BOREČ ali borago (Borago officinalis) - družina srhkolistnic (Boraginaceoe)
Trajče Nikoloski in Peter Ribič
uporabljajo kot začimbo, predvsem pri vlaganju kumaric. Rastlino uporabljajo za izdelavo alkoholnih pijač in odišavljenje vin. Zelišču so pripisovali učinke odvajanja seča in pospeševanja potenja, preprečevanje vnetij in vpliv na razpoloženje. Včasih so ga uporabljali predvsem v ljudskem zdravilstvu za “čiščenje krvi”. V njegovi bližini bolje uspevajo jagode, poleg tega pa rahlja tla ter odvrača polže in škodljivce.
Domovina - Območje zahodnega Sredozemlja, od koder so ga prenesli po vsej Evropi in Mali Aziji, razširjena kot okrasna in začimbna rastlina, ponekod podivjana, bolj razširjena je na toplejših območjih.
Ime — Najpogostejša ljudska imena za boreč so: boreček, boreč, borago, borečnik, buraza, buraža, lisička, poraga, zdravilna boraga.
Opis - Dišavno zelišče, ki ima okus po kumari. Je enoletno zelišče s šibko in zelo razraslo korenino. Njegovo steblo je razvejano in zraste do 60 cm visoko. Bodičasto dlakava rastlina, z rozetasto razporejenimi, velikimi, jajčasto ovalnimi listi, ki se v pecelj iztečejo s krilci. Zgornji listi so delno pokončni. Cvetovi so široki 2 do 3 cm, povešeni, sinje modre, včasih bele barve z zelo kratko venčno cevjo in petkolesasto razširjenimi roglji. Prašniki so čmovijolični in stisnjenji stožčasto skupaj.
Medovitost - Boreč zelo dobro medi in je znan kot zdravilna rastlina. Cveti zelo dolgo, od sredine leta do septembra. Zato se jo splača gojiti v bližini čebelnjaka. Čebele cvetove boreča obiskujejo cel dan, tudi če je vreme slabo. Med je svetle barve in brez vonja.
Zanimivosti - Sočne poganjke in liste boreča ponekod uživajo kot dodatek k solati ali kot špinačo. Sveža rastlina ima vonj in okus po kumarah in jo
SVILNICA (Asclepios syrioco L) - družino svilničevk (Asclepiadaceae)
Domovina - Severna Amerika (ne Sirija), v 18. stoletju so jo prinesli v Evropo, poznamo jo kot kulturno rastlino in kot podivjano v naravi.
Ime - Najpogostejša ljudska imena za svilnico so: cigansko perje, papagajska svilnica, svilna, svilnovka, perjanica, svilenica, lastočnik.
Opis - Zelnata trajnica, visoka od 60 cm do več kot 2 m. Razvejan polgrm z mlečnim sokom. Listi so suličasti, zgoraj goli, spodaj gosto puhasto dlakavi. Cvetovi so v bogatih kobulih, venčni listi so dolgi 5 do 10 mm, zavihani nazaj, s 3 do 5 mm dolgimi ostrogas-timi pokončnimi venčnimi prilisti. Cveti od junija do avgusta. Cvetenje lahko traja 40 dni. Seme je v dolgih svilnatih laskih.
Medovitost - Odlična medovita rastlina, a precej odvisna od zunanjih razmer. Čebelam daje nektar in cvetni prah. Med je bledo rumen in ima zelo fin okus.
Medovite rastline
Čebelarji bi jo lahko več sejali v okolici (razmnožuje se namreč s semenom) svojih čebelnjakov in tako prispevali k njeni razširitvi in lepši okolici.
Zanimivosti — Okrasna rastlina, predvsem zaradi plodov, ki spominjajo na ptice (papige skobčevke), veje s plodovi lahko uporabimo tudi za okras stanovanj. Prekuhani mladi spomladanski poganjki so užitni kot beluši, a so po hranljivosti pomembnejši od njih. Iz stebel pridobivajo vlakna za izdelavo tkanin in vrvi. Ljudska pripoved pravi, da so cigani nekdaj nabirali ta vlakna za polnjenje blazin, od tod izhaja tudi ime “cigansko perje”. Je dobra soseščina za belo, modro in rdeče cvetoče zeli, ki zrastejo približno enako visoko. Primerna je za pisane cvetlične grede.
Tj?