ZMAGO BREGANT: Šola bodočnosti in pot k njej. »Dali so me v šolo, v ono pusto, sre« pogledo, od vseh strani zadelano, kjer ni ne solnčnega belega peska, ne razbi* tih loncev, ne kljukastih ponev, ne pip* cev brez ročnika in kapeljnov še celo ne. Samo trde človeku nerazumljive be* sede so tam in velike črke na črno ta* blo zapisane!« tako je obsodil našo sta* ro šolo veliki naš Cankar. »Enajste šole,« šole dela, zibel živ^ ljenja, solnca, cvetočih travnikov, belih cest, temnih gajev, otroškega radovanja si je želel, ki bi sipala svetla boigastva, lepote, ki jih hranijo domače vsakdanjo? sti radostnim, smehljajočim obrazom Taka šola naj bi bila delovna šola (po Layju), ustvarjajoče učenje (po Sei= fertu), pedagogika dela (po Plecherju), proiduktivno delo (po GansBergu), pot k sili (po Scharlmannu), samodelavnost in ustvarjajoče veselje (po Wetekampu), učna in delovna šola (po Wohlrabu), pro* dukti^Tia šola (po Žgeču), šola dožitkov (po Vogtu)" Vsa ta razna imena vsebuje šola bodočnosti ter gredo istemu cilju nasproti, to je potam samodelavnosti, samoustvarjanja, samopridobitve do du? ševnega pridobivanja. Ni najti v zgodovini primera, da bi katera doba v zgodovini prinesla toliko prevrata v vzgojnem delovanju, kot da« našnji dnevi. Dozdeva se mi, kot da bi se šolskim prostorom odprla okna in vra< ta na stežaj, da bi kolikor mogoče mnogo svetlobe, solnca, zraka, življenja, ki vrvi zunaj, našlo vistop v šolske prostore. Ni več naloga naše šole dečje glavice napol« niti z učenostjo knjig, »ampak dati ji spo* sobnost, kako sipridobiva znanje in s am o s t o j n i način delovanja« po Ker* schensteinerju. Seveda ne boimo mogli ustvariti ta* ke šole čez noč, tudi ne z referati, tudi ne s knjigami, ampak le potom dela po načelih, ki jih nam propagira nova šola bodočnosti, t. j. z našo samodelavnostjo, z našo samopridobitnostjo, z našim iska= njem potov in načinov, stopati počasi korak za korakom, da se približajirto ci« lju šole bodočnosti ter iz Cankarju tako osovražene šole učilnice, ustvarimo šolo solnčnega belega proda, šolo veselja, šo* lo življenja. Tu v uvodu moram omeniti, da je moje delo samo slab korak proti cilju delovne šole, da je le prehod v pravo produktivno šolo, kajti ne poderimo vseh mostov prošlosti za seboj, pomni« mo, da v naših žilah teče kri stare šole ter da bi on, ki bi razdrl vso preteklost za seboj, bil rušilec, a ne ulstvaritelj. Pač pa stopajmo takoj na pota, ki vo^ dijo k šoli bodočnosti — in kjer le m o * remo, uvajajmo prekrasna načela, ki jih propagirajo apostoli nove šole. Da lahko kritično pravilno sami sebe orijentiramo in da se ne izgubimo enostransko1 ter ne zgrešiimo pravega cilja delovne šole, si raoramo biti na jasnem z načeli delov? ne šole. Sodobno je mogoče razločevati v reformah šolstva tri struje, ki propagi« rajo delo v šoli. A. Najstarejša struja zahteva tako« zvani »rokotvorni pouk za dečke«, ki je uveden tudi po novem učnem načrtu v naše šole ter naj ga danes uvajamo v na« še šole. S Prešernom bi vzkliknil: »Kaj pa je tebe treba bilo.« Naši učni načrti kažejo, da imamo opraviti s to strujo propagatorjev ročnega dela v šoli. Smo= ter »ručnega rada« je priučenje r o č n e spretnosti pri dečkih ter je vsled te* ga oddaljen od drugih predmetov, njes gova izvršitev je mogoča samo v poseb* no urejenih šolskih delavnicah. Razen priučenja rokodelske spretnosti je z njim v zvezi le ona vzgoja, ki je zvezana z vsakim delom. Za splošno izobrazbo ne pride torej v poštev. Njegovo oibligatos rično uvedbo je odbilo1 nemško učitelj« stvd v Kolnu že leta 1900; a mi ga uva* jamo šele danes. Kakšno stališče zavzame naše uči« teljstvo, ni znano, ker je bilo postavlje« no pred izvršena dejstva uradno predpi* sanih učnih načrtov. Vidli se pa, da odlo* čujoči faktorji pripadajo tej struji, saj na* ši tečaji za »ručni rad« govore o tem do« volj. Baš tečaj »ručnega rada« me je od? vrnil od njega ter me zapeljal v naročje delovne šole. Propagando »ručnega ra= da« v naši državi je izvršil aineriški po* mladek Rdečega križa, ker hoče tudi tu zasužnjiti Amerika Evropo. Ameriški princip dela, kjer je človek le nekak mr« tev stroj, oziroma mrtvo kolesce v stro« ju življenja, ni za nas, ki hočemo biti ču« teče kolesce našega skupnega žitja. Srbija je uvedla rokotvprni ppuk po prizadevanju Adžiča, upok. uprav. uči* teljske škole v Nišu, ki jevLeipzigu ob* iskal tečaj za ručni rad leta 1886. ter spis sal knjigo »Ručni rad u niškoj školi, su« vremno ped. pitanje«. Ta je bil tudi apo* stel te ideje ter njene uVedbe v osnovs no šolo. (Dalje Prih.)