ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO Z C: O 1) O \ I \ O KRONIKA POSVETNA BAROČNA PLASTIKA V SEVEROVZHODNI SLOVENIJI SERGEJ VRIŠER Na ozemlju severovzhodne Slovenije (na Štajerskem in v Pomurju), ki mu je baročna doba naklonila mnoštvo kiparskih umetnin, najdemo poleg prevladujoče večine cerkve- nih tudi nekaj del iiesakrahiega značaja. V pričujočem sestavku podajam kratek umet- nostnozgodovinski pregled teh del, kakor so nastajala po kronološkem redu in se delijo po svojih funkcijah v različne skupine. Nahajališča profane baročne plastike so v severovzhodni Sloveniji izključno gradovi in dvorci. Že razmerje med številom cerkva in številom fevdalnih stavb nam pove, zakaj so profana dela v manjšini, razen tega je v sami vrsti baročnih in barokiziranih gradov raznieroma malo takih, ki bi vključevali v svojo notranjščino, zunanjšino ali neposred- no okolje tudi plastiko te vrste. Kot vemo, se je fevdalna družba na naših tleh poslu- ževala za potrebe reprezentance v izdatni meri likovnih pridobitev baroka. V plemi- ških bivališčih, ki so bila preurejena ali na novo pozidana v drugi polovici XVII. in v XVIII. stoletju, so se nam ohranili pomembni spomeniki arhitekture, slikarstva in kipar- stva. \endar je zadnja od naštetih umet- nostnih panog zastopana pretežno s plastič- nim okrasom grajskih kapel, torej z deli sakralne tematike, kolikor pa gre za profano plastiko, so to največkrat štukature, torej dela uporabne umetnosti, povezane s pla- stiko. Le v nekaj primerili imamo opravka z izrazitimi figurativnimi kiparskimi stvari- tvami posvetnega značaja. V našem pregledu si moramo pomagati brez arhivskih podatkov, le s pričevanjem del samih. Plastike danes muogokje niso več na svojih prvotnih mestih in z mnogimi je ravnal čas zelo neusmiljeno. Vendar je mo- goče vsaj po fragmentih popisati nekdanje stanje. Naše gradivo moremo razdeliti v tri sku- pine: vrtna plastika, plastika stopnišč in plastika kot okras za fasade. V prvo skupino smo uvrstili poleg izrazitih vrtnih kiparskih dekoracij, ki so stale sredi zelenega okolja, še plastiko z ograj in vrtnih portalov. Raz- likovati bi mogli dalje še med skulpturami, ki so bile postavljene v že urejeno okolje, in takimi, ki so nastale sočasno z ureditvijo parka in so se torej po svojih mestih pod- rejale določenemu ureditvenemu načrtu. Kot najstarejši v naši vrsti bi omenili ki- parski okras gradu Gornja Radgona, kjer so danes ohranjene štiri kamnite glave, ostanki poprsij. Fotografija iz dvajsetih let našega stoletja nam pove, da je bilo teh poprsij vsaj šest. morda tudi več. Stala so na nizkih ste- brih kamnite ograje in so flankirala pot pred vhodom v grad. Ob času posnetka je bilo pet plastik še razmeroma dobro ohranjenih, šesti je manjkala glava. Poprsja so predstav- ljala dve ženi v dekoltiranih oblekah in s pri- českami druge polovice XVII. stoletja, dalje dva moža z dolgimi lasmi in bradatega starca s turbanu podobnim pokrivaloni in s krzne- nim ovratnikom. Ohranjene glave izpričujejo precej sumarično kiparsko obdelavo in ne kažejo individiialnejših portretnih znakov. Danes tudi ni več mogoče ugotoviti, ali je šlo morda za alegorične upodobitve. Med profanimi plastikami, ki jih hočemo našteti, bi sodila ta dela po starosti na prvo mesto, namreč v drugo polovico XVII. stoletja, po umetniškem izrazu pa k povprečnim dosež- kom dekorativnega pomena. V prvo skupino se uvrščajo tudi kipi iz grajskega parka v Slovenski Bistrici. Tu so se ohranila tri poprsja in dve figuri v celi postavi. Spričo obsega parka se zdi zelo Slovenska Bistrica, kip lIiTaklcja v grajskem parku, druga pdUiviea XV[[, stol. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO verjeino. da je bilo svojčas tam še več figur. Poprsja so danes že poškodovana, bolje ohra- njena si a kipa, ki predstavljata Herakleja in Merkurja, priljubljeni figuri baročnih vrtov. Antični silak razkazuje v mirujoči pozi mišičasto telo, Merkur je vojščak v barokizirani rimski vojaški noši. Obe figuri sta v bistvu zvesti kamnitemu bloku, iz ka- terega sta bili izklesani, značilni elementi baroka, razgibano oblačilo, patetično dvig- njeni pogled in poza Merkurja govorijo za čas nastanka ob koncu XVII. stoletja. Avtor plastik je neznan, brzda bi ga pa smeli iskati med številnimi štajerskimi umetniki izven Slovenije, ki so v drugi polovici XVII. sto- letja krasili s podobnimi plastikami avstrij- ske vrtove in ki so jih naročila vodila tudi v naše kraje. \ Sevnici je barok ublažil utrdbeni značaj grajske stavbe in poživil s kiparskimi deli ploščad pred vhodom v grad, dvorišče in grajski park. Na ograji pred vhodom sta se ohranila dva sedeča leva z grboma, ob sever- ni stranici dvorišča stoji kamnit vodnjak, ki ima obliko človeške glave. Obraz kaže favnovske poteze, iz zašiljenih, uhljev štrli akantovo listje in tudi na čelu je podobna ornameiitika. Druge plastike so močneje po- Dornava, deiajl levega vrtnega portala, sreda XVIII. stol. škodovane in niso več na prvotnih mestih. Na ograji ploščadi najdejno fragmente dveh ležečih levov, v parku sta stali še dve žival- ski figuri. Prva predstavlja sedečega psa. Njegova glava se zdi skoraj karikirana in prehaja ob uhljih in gobcu v rastlinske mo- tive. Zanimiva je tudi druga figura — debela krastača. Teraso zahodnega trakta gradu krasita dve košarici s cvetjem in dve orna- mentalni tvorbi plamenaste oblike. Ohranje- na baročna dela izvirajo iz XVII. stoletja, za njegovo drugo polovico bi se izrekli tudi ob kipu Marije z detetom, ki stoji danes pred severnim traktom gradu. V vrtu graščine Majšperk najdemo dve baročni figuralni skupini na novejših pod- stavkih. Tudi tukaj je segel neznan kipar po priljubljeni motiviki časa. Upodobil je dve pastirski sceni: v prvi vidimo dečka pri igranju flavte, ob njem drugega, ki sedi in posluša, med obema počiva pes. V pendantu sta stoječ mvizikant-trobentač in njegov se- deči poslušalec, med dečkoma se je utaboril kozliček. Deli razodevata povprečno kipar- sko znanje in ju ne bi spravljali v zvezo z neznanim avtorjem Janeza Nepomuka ob cesti pred graščino. Verjetno se zdi, da iz- virata plastiki iz tridesetih let XVIII. sto- letja, ko so delali tudi na graščinski stavbi. Štajerska graščina, pri kateri je prišla vrtna plastika do polne veljave, kakovostna umtnostna enota, h kateri so ubrano prispe- vale svoj delež arhitektura, skulpiura in hor- tiknltura baročne dobe. je Dornaoa pri Ptuju. O njenem konceptu in stavbni rasti je spre- govoril N.Šumi v ZUZ V/VI (1959); na tem mestu hočemo dopolniti zimnje o spomeniku le s prispevkom o dornavski plastiki. Kipar- ski okras obdaja graščino tako rekoč od vseh strani. Podobno, kakor je storil Šumi pri opisu dornavskega koncepta, hočemo našteti plastike, kakor se prikazujejo sprehajalcu, ki prihaja v Dornavo z juga po glavni aleji. Še prej pa omenimo štiri svetniške figure, ki obdajajo ali bolje, so obdajale graščino s štirih strani izven grajskega vrta. Ob cesti pred vstopom v alejo stoji kip Immaculate; to je pričetek osi, ki poteka skozi ves kon- cept ter se končuje na severu daleč izven vrta z drugo sakralno figuro. Os vzhod—za- hod sta vzdrževala dva svetniška kipa, eden, ki je stal v današnjem naselju Dornava, in drugi, še ohranjeni Janez Nepomuk, sredi polja zahodno od gradu. Številne plastike sprejmejo gledalca pred glavnim vhodom. Tu so najprej figure glav- nega in dveh stranskih notranjih portalov vrta pred graščino. Na stebrih glavnega por- tala opazimo na najvišjih mestih figuri psa 6 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA in panterja, ki se vzpenjata in pridržujeta rokokojski kartuši z grboma. Levo in desno od obeh stebrov sedita na volutah ograje dva gola dečka z rogoma cvetja v rokah. Na stranskih portalih, ki vodita v prednji vrt, sta na desni strani upodobljeni otroški postavi Pomladi, deklice s kito in košarico cvetja, in Poletja, deklice z žitnim snopom in srpom. Na desni strani najdemo z grozd- jem okrašenega dečka Jesen, njemu nasproti pa dečka Zimo, ki se zavija v ogrinjalo in drži v rokah ogrevalnik. Vsi stebri vrtne ograje so okrašeni s kamnitimi vazami: iz- menično sta podana dva tipa kelihom podob- nih posod, na ogelnih stebrih in ob portalih so večje vaze rokokojske, plamenaste oblike. Bogato plastične so zlasti štiri vaze obeh notranjih portalov, njihovi ročaji imajo ob- liko bradatih starčevskih obrazov. Razen vrtnih portalov je okrašen s plastikami tudi balkon glavnega graščinskega portala. Dve figuralni skupini, postavljeni na balkonski ograji, predstavljata levo dva dečka pri petju, desno deklico z lutnjo in dečka, ki venca muzikantinjo s cvetjem. Na oglih bal- konske ograje stojita dve rokokojski vazi. Na dvoriščni strani graščine moramo naj- prej omeniti plastiko fasade glavnega po- slopja in dveh stranskih traktov. Na čelu fasade opazimo kip stoječega Herakleja in dve cvetni vazi. Na slepih balustradah dvo- riščnih traktov so razmeščene velike kamnite vaze dveh vrst. Po štiri na vsakem traktu imajo kelihasto, po dve trebušasto obliko. Tudi te vaze so plastično ornamentirane, med ornamentiko pa so vpletena človeška obličja s smejočimi se in resnobnimi izrazi. Portal ograje, ki loči dvoriščni prostor od parka, krasita dve sedeči, na pol razgaljeni figuri. Če sodimo po telesih, gre za moški osebi; v dvignjenih rokah sta nekdaj držali atribute ali pa so to geste pozdravljanja. Da- nes bi figuri ikonografsko ne mogli določneje opredeliti. Stebri te ograje nosijo plitke vaze s cvetjem. Ko stopimo v park, smo sredi skupine fi- gur. Pred nami je fontana — plitek bazen s skalnatim otočkom, kjer Neptun s trizobom zabada vodno pošast. Žival ima ribje telo in prašičjo glavo, ob njenem boku je pes, ki jo grize za plavut. Okoli vodnjaka je stalo v krogu dvanajst figur na nizkih podstavkih. Danes jih je na svojih mestih le še šest, druge so v skladišču graščine. Te figure so v proporcih izraziti pritlikavci, kratkih te- les in močno razvitih glav. Po noši je mo- goče presoditi, da gre za upodobitve različ- nih komičnih tipov iz stanov tedanje družbe. Kipi so naslednji: i. žena z mesnatim licem in opičjimi usti. Oblečena je po modi zgod- njega XVIIL stol,, na glavi ima fontangeo. — 2. mož z. alonge-lasuljo, ki se zadaj spleta v kito. Oblečen je po modi zgodnjega XVIII. stol., na glavi ima širok klobuk. — 3. gologlav mož z lasuljo, v modni obleki XVIII. stol., z ovratnico - jabotom, ki gleda iz razpetega te- lovnika. — 4. debeluh v preprosti meščan- ski obleki zgodnjega XVIII. stol. Na glavi ima klobuk, t roki pismo. — 5. plemič y noši zgodnjega XVIII. stol. z dolgo lasuljo in klo- bukom. Dokolenski justaucorps ima prepa- san z ešarpo, desnico drži v mufu. — 6. brkat mož v preprostejši kmečki obleki z odpetim telovnikom. Z roko prijema za klobuk na glavi. — 7. mož v vojaški ali lovski noši prve polovice XVIII. stol. s krajšo suknjo in škor- nji. Prepasan je z dvema torbama, v levici drži klobuk. — 8. brkat vojak - konjenik s turbanom. Oblečen je v huzarsko nošo XVIII. stol., preko ramen ima ogrnjeno atilo, ob boku mu visi široka konjeniška sablja. — 9. debeluh v polmeščanski noši prve polovice XVIII. stol. s klobukom. Dolge lase ima spete s pentljo. — 10. plešast mož s starikavim obrazom v harlekinski obleki z naškroblje- nim ovratnikom. — IL debelušna žena v alp-, Dornava, figura iz cikla pritlikavcev, ■ prva polovica XVIII. stol. I KRONIKA č A S O 1' I S ZA SLOVENSKO K H A J E V N O Z G O D O V I N O ski kiriečki noši. Na glavi nosi klobuk (krajci so danes odbiti), v dvignjeni desnici je nekoč držala neznan predmet. — 12. plemič z brči- cami in dolgimi lasjiii, oblečen po modi druge polovice XVII. stol. Preko kratke suknje, okrašene s pentljami, padajo krajci jabota, obut je v visoke škornje, ob strani niu visi kratka sabljica. V širšem krogu je v tem delu parka raz- porejenih še šest figur. To so kipi antičnih mislecev. Figure so izdelane v naravni veli- kosti in imajo ob vznožjih vklesana imena: HIPPOCRATES, DIOGINES, THEOPHRAS, ARISTOTELES, HOMERVS, SENECCA. Kipi predstavljajo bradate starce v valovito nagubanih oblačilih in ogri- njalih ter z znaki svojega stanu v rokah. Hipokrat ima v roki knjigo, na glavi klobuk, podobno je opremljen Teofrast, ki drži v drugi roki še steklenico, Seneka in Aristotel nosita turbanom podobni pokrivali, slednji tudi krzneno ogrinjalo, oba držita v rokah knjigi. Diogenes in Homer sta gologlava, za- vita sta v močno razvihrani halji, zapestja rok, ki so držala atribute, so odbita. Po poti nekdanje aleje dospemo do dveh cvetličnih paviljonov, kjer se je ohranilo pet rokokojskih vaz; od tam vodi pot še k za- Dornava, figura u. cikla antičnih osebnosti, prva polovica XVIII. stol. ključnemu kiparskemu delu v parku — se- vernemu vrtnemu portalu. Podobno kot pri glavnem vhodu sta na notranjih stebrih fi- guri dveh vzpenjajočih se živali, psov s he- raldičnima kartušania, na zunanjih dve po- končni vazi. S svojim kiparskim okrasom — osemintri- desetimi figurami, če odštejemo dekorativne vaze, od katerih pa so mnoge domiselne ' kiparske umetnine — se uvršča Dornava med naše najvidnejše spomenike baroka. Kot sem že omenil, je skulpiura Dornave družno z drugimi panogami umetnostne dejavnosti pripomogla do ostvaritve baročnega ansam- bla, ki mu lahko poiščemo sorodnosti in vzore le izven meja slovenske pokrajine, v sosedni Avstriji. K razložitvi koncepta in stavbnega razvoja je prispevala omenjena razprava N. Šumija dovolj jasnosti. Enako kot arhitektura pa je tudi dornavska pla- stika, ki se nam prikazuje danes kot uglašen del graščinske celote, nastajala v etapah in pod različnimi dleti. Za to govore namreč plastike same. Po času nastanka in po njiho- vem kiparskem rokopisu bi jih mogli deliti v tri skupine. V prvo, najstarejšo, sodi vse- kakor ciklus pritlikavcev, v drugo figure antičnih modrijanov, ostali opus bi postavili v tretjo, najmlajšo dobo. Med našimi spomeniki so dornavski kipi pritlikavcev nedvomna posebnost (nekaj pla- stik tega žanra se je ohranilo še v graščini v Vipavi), če pa razširimo iskanje primerjav na dežele izven Slovenije, vidimo, da ti kipi niso osamljeni, celo več, da se uvrščajo med kar številne plastike te vrste, med tako ime- novane »vrtove pritlikavcev« (Zwerggärten), ki jih je baročna doba posejala po raznih krajih Evrope. Za nas je vsekakor najtehtnej- še avstrijsko gradivo. L. 1931 je dr. G. Gug- genbauer iz Linza napisal daljšo razpravo pod naslovom Zwerggärten.^ V tej razpravi so našteti in hkrati razvrščeni po skupinah avstrijski vrtovi s pritlikavci. Pisec navaja tri skupine, od katerih je za nas najzanimi- vejša prva. Tu so omenjeni samostanski vrto- vi v Gleinku, Lambachu in Garstenu v Gornji Avstriji, kjer so med leti 1715—20 postavili plastike pritlikavcev. Po zapiskih je ugotovljeno, da jih je izklesal kipar Wunt- scher iz Linza, vendar so le nekateri kipi njegove originalne zamisli in gre v glavnem za plastične kopije motivov iz zelo priljub- ljene baročne publikacije Augsburger Zwer- genbuch. Le-ta prikazuje na 50 tabelah bakroreze pritlikavih mož in žena, oprem- ljene s šaljivimi verzi. To delo je izšlo leta 1715 v Augsburgu, ki je bil tedaj središče južnonemške grafične produkcije. Tipi v ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA knjigi imajo vsak svoje šaljivo ime in poklic (n. pr. »Nutsch Mollof, ein vürnelmiber lapp- ländischer Landsherr und oberster Land- kuchelmeister auf der Insel Deserta, Liendl Schneckenfirst des Wienerischen Nachtkö- nigs Magazinvizierer« itd.). Prikazani so dalje komični liki iz vsakdanjega življenja, n. pr. novopečeni plemič-trgovec, ogrski hu- zarski polkovnik, turški paša itd. Dr. Gug- genbauer omenja nato še dve skupini pritli- kavcev: prva od teh je po njegovem mnenju starejša od zgornje in ne kaže potez poljud- nega humorja avgsburške knjige, marveč je bližja vplivom baročnega dvornega gleda- lišča, druga je značilna zaradi pestre moti- vike, v kateri se deloma že kažejo slovanski vplivi. Pisec pripominja, da se je prav z avgsburško knjigo udomačilo kopiranje figur po predlogah, inventivnejše delo pa je pri- čelo zamirati. Omenjena razprava je za naše razisko- vanje nadvse koristna, saj smo z njo — kot kaže — odkrili izvor motivike komičnih dor- navskih figur. To je namreč avgsburška knjiga škratov iz 1. 1715. Kot pravi Guggeii- bauer, je originalna izdaja danes precejšnja redkost, pomagati pa si moremo z reproduk- cijami iz te knjige in s posnetki plastik iz Gleinka, objavljenimi v razpravi. Iz avgs- burške knjige izvirajo risbe, ki predstavljajo Nutscha Mollofa, njegovo ženo Porcelano Kinkank in deklo Margl Woltzenhouberin, »Mayr-Thirii auf der grossen Olnib im Zil- lerberg, 12-jährige Braut«. Od teh treh figur sta vsekakor dve zastopani tudi v dornav- skem parku. Porcelana Kinkank je pritli- kavka z močno spačenim licem in z razkošno, dekoltirano obleko. S prav neznatnimi spre- membami najdemo ta lik v dornavski figuri, ki smo jo opisali pod št. 1. Debelušna Margl Woltzenhouberin je upodobljena v kratki ljudski noši z životcem in predpasnikom, na glavi ima širokokrajen klobuk. Med našimi kipi najdemo ženo v enakem oblačilu in v enaki pozi v figuri št. 8. Ce pogledamo še posnetke pritlikavcev iz Gleinka, ki jih je kopiral Wuntscher iz avgsburške knjige, opazimo kar precejšnjo podobnost s števil- nimi možmi s klobuki v Dornavi. To bi nas opogumilo k domnevi, da so še druge dor- navske figure posnete iz istega likovnega in literarnega vira. Ta vir je bil izredno popu- laren in dostopen in štajerski fevdalec si je mogel taka dela naročiti tudi pri mojstru svoje dežele. Ker gre le za kopije po pred- logah iz drugega desetletja XVIII. stoletja, še ne pomeni, da bi morale biti plastike prav iz tega časa, saj bi se mogel kopist-kipar zvesto držati teh predlog, četudi je delal pozneje. Vendar se zdi vabljiva misel, da so \ dornavska dela le nastala že v 20 letih, torej i v času, ko so bili v modi prav vrtovi s pla- i stikami po avgsburških vzorcih, še pred do- ■ končno »attemsovsko« ureditvijo jjarka, da '• so morda nekoč ta dela stala tudi v drugač- nem, bolj teatraličnem okolju, sredi vegeta- cije, kar je bila priljubljena baročna navada, • in da jim je šele zadnji dornavski arhitekt' odkazal današnji prostor okoli vodnjaka. Po ; kipar.skem rokopisu in tehnični obdelavi sej te figure razlikujejo od drugih dornavskih' skulptur, Cas je do danes že močno naglodal in s' patino poenotil oblikovne značilnosti posa-' jueznih del. \ primerjanju nadrobnosti pa se ] nam vendar zdi, da so tudi med plastikami; antičnih veljakov in drugimi figurami ne-: katere razlike. Prve so šibkejše že v zasnovi,) njihovi kontraposti so okorni in gubanjej oblačil je pri nekaterih podano brez domisel- [ nosti. Drugačen, velikopoteznejši pa je ki-^ parski prijem n. pr. pri figurah s portalai s kartušama, obeh skupinah na balkonu in i svetnikih. Dasi imamo pred seboj ikonograf-; sko zelo različne like, odmeva iz njih ista: govorica, skladnejša, bolj izbrušena, delo ■ Dornava, figura iz cikla pritlikavcev, prva polovica XVIII. stol. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO umetnika večjega kiparskega znanja. Iz po- vedanega hi se dak) zaključiti, da moremo poleg kiparja pritlikavih figur računati še z dvema dobama in dvema avtorjema. Naj- kvalitetnejša dela so nastala zadnja: v ta opus sodijo nedvomno tudi dekorativne roko- kojske vaze ob kipih na ograji. S to skupino je dobil kiparski okras Dornave v 40 letih, a še verjetneje okoli sredine XVIII. stoletja svojo dokončno podobo. Po dosedanjih proučevanjih nam še ni ' mogoče izreči končne besede o neznanih av- torjih. Kamnita, vsem vremenskim neprili- kam izpostavljena plastika povzroča nasploh pri ugotavljanju avtorstva večje težave kakor lesena, četudi večkrat preslikana skuiptura v zaprtem in pokritem prostoru. Zanesljivo je za sedaj mogoče trditi, da kažejo dornav- ske plastike s portalov, torej prej omenjena najmlajša skupina, izrazito sorodnost s figu- rami stopnišča pred cerkvijo na Ptujski gori (angela z rokokojskima kartušama. Janez Nepomuk). Ena in druga dela pa bi mogli postaviti v bližino graškega kiparskega sre- dišča, v obdobje Jožefa Schokotnigga, Eilipa Jakoba Strauba in sodobnikov, lo središče je najverjetneje imelo pri oblikovanju baroč- ne profane plastike im slovenskem Štajer- Doniava, kip deklice z balkona graščinske fasade, sreda XVIII. stol. skem odločilen vpliv. V podstavek Imma- culate sta vklesani črki J. S.: Način pisanja in prostor, kjer sta nameščeni, ne vzbujata vtisa, da gre za inicialki avtorja in bi ju prej imeli za začetek nedokončanega napisa. V skupino z vrtno plastiko smemo prišteti tudi plastični okras z nekdanjega vrtnega portala gradu Bori pri Ptuju. Portal je danes ohranjen le v fragmentih, bil pa je okrašen s figuraliko — putti in ornamentalnimi mo- tivi okoli lieraldičnih kartuš. Naslednje poglavje — plastika stopnišč — ustreza tudi kronološki razvrstitvi naših spo- menikov. Pomuditi se hočemo v dveh fevdal- nih stavbah slovenske Štajerske — v Mari- boru in Nooem Celju. Ce smo imenovali Dornavo baročni ansambel, primer sožitja različnih likovnih dosežkov iste dobe, potem bi veljalo navesti mariborski grad kot pri- mer, kjer je barok z arhitekturo, slikarstvom in kiparstvom skladno dopolnil starejšo got- sko in renesančno umetnostno rast in nadel njeni dostojanstvenosti še vedro reprezen- tančno lice. Prav s plastičnim dekorjem graj- skega stopnišča je ta rast izzvenela v kako- vostnem finalu. Enako kakor v Dornavi opuščamo na tem mestu starejšo zgodovino mariborskega gradu — podala sta jo že E. Fabrici 1. 1935 in J. Curk v Kroniki 1. 1959^ — in se vključujemo vanjo šele pred sredino XVIII. stoletja, ko je dal tedanji lastnik grof Brandis pozidati stopniščno stavbo in jo okrasiti s plastiko. To je bila zadnja faza barokizacije gradu, ki je poleg zunanjega videza spremenil že v drugi polovici XVII. stoletja tudi notranj- ščino in dobil svoj osrednji prostor — viteško dvorano, la dvorana je potem narekovala nadaljnjo umetnostno dejavnost: reprezen- tančno središče je potrebovalo primerne stranske prostore, ki bi uvajali prišleca v grajski ambient. Ugoditi je bilo treba tež- njam po učinkovitosti in vsaj v danih mož- nostih uporabiti element njenega stopnje- vanja. Take težnje so bile s pridom uresni- čene v dornavskem konceptu, spričo starejše stavbne osnove pa so se mogle v maribor- skem gradu uveljaviti le v mejah možne adaptacije. Določneje: pot, ki je s stopnje- vanjem likovnih učinkov vodila v dvorano, je bila razmeroma kratka. Glavna vloga pa je bila pri tem poverjena kiparju. Pot se je dejansko pričenjala na današnjem Grajskem trgu, kjer je stal med kapelico in upravno zgradbo (današnja kavarna) do 1. 1871 glavni portal, razgibana arhitekturna tvorba z bo- gatim rokokojskim ornamentom okoli vhoda in na volutah počivajočo atiko. Vrh portala je kronala plastika ležečega leva (danes nad 10 ČASOPIS ZA SLOVENS K O KRAJ K V N O ZGODOVINO KRONIKA Maribor, ki|> Diane na grajsl^em stopnišču, sreda XVIII. stol. vhodom v muzej) med dvema vazama s cvet-; jem. Za glavnim portalom je sprejela pri-j šleca bogato štukirana fasada stopniščnega j rizalita, okrašena z aliančnima grboma last- nikov, nato njena obokana veža in slednjič stopnišče, ki vodi v nadstropje z arkadami in viteško dvorano. Stopnišče je v spodnjem delu dvoramno in vodi na širok podest, od koder dospemo po krajših stopnicah v nadstropje. Obdaja ga masivna kamnita ograja v obliki preple- tajočih se izžlebljenih pasov, akantovega listja in školjčnih motivov. Na ograji in v stenskih nišah stoje figure, stene in strop oživlja lahkotna rokokojska vitica. Ob vho- dih na stopnišče sta dve večji figuralni sku- pini: na levi počiva boginja Ceres, ob zglavju ima rog obilja, dva dečka ji prinašata cvet- je. Na desni leži Diana, ob nogah in v na- ročju ima znake lova, tulec puščic in lok, v njenem spremstvu sta dva psa. V nišah zidu so štiri figuralne skupine, v vsaki vidi- mo dva dečka, ki z raznimi opravili simboli- zirata letne čase: pomlad — dečka pri oko- pa van ju vrta in nabiranju cvetja, poletje — dečka pri žetvi in ribolovu, jesen — prvi deček stiska v raajoliko vinski grozd, drugi se odpravlja na lov s sokolom, zima — deček v dolgem plašču in kučmi se greje pri ognju, drugi se ukvarja z malim topičem. Razen teh niš je šest drugih, dve v veži pred vho- dom in štiri na stopnišču. V njih stoje fantastične rokokojske vaze. Sredi obilice rocailleskih oblik zasledimo na vazali tudi figuralne motive in sicer: vazo s ptico na vrhu, vazo s sovo, ki drži v kljunu netopirja, vazo z veverico, dalje vidimo med ornamen- tom te vaze glavo purana, cvetje in človeški obraz, ki ga grize kača, vazo s ptičjo glavo in polžem. Peta in šesta vaza sta brez figur. V srednjem delu stopnišča počivata na poševni ograji dve deški figuri. Globus in daljnogled nam povesta, da gre za alegoriji geografije in astronomije. Na oglih ograje je razmeščenih štirinajst otroških figur — ale- gorij različnih poklicev: lov — deček s torbo' in zajcem, ribolov — deček z ribo in ribiško posodo, sadjarstvo — deček pri obiranju sadnega drevesa, kletarstvo — deček z natego, pomorstvo — deček z Neptunovim trizobom, pošta — deček s poštnim rogom, farmacija — deček s steklenico za zdravila, balistika — deček s topovsko kroglo, kotomerom in so- dom smodnika, kozmetika — deček s poso- dico za mazila, kmetijstvo — deček s koso, slikarstvo — deček s paleto, kiparstvo — deček z dletom in kladivom, glasba — deček s flavto, ples — deček s kastanjetaini. V za- ključnem delu stopnišča v prvem nadstropju se ustavimo še pred dvema kipoma v naravni velikosti: v levi niši se kmet v razpeti delov- ni obleki in z metlo v roki utrujeno naslanja na kaneliran stebriček, njegov sosed v desni niši, oblečen v praznično kmečko nošo se odkriva in nas z majoliko v desnici pozdrav- lja. Tudi na loži vzhodnega trakta gradu najdemo dve plastiki. To sta sedeča leva s košato grivo in topovskima kroglama v ša- pah, ki varujeta stranski vhod v viteško dvorano. Maribor, Poletje — figuralna skupina na grajskem stopnišču, sreda XVIII. stol. 11 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Med doslej naštetimi deli vzbuja maiibor-. ska plastika posebno pozornost. V mislih] imam predvsem ležeči figuri boginj. Upo- ] dobljeni sta kot ženi plemiške družbe, vi elegantni pozi, z modnima pričeskama in ogrlicama, obdani z draperijo, ki telesi bolj odkriva kot zakriva. Figuri sta smiselno j vkomponirani v prostor na ograji, ugajata; po smelem konceptu in obravnavanju for- I malnih detajlov (izraz lic, roke, poudarjanje j telesnih oblik pod oblačilom). Tudi stoječi' putti na ograji so zavzeli reprezentančne [ drže in niso razgibani otroci, ki jih poznamo i z atik naših oltarjev, marveč nam z umirje- \ nimi kretnjami in oficialnim nasmeškom po- ; nnjajo svoje atribute. Živahnejše, intimnejše i razpoloženje vlada v nišah z Letnimi časi, ■ ki jim odgovarja dinamična oblika rokokoj- ; skih vaz. Od drugih figur se razlikujeta kipa ^ obeh kmetov. Delavnik in Praznik. Močnejši i naturalistični poudarek, proporci in neko- i liko okorne drže postav so v nasprotju z dovršeno, heroizirano telesnostjo obeh boginj, s. Zdi se, kot bi bili na delu dve roki. Vendar! je govorica celotnega kiparskega dekorja eno- j vita. Tematska pestrost od mitologije do ale- i goričnih prikazov poklicev in ved, ki so tudi Maribor, kip kmeta na grajskem stopnišču, sreda XVIII. stol. znanilci družbenih preobratov svojega časa (n. pr. alegorije gospodarskih panog, zdrav- stva itd.), in slogovna značilnost, kjer se srečuje v bistvu še visokobaročna, dinamična, a zajetna figura z naprednejšimi znaki — rokokojskimi ornamenti, oboje daje grajske- mu stopnišču mikaven pečat posvetne umet- nine in za pokrajino značilnih stilnih po- javov okoli srede XVI1L stoletja. Zaman iščemo v Mariboru podatke o av- torju. Rahlo upanje, da smo se mu približali, vzbudijo črke H. G. V. B. na ovratnici psa iz Dianinega spremstva. Vendar je skoraj izven dvoma, da to niso inicialke kiparjevega imena. Na enak način so okrašene ovratnice psov na številnih podobah, ki jih vidimo n. pr. v lovskem muzeju v Gradcu. V vseh primerih se inicialke ujemajo z imeni fevdal- cev, lastnikov slik. Ostane nam torej le pri- merjava z deli onstran meje. E. Fabrici je videl v suvereno začrtanem obrisu in čutnem izrazu boginj Ceres in Diane sorodnosti z opusom Rafaela Donnerja in menil, da bi utegnil biti naš avtor učenec Donnerjeve šole. S tem bi seveda prišla v poštev vrsta avstrij- skih kiparjev. Fabricijevo dokaj površno označbo še ni bilo mogoče podkrepiti s teht- nejšimi dokazili. Res nam tudi primerjava z najbližjimi t. j. graškimi deli za sedaj ne more nuditi zadovoljivih rezultatov, dasi je bilo pregledano precej spomenikov profanega kiparstva. Tako moramo nadaljevati iskanje avtorja mariborske plastike na širšem teri- toriju. Pri tem delu bo vsekakor treba po- globiti naše proučevanje avstrijskega gra- diva, bržkone pa bo treba tudi počakati na nove izsledke naših sosedov, saj opus njiho- vih kiparjev še daleč ni ves raziskan. Z graščino Novo Celje omenimo drugo stopniščno plastiko na našem ozemlju. Ple- miška rodbina Gaissruck je med leti 1754—60 pozidala sedanje poslopje, ureditvena dela pa so se nadaljevala še do 70 let stoletja.* Tudi v Novem Celju so se v sozvočju izrazile različne umetnostne dejavnosti baroka. Med- tem ko je mariborsko stopnišče z arhitekturo in plastiko, s členitvijo prostora in izraz- nostjo njegove skvilpturne spremljave še močno vezano na izročila prve polovice XVIIL stoletja in je v času, ko se je stop- nišče dokončavalo, torej okoli sredine sto- letja, v bistvu le rocaille vtisnila celoti na- prednejši videz, je stopnišče v Novem Celju značilnejši predstavnik druge polovice sto- letja. Prostor stopnišča, ki se v dveh rokavih vzpenja v tretje nadstropje, je v primeri z mariborskim preprostejši, treznejši, stene obdajajo le plitki pilastri s štukiranimi kapi- teli in j-okokojskim ornamentom, ograja je 12 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Železna, paličasta in le plastike j^očivajo na njenih kamnitnih vogalih. Danes kipov ni več na stopnišču, bili so belo poslikani in so skupno s prostorom ustvarjali ambient, v katerem je bilo čutiti bližino klasicizma. Na podstavkih je počivalo osem lesenih figur, ki se danes hranijo na stopnišču Na- rodnega muzeja v Ljubljani. Figure pred- stavljajo na pol ležeče muze in parke v raz- gibanih pozah, obdane z bogato draperijo fantazijskih oblačil in ogrinjal. Nekatere od njih imajo modne, druge antične pričeske. Po gestah bi mogli soditi, da so figure nekoč držale v rokah atribute, a .zapestja so bila domala pri vseh poškodovana ali odbita in pozneje popravljena. Na prvi pogled spoznamo, da je osem žen- skih postav ustvarila roka spretnega umet- nika-rezbarja, če sodimo po formalni dogna- nosti, nedvomno prvega med avtorji naše profane plastike. Y osmih variantah je kipar upodobil težavni motiv z na pol ležečo fi- guro. Pod obilico gub se odčrtavajo skladne konture vitkih teles, figure gestikulirajo z eleganco in ,tudi obličjem je znal umetnik izvabiti življenjski izraz. V teh plastikah je nekaj rokokojske gracilnosti, element, ki se v domačih delih skoraj ne pojavlja. Ta po- teza pa je v novoceljskih delih mestoma že podana z drugo, klasicistično. Slednja ni morda pri vseh figurah enako izrazita, toda pri nekaterih telesih je že v konceptu čutiti, kako se baročna dinamika umika umirjenej- šemu življenju; ponekod napovedujejo to gube po antiki posnetih oblačil, ponekod kar obličja. Prepletanje baročnih in klasicističnih zna- čilnosti nas v Novem Celju mnogo močneje kakor v Mariboru spomni Rafaela Donnerja, od njega pa najdemo tudi pot k zadnjemu pomembnemu kiparju baročne Štajerske — Vidu Königerju. Temu kiparju, ki je za- ključil vrsto svetlih imen in prav ob koncu baroka dodal štajerski plastiki nov vrh, je posvetila znanost že mnogo pozornosti. Tako nam je sporočen Königerjev obširni opus, ki je nastajal med 1. 1755 do 1792.* Na tem mestu ne bomo naštevali njegovih nadrob- nosti, dotakniti se ga bo treba ob drugi pri- liki — v posebni razpravi, ki naj zajame vsa Königerjeva dela na slovenskem in hrvat- skem ozemlju. Kiparjevo ime ni v zgodovini Novega Celja nikjer omenjeno, če pa posta- vamo ves kiparski okras te graščine — pla- stike stopnišča, pred portalom in v kapeli — poleg znanih Königerjevih stvaritev, ni težko povedati, kdo je njihov avtor. Novo Celje se uvršča med mojstrova dela iz konca 60 ali začetka 70 let. (Primerjati je vredno stop- niščno plastiko s figurami božjega groba v graškem Mavzoleju). V istem času je Köni- ger izdelal figuralno svetniško skupino v Petrovčah, tako imenovane Petrovške križe, kjer je vklesal tudi svoj podpis. S Königerjevim delom v Novem Celju pre- hajamo k tretji skupini, v katero smo uvrstili plastiko s fasad dveh štajerskih graščin. Kipa pred portalom v Nooem Celju stojita sicer na posebnih podstavkih in nekoliko odmaknjena od arhitekture, vključujeta pa se v kompozicijo portala, ki predstavlja z visokima pilastroma in balkonom najmar- kantnejši člen glavne fasade. Kipar je upodobil v nadnaravni velikosti dve atletski postavi, Anteja (po starih virih Samsona) in Herakleja. Mišičasti telesi obeh bajeslovnih junakov sta zmerno razgibani s kontrapostom, kretnjami rok in vihranjem ogrinjal. Gre za monumentalno demonstra- cijo moči, za psihično in fizično reprezen- tiranje, za sprejem prišleca, ob katerem se zdi, da so se akcije figur pravkar umirile. Podobno vlogo imajo n. pr. nadnaravne fi- gure gradu Eggenberg pri Gradcu. Že pri. stopnišču smo omenili, da so novoceljske plastike značilno delo Vida Königerja. Isto moremo ponoviti ob kipih pred portalom. Tip bradatega obraza, nadrobnosti stoje, draperija itd. govore zanesljivo za tega mojstra. Heraklej kaže izrazito sorodne po- teze s figuro istega junaka na vodnjaku v graški Bürgergasse št. 1. Novoceljske figure je vsekakor treba prišteti h Königerjevim vidnejšim stvaritvam. Drugo plastiko, ki sodi v našo skupino, najdemo v Betnavi pri Mariboru. Plastični okras dvorca je skromen. Zleknjena, enonad- stropna fasada ima na čelu srednjega, pa- viljonskega dela dve kamniti figuri. Na poševnih straneh čela posedata debelušna dečka — vrtnarja s klobukoma, škropilni- cama in grabljami. Figuri simbolizirata vrt- Novo Celje, stopniščna plastika, delo V. Königerja, 1760—70 13 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO K R A J K V N O Z G O D O VINO pred vstopom v stavbo opozorita gosta na letno depandanso mariborskih fevdalcev. Slednji so prezidali in prenredili betnavski dvorec v 80 letih XVIII. stoletja, kipa močno spominjata na ležeči de.ški figuri z maribor- skega stopnišča, zato bi bilo mogoče, da sta nastali še pred adaptacijo Betimve v sredini stoletja ill da sta delo istega mojstra kot plastika v gradu. Ob zaključku hočemo v pregledu profane plastike omeniti še eno delo, ki je izven teri- torija naše Štajerske, vendar v njeni bližini in tako rekoč danes edino na svojem ozemlju — portal gradu v Murski Soboti. Njegova arhitekturno-piastična kompozicija je na-- stala verjetno v 20 letih XVII1. stoletja. Stopničasto poglobljeni portal z bogato jer- menasto ornamentiko flankirata dva stebra, ki ju v zgornji polovici zamenjata figuri atlantov — nosilcev kapitelov in masivnega ogredja, ki se nad portalom razvije v balu- Murska Sobota, figura atlanta z grajskega portala, prva polovica XVIIL stol. strado balkona. Pred seboj imamo izrazito arhitekturno plastiko. V zmernem napreza- nju moči se kažeta telesi z vsemi nadrob- nostmi mišičevja, z obraznih potez pa je razbrati prej razmišljali je kot fizični napor. V obširni publikaciji o madžarski baročni plastiki se je Maria Aghazi posvetila tudi kiparju soboškega portala.'' Po imenu ni znan. ta portal pa ni njegovo edino delo. Iz te publikacije je razvidno, da je število por- talov z atlanti na Madžarskem kar precejš- nje, prav z našim delom pa je v nedvomni zvezi portal palače Grasalkovich v Budim- pešti. Pri nas je ta kvalitetna plastika osam- ljena, primer povezave z umetnostjo sosednje madžarske pokrajine, katere baročni kiparji so verjetno večkrat gostovali v Pomurju, a je poznejši čas skoraj povsem zabrisal nji- hove sledove. Izven naštetih skupin stoji še premična profana plastika. Pod to razumemo kiparske izdelke, ki so podobno kakor slike sodili k opremi — inventarju grajskih stanovanj. Pravzaprav smemo plastiko te vrste le dom- nevati, spregovoriti pa bi utegnili o njej arhivi, predvsem zapuščinski akti, kjer se poleg drugega navajajo tudi umetnine. Tako sta n. pr. omenjena v popisu inventarja gradu Pukštajn pri Dravogradu iz I. 1741 figuri boga Janusa in Justicije, »alles mit guedten guldt verfasst und von Bildhauer arweith«.« * Dosedanji izsledki pri raziskovanju baroč- ne plastike v severovzhodni Sloveniji so nam pripomogli do jasnejše predstave o njenem razvoju in končno tudi do njene opredelitve v glavnih obrisih. Privedli so do zaključkov, da sta v XVIII. stoletju porasla število in umetniška zmogljivost domačega kiparskega kadra do tolikšne mere, da je le-ta postal odločilni oblikovalec v umetnostni tvornosti svoje stroke. Vse to velja za opus domačih kiparjev; ti so bili avtorji štajerske sakralne plastike. Posebno mesto pa zavzema v našem gradivu plastika, ki je nastajala v fevdalnem okolju, torej našteta profana dela. Kot smo videli, gre tu skoraj izključno za »gostova- nja«: pri izbiri umetnika je odločala stopnja ugleda, zven njegovega imena, plemstvo v naših krajih je bilo rodbinsko povezano z drugimi avstrijskimi pokrajinami in tudi po tej poti so mogla prihajati priporočila za delo tujih kiparjev. Domačinom ni nudil fevdalec pri urejevanju svojega doma mnogo zaslužka. Ni težko sklepati, da je vladalo prepričanje o manjši umetniški zmogljivosti domačih kiparjev. Spričo pogosto kar ša- 14 ČASOPIS ZA SLOVENSKO K R A J K \ N O ZGODOVINO KRONIKA bloiiskega dela na cerkveni plastiki je bilo tako mnenje za večino mojstrov tudi upra- vičeno. Tako so bili pri profanih delih ude- leženi gostje. Njihova skulptura je prinesla — podobiu) kakor sočasno profano slikar- stvo in arhitektura — nekaj odmevov likov- ne govorice dvorskega, oficialnega baroka. Našemu, iz neoficialne smeri izhajajočemu kiparskemu |)remoženju so dala ta dela mnogovrstnejši izraz in iiiestonm tudi nadih svetovljanstva. Vendar je jasuo. da ne gre v naših pri- merih za vrhunske stvaritve na področju oficialne baročne smeri. Ustvarili so jih ki- parji, pri katerih je prej čutiti poljudnejše pristopanje vsebinskim in oblikovnim kon- stantam oficialnega baroka. Tu je treba po- vedati, da je ta poteza — za razliko od italijanskih in francoskih sodobnikov — im- sploh lastna velikemu številu, tudi kako- vostno prvim avtorjem oficialnih, dvorskih del v alpskih in srednjeevropskih pokrajinah. Razložljiva je z razpoloženjem in še iz gotike izvirajočo rezbarsko popularnostjo v omenjenih pokrajinah, ki ju niso mogli po- vsem zasenčiti niti vzori in šolanje v Italiji ali Franciji. Slednjič pa so med umetniki oficialnih del še kakovostni razločki. Poljud- nejši značčij naših profanih stvaritev bi si zato upali razložiti še drugače. Njihovi av- torji so bili bržkone po večini kiparji dežel- nih središč, ki jim je specifičnost položaja v provinci — na eni strani razmeroma nmnj številna in manj zahtevna naročila podežel- skega plemstva, na drugi strani množina cerkvenih naročnikov — izoblikovala poklic- no prožnost in prilagodljivost v obe smeri. Diferenciacija med umetniškim potencialom teh ustvarjalcev in Dunajem ali Miinchnom, da govorimo o dveh najbližjih središčih dvorske umetnosti, seveda ni težavna in po- stavlja provincialne umetnike na drugo me- sto. Njihov opus pa se občutno dviga nad nivo kiparjev drugih manjših krajev in je tudi jasno oddvojen. ko opredeljujemo regio- nalno ustvarjalnost slovenskega dela Štajer- ske. Profana baročučv plastika na naših tleh pomeni redke posebnosti, ki niso odjeknile v razvoju domačih delavnic. Ob koncu pregleda še konservatorska pri- pomba. Rekli smo že. da ni bila usoda v pre- teklosti tem spomenikom nič kaj naklonjena. Mnogo plastik je danes močno poškodovanih in mnoge so romale v skladišča, prostori, za katere so bile namenjene, pa so izgubili zna- ten del svojega zgodovinskega mika. Vendar bi bilo še mogoče marsikaj rešiti in popra- viti. Vso spomeniško skrb nujno zahteva edinstveni koncept parka v Dornavi. v hor- tikulturno urejeno okolje bi bilo treba posta- viti plastike v Slovenski Bistrici in Gornji Radgoni. Izkušnje so pokazale, da zahteva izdatnejše zavarovalne ukrepe kot doslej še grajsko stopnišče v Mariboru. Pričujoče vrste so bile vsekakor napisane tudi z namenom, da opozorijo na spomeniško dragocenost, ki nam ne sme propasti. OPOMBE 1. Dr. Gustav Guggenbauer: Zwerggärten, Zeitschritt für oberösterreichiische Geschichte, Landes und Volkskunde, 13/il931, str. 109—11?. — 2. Erwin Fabrici: Die Burgen der Stadt Mar- burg, Ulit besonderer Berücksiahtigung des Trep- penrisaldtes an der jetzigen Burg. München 1935. Jože Curk: Mariborski mestni grad. Kronika VIIjll, str. 50—36. — 7. Dr. Novostrasclietzkv: Stiriens Eden. Das Santiial und die Umgebung von Neu-Cilli in der .südlichen Uiitersteiermark, Wien 184'?. — 4. E. Andorfer: Veit Königer und seine Werke, Graz .1925. R. .Kohlbach: Steirische 'Bildhauer, Graz 1956. — 5. Maria Agliazi: A ba- rokk szobraszat Magyarorszagön, Akademiai Kiado, Budapest 1959. -- 6. Drž. arhiv LRS, po- družnica Maribor. 15