o pridnih izkoriščanih delavcih s tisto znano »nikar nam ne lajajte . ..«, ga je bilo potrebno zaradi predrzne in nemoralne žalitve — menda rektorja univerze — kaznovati. Skratka, kaznovati zaradi kršitve neke rubrike v moralnem kodeksu, kar zapisujemo še posebej zato, da bi opozorili, da je v času bojkota oblast svojo moralo ponujala za edino sprejemljivo moralo: vei, ki eo ji kakorkoli ugovarjali, ao bili nemoralni, nearamni, predvsem pa niso poznali osnov politične kulture. Njihove seveda. Niso se znali sprenevedati.
In če so uradniki študente še tako zelo metali na finto večje delavske revščine, niso niti za hip premišljali te revščine, ko so taistim revnim delavcem poslali grožnjo izterjave stanarin preko socialističnega sodišča, če ne bodo sami hoteli plačati tistega, čemur je njihovo potomstvo reklo NE. (glej opomin, štv 9)
Na individualni ravni pa je represija nastopala v obliki nam vsem tako dobro znanih zagovorov, razgovorov, pogovorov in dajanja nasvetov s strani neverjetno prikupnih obiskov delavcev UJV in manj prikupnih obiskov mladinskih funkcionarjev ali pa odhajanja na obiske k vodstvu fakultet O vsem tem se seveda ni smelo »nikomur nič povedati.« če k vsemu temu dodamo še obrekovanje oponentov kot enega najbolj učinkovitih mehanizmov socialne kontrole, ni več težko razpoznati težnje po prikrivanju nekega de-
janskega konflikta. Vse to kabinetno in prijateljsko »pranje možganov« pa se je vse od aprilskih do današnjih dni javno upodobilo samo enkrat: devetega maja, ko je policija z vsemi svojimi atributi (reševalni avtomobili in »maricami«) obkolila skupino ljudi z baloni pri Prešernovem spomeniku, a še ta je odigrala na koncu odlično vlogo očeta. Policija je takrat v resnici študente organizirala: vlivala jim je »ljubezen in bojazen« Mirno lahko rečemo, da je za razliko od mnogih akterjev na polju zastraševanja študentov bila edina, ki je ravnala izredno profesionalno in civilizirano. Komandant je sicer nastopal »v imenu zakona in reda« in vsem po vrsti dopovedoval, da on tega zakona in reda ni pisal, da pa je plačan za to, da ga ohranja. Kar je res, je res. Kot že rečeno, je to bilo edino vidno nastopanje proti študentom, edina stvar, ki jo je mogoče umestiti v svet objektivnih dejstev. Povzetek vsega prej naštevanega prikritega, zakulisnega političnega nadzora pa predstavlja decembrska mobilizacija univerzitetnega Komiteja za SLO in DS, ki se je v resnici postavil, kot pravi Vehovec z RŠ, »v vlogo vrhovnega sodnika na univerzi.« Ni nepomemben podatek, ki sam po sebi razgalja tudi naravo univerzitetne partije kot militantne in konzervativne organizacije, da je poveljnik omenjenega komiteja sekretar ljubljanske univerzitetne konference komunistov, marksist in markseolog prof. dr. Božidar Debenjak, ki je boj proti sovražnikom v študentskih vrstah najprej napovedal v okviru partije, naposled pa je — za vsak slučaj? — raje naredil komite za SLO in DS za »operati-vno-politično telo« v tem boju na univerzi. Kaj pomeni delovanje neke nevidne in anonimne sistem-skovarstvene strukture na univerzi, je najbrž jasno vsem. To, da so legitimni študentski predstavniki 16. 1. 1986 z dvigom roke potrdili poročilo te strukture, v katerem je med drugim zapisano tudi to, da »so zahteve, ki jih postavlja določena skupina, neutemeljene in nezakonite. Posamezni študenti menijo, da nekdo potiska študente v akcijo, ki ima povsem politične cilje, »med nezakonite in neutemeljene zahteve študentov pa so postavljeni »posamezni primeri izsiljevanja, poskusov razbijanja mladinske organizacije, ponovnega neplačevanja stanarin v študentskih domovih ip.«, vse to pa kaže na značilnosti študentskih legitimnih predstavnikov. BOJKOT KOT EKSPERIMENT
In če celoten splet dogodkov pod naslovom Bojkot razumemo kot študentski eksperiment o tem, ali je v obstoječem političnem sistemu aktivnost mladine zaželena ali ne, dopuščena ali ne, potem so vse velike in male oblasti od prvih aprilskih dni dalje potrjevale Žerdinovo hipotezo, da je »študente treba jebat, jebat jih je treba, če so pasivni, jebat jih je treba, če so aktivni 1 Jebat jih je treba, ko so sindikalisti, in jebat jih je treba, ko to niso več!« (Tribuna št. 8,
1986)
Vse oblike, v katerih se je pojavljalo »bojkotno gibanje«, so bile odvisne od reakcije oblasti. Ne od politike, ker pri nas nimamo nobene politike, pri nas imamo samo oblast. Če s politiko seveda razumemo isto kot »program študentske opozicije«: tisto vrsto družbene dejavnosti, ki omogoča igro različnih družbenih interesov in ki usklajuje položaje posameznih družbenih skupin. Študentskega upora ne moremo razumeti brez reference na akcije oblasti, ki so oblike izražanja nezadovoljstva sprovocirale pri študenti. Res je, da so nekatere študentske akcije oblast šokirale, toda oblast je veliko lažje šokirati, kakor pa zrušiti.
Prav je, da ponovimo še enkrat, da bojkot ni bil preračunana in instrumentalizirana študentska akcija, katere cilj bi bila osvojitev katerekoli instance oblasti. Po klasičnih marksističnih kriterijih to niti ni bila revolucionarna akcija: spomladi 1985 so se študentje uprli zato, ker so mislili, da bi tisti, ki so na oblasti,morali oblast manj zlorabljati In da bi Izkoriščevalci morali ljudi manj izkoriščati; da bi kreatorji družbenega bogastva in družbene revščine morali to svoje delo opravljati bolj plemenito. V vsem tem dogajanju so bili študentje politični na specifičen način in to specifičnost je Gyorg Konrad v svojih sanjah o Evropi označil za antipolitiko. (glej Mladina 13. 12 1985) Antipolitika je kot politična praksa tretja pot: alternative tiste alternative, ki daje
na izbiro ali uradno politiko ali depolitizacijo, ali participacijo v državno reglemntirani, regulirani in nadzirani javnosti ali pa privatizacijo, odpoved kolektivnemu artikuliranju interesov. Antipolitika je politizacija ljudi, ki ne želijo postati politiki niti ne želijo sodelovati pri oblasti. Antipolitika si prizadeva za nastopanje neodvisnih instanc nasproti politični oblasti, je protimoč, ki niti ne more niti noče priti na oblast. Njena moč temelji na njeni moralni in kulturni drži. Antipolitika je etos civilne družbe.
Spremembo, ki je v tem polju nastopila v jeseni, ko so domovci po dveh letih ohromitve znova obnovili delo osnovne organizacije mladine v študentskem centru in se tako organizirani vključili v priprave na volilno-programsko konferenco UK ZSMS, to spremembo je sprovocirala oblast s svojimi očitki študentom, »da samo bojkotirajo, nočejo pa delovati znotraj institucionalnih okvirov,« In naivna študentska opozicija je vzela oblast zares. Močno otroško obarvana študentska naiva je pač ob vseh svojih težnjah in dejanjih hotela še zmeraj, z otroško zaupljivostjo, storiti vse tisto, kar so ji rekli, da bi bilo dobro storiti. Z neko otroško poštenostjo je za to svoje delo, ki ga je v resnici temeljito in dosledno opravila, upravičeno pričakovala tudi neko nagrado, ne pa sejo univerzitetnega Komiteja za SLO in DS ter takojšnje preimenovanje osnovne organizacije samo še v aktiv mladine.
Kohezivnost in prodornost »bojkotnega gibanja« pa je bistveno otežkočalo tudi dejstvo, da »opozicija« ni imela profesionalnega vodstvenega štaba, ki bi se ukvarjal samo s strategijo in taktiko gibanja: bojkot so spontano ustvarjali študenti, ki so se prvenstveno ukvarjali s svojim študijem, s problemi stroke. Ko jih je tudi vodstvo UK ZSMS potisnilo med »sovražnike«, je ta njihova dejavnost izgubila legitimiteto, kakor tudi vsa tehnična sredstva, nujno potrebna za izvedbo kakršnekoli akcije.
Aktivnosti študentov je nasprotovala cela vrsta ustoličenih družbenih sil in odnosov. Še posebej so se izkazale DPO, ki so se morale pričeti ukvarjati z discipliniranjem svojega pasivnega članstva. Radikalizacija, ki je tokrat prihajala od spodaj, je bilo treba radikalno zatreti od zgoraj. Vsaka, visoko segmentirana in hierarhizirana družba je imuna na kakršenkoli upor, od spodaj ker se more opozicija v njej formirati le na ta način, da se formira kot nov družbeni segment. Nov družbeni segment pa more postati le tako, da se naveže na dominantno družbeno strukturo (na oblast), to družbeno strukturo podpre in pomnoži njeno moč. Tako je tudi v fevdalno razparceliziranem družbenem prostoru, za katerega je značilna nizka raven kooperacije, študentom ostalo le to, da si izbojujejo svoj fevd ali pa da ostanejo brez njega.
Kakorkoli že, z bojkotom zatrta študentska generacija iz srede osemdesetih let piše lastno besedilo družbe, katere voditelji se morajo zdaj in tu odločiti za družbeno evolucijo ali militarizacijo. in če so se že odločili — dejavnost komitejev za SLO in DS na Univerzi (in ne samo na njej) na to namiguje — potem so študentje potrebovali bojkot za to, da ne umrejo od te resnice.
Dragica Korade
77	možje,
tako mogočni, ki jih	klečeči	snemal
vedno poslika	neko
ki dvigajo težak čevelj, da me stro,
ne,	da	se povzpno
ki dvigajo roko za udarec, ne,	da	pozdravijo
pokorno	mahajočo
ti možje, ki podpisujejo mojo	smrt,
ne, le trgovski sporazum, ki ga takoj posuši uslužni pivnik . . . vedno
ste se jih tako bali bili ste tako majhni proti njim, ki so ve nad
vami, na stopnicah, baikcnih,
odrih,
in vendar	je dovolj,
trenutek nehaš bati, ali recimo, da se začneš bati malo manj, pa se zaveš, da so oni tisti,
da so oni tisti, ki j strah.
gasilska slika po volitvah. Samo Lozej, Daniel Knavs, Boris Radisavljevič, Miran Kalin, Miran Lesjak, Andrej Rus, Fesem ?*4ske*a avlor>a PreveJfl Samo Resmk- ”esem na naslovnici: Učne ure Dragice Korade. Fotke: Samo Resnik. Miran Kalin. Lektor: S. R Dragica Korade. Branko Žnuderl, telo Hajdeje Jeglič, Maja Polak, Branko Svetičič