KN JIŽEV N O ST
Iz slovenske geografske književnosti
Krajevni leksikon Slovenije. II. knjiga. Jedro osrednje Slovenije in njen 
jugovzhodni del. S sodelovanjem Franceta Planine in Živka Šifrerja pri­
pravil in uredil Roman Savnik. DZS, Ljubljana 1971. 705 str. +  mapa z 9 
zemljevidi. 4°.
Razmeroma hitro je za prvo knjigo tega pomembnega repertoarja slo­
venskih krajev izšla njegova zajetna druga knjiga. Vsebinsko zajema srce 
Slovenije, Ljubljano z njenimi občinami, domžalsko in kamniško občino ter 
večji del Dolenjske z Belo krajino.
Kakor v prvi knjigi je tudi tu uvodoma pri vsaki občini podan splošen 
pregled, ki zgoščeno opisuje zemljepisne in geološke razmere, arheološke 
najdbe, prometno, gospodarsko in družbeno strukturo, zgodovino NOB, pro­
svetno dejavnost in glavne kulturnozgodovinske spomenike. Opisi krajev 
se drže v glavnem metode, ki se je v okviru možnosti izkazala kot uspešna 
že v prvi knjigi, vendar so smotrno razširjeni. Bolj kot v prvi knjigi so upo­
števane šole s svojo zgodovino in pomembnejše cerkve s svojimi umetniški­
mi zakladi. Če primerjamo opise krajev s tistimi v starem Krajevnem leksi­
konu dravske banovine, nas prijetno preseneča, da so čestokrat mnogo ob­
sežnejši in tehtnejši. Kar na slepo sem primerjal nekaj teh opisov: Dobliče 
imajo v novem leksikonu skoraj za dve tretjini več besedila, Grosuplje pet­
krat več, Nevlje trikrat več, Gradac trikrat, Sodražica skoraj štirikrat, Treb­
nje nad trikrat več. Marsikateri naš kraj je tako prvič dobil majhno topo­
grafsko in kulturnogeografsko monografijo.
Posebno pozornost zasluži opis Ljubljane in njenih občin, ki obsega 
sam 148 strani. Monografija mestnega jedra (51 strani), delo odličnega po­
znavalca Ljubljane profesorja Silva Kranjca, je danes vsekakor najboljši 
in najzanesljivejši vodnik po glavnem mestu Slovenije, še celo, ker ga sprem­
lja v prilogi prikupen večbarvni mestni načrt, delo arhitekta Vlasta Kopača. 
Po splošnem pregledu, ki nas seznanja z naravnimi, prometnogeografskimi, 
političnimi, kulturnogeografskimi, demografskimi in zgodovinskimi podatki, 
je avtor nadrobno opisal staro Ljubljano, južno Ljubljano, novo mestno sre­
dišče in vzhodne ter severne mestne dele. Kranjčev opis, ki bi, morda do­
polnjen s praktičnimi turističnimi navodili, zaslužil objavo kot posebna knji­
ga, obsega potemtakem vso občino Ljubljana-Center. Obširno so obdelane 
tudi druge ljubljanske občine (Lj.-Bežigrad, Lj,-Moste-Polje in Lj.-Šiška pre­
težno iz peresa Živka Šifrerja, medtem ko je opis občine Lj.-Vič-Rudnik ve­
čidel delo Romana Savnika ml. in deloma Janeza Debeljaka).
Ne le Ljubljana in njen okoliš, tudi druge v knjigi obravnavane občine 
so našle dobre opisovalce. Pretežno so sodelovali pri opisih občin — Črno­
melj: I. Simonič, Domžale: P. Urankar in J. Grčar, Grosuplje^ R. Savnik ml., 
Kamnik: P. Urankar in J. Grčar, Kočevje: I. Simonič in Z. Šifrer, Litijaj J. 
Zupančič in Iva Zupančič, Metlika: Z. Rus, Novo mesto: M. in T. Dobovšek, 
R. Savnik ml., I. Baškovič, Ribnica: I. Simonič in J. Debeljak, Trebnje: F. 
Ražun, I. Dvornik in drugi.
2elji, ki je bila ponovno izražena, da bi leksikon navajal tudi literaturo 
o posameznih krajih, uredništvo razumljivo ni moglo povsem ustreči, vendar 
je pri nekaterih pomembnejših krajih le zapisana vsaj glavna literatura, 
v dveh primerih (pri Ljubljani in Novem mestu) pa hvalevredno tudi opozo­
rilo, kje je treba iskati podrobnejšo bibliografijo.
Knjigi je priloženih 8 preglednih zemljevidov občin, ki so vestno delo 
prof. F. Planine in tehnika F. Otujca, ter že omenjeni načrt Ljubljane V. 
Kopača. Tu naj mi bo dovoljena pripomba, ki ni geografska, marveč biblio­
tekarska. Zdi se mi škoda, da zemljevidi niso uvezani v knjigo, temveč zlo­
ženi v malo trpežno mapo, iz katere se kaj lahko izgube ali poškodujejo. 
Zgodilo se bo tudi, da bo kdo prav porabni zemljevid svoje občine pribil na 
steno, kjer bo P  rej ali slej propadel, knjiga pa bo nepopolna. Dobro bi bilo 
tudi, da bi zemljevidi imeli napise še na hrbtni strani in da bi bili oštevilčeni. 
Tako bi lahko hitreje ugotovili, h kateri izmed bodočih štirih knjig leksikona 
spada zemljevid.
Knjiga je delo 39 avtorjev in opisuje 2023 naselij. Profesorju Romanu 
Savniku gre za delo, ki ga je opravil z urejevanjem in dokončnim obliko­
vanjem tega ogromnega gradiva, vse priznanje. Pohvala pa gre tudi vsem 
njegovim sodelavcem.
Valter Bohinec
Jugoslovanski sim pozij o u rb an i geografiji. Geographica Slovenica 1. Iz­
dal in založil Inštitut za geografijo Univerze v Ljubljani, Ljubljana 1971, 
298 +  (IV) strani.
Slovenska geografska strokovno-znanstvena publicistika je spet postala 
bogatejša za publikacijo Geographica Slovenica, ki jo bo občasno izdajal In­
štitut za geografijo Univerze v Ljubljani. Po svojem osnovnem konceptu je ta 
publikacija, v razliko od drugih geografskih revij, dvojezična strokovna pu­
blikacija, kar je nedvomno izrednega pomena za razširjanje in prodiranje 
slovenske geografske misli in znanstvenih dosežkov naših geografskih raz­
iskav v tuje strokovne kroge.
Prvi zvezek zbornika »Geographica Slovenica« prinaša celotno gradivo 
s prvega jugoslovanskega simpozija o urbani geografiji, ki je bil v jeseni
1970. leta v Ljubljani (poročilo o njem gl. v GV XLII, str. 155—156). Na tem 
mestu moramo pohvaliti prizadevnost organizatorja simpozija kakor tudi 
glavnega urednika zbornika prof. I. Vrišerja, da sta nam v tako izredno 
kratkem času, ko je minilo komaj leto dni od posvetovanja o urbani geogra­
fiji, že v tiskani obliki posredovala vseh 20 referatov, ki so bili na simpo­
ziju podani in diskusijo, ki se je razvila ob njih.
Po vsebinski zajetosti problematike s področja urbane geografije so v 
zborniku objavljeni referati razdeljeni na pet razdelkov. V prvem poglavju 
nas I. V r i š e r  s prispevkom »Jugoslovenska urbana geografija u poslerat- 
nom periodu« seznanja z glavnimi smermi proučevanja naših mestnih naselij 
(regionalno-geografska, proučevanje funkcij in vplivnih območij mest, prebi­
valstvene in socialne problematike mest, morfološke strukture).
Drugi razdelek z naslovom »Urbanizacija in urbani sistemi« vsebuje štiri 
izredno zanimive referate. S. Z u l j i č  objavlja referat »Pojava metropolskih 
regija i njihovo značenje za dal ju urbanizaciju Jugoslavije«; K. R u p p e r t  
v članku »Der Urbanisierungsprozess aus der Sicht der Sozialgeographie« raz­
mišlja o osnovnih funkcijah obstoja v procesu urbanizacije; med nje prišteva 
naslednje štiri kategorije: »življenje v skupnosti«, delo, stanovanje in rekrea­
cija. V. K o k o l e  objavlja »Sistem centralnih krajev in spremembe politično- 
teritorialnih enot v SR Sloveniji«. Avtor je mnenja, da se hierarhija uprav­
nih enot zelo dobro odraža tudi v hierarhiji centralnih krajev, in na osnovi 
tega skuša v SR Sloveniji spoznati dinamiko sistema centralnih krajev. Pisec 
ugotavlja, da je redukcija števila naših občin v letu 1952 bila izvedena v 
smislu »oskrbnega načela« (po W. Christaller ju), medtem ko se pri naslednjem 
skrčenju števila občin (od leta 1955 do 1957) kaže, da je »oskrbno« načelo bilo