SLEDOVI SREDNJEVEŠKEGA ŠPITALICA PRI KONJICAH IVAN ZELKO Po drugi (Svetovni vojni se je povečalo za- nimanje za žičko kartuzijo, ki je predvsem v srednjem veku bila pomembna v kulturnem, gospodarskem in zdravstvenem pogledu na področju tedanje Spodnje Štajerske. Umet- nostni zgodovinarji pogosto obiskujejo' in študirajo razvaline Zičkega samostana, ki predstavlja gornji samostan kartuzije. Še številnejši so obiski turistov, ki se z zanima- njem ozirajo po starih razvalinah, iz katerih vsaj v odtenkih odseva nekdanja umetniška veličina samostanskih zgradb, zlasti cerkve. Zavod za varstvo spomenikov Slovenije je pričel z načrtnim raziskovanjem razvalin že leta 1957, ko je bila očiščena ruševin cerkev sv. Janeza Krstnika. V naslednjih letih so očistili in raziskovali razvaline v presledkih vse do danes. O vsem tem je pisalo strokov- no glasilo zavoda za spomeniško varstvo in deloma tudi dnevno časopisje. Širokopotezno raziskovanje je predvideno predvsem v le- tošnjem letu. V spodnjem samostanu žičke kartuzije je edini nepoškodovani ostanek samostanskih zgradb sedanja župnijska cerkev, ki je bila prvotno cerkev redovnih bratov in gostov. V smislu svojih redovnih pravU so si namreč kartuzijani ob naselitvi uredili dva samo- stana. Gornji samostan, sedaj Zički samo- stan, je bila hiša za redovne patre — duhov- nike, medtem ko je bil spodnji samostan, sedaj Špitalič, bivališče za redovne brate. Okoli 300 let (med leti 1160—1450) po na- selitvi kartuzijanov v dolini ob potoku Žič- nica, na južni ,strani Konjiške gore, so bivali v sedanjem Špitaliču kartuzijanski bratje, ki so se ukvarjali z gospodarstvom in obrtjo. Tu so imeli svoje celice in gospodarska po- slopja. Kmalu po ureditvi svojih bivališč so ustanovili »hospital«, špital, bolnišnico, ki se omenja že leta 1185.' Zanesljivi zgodovinski podatki prikazujejo žičke kartuzijane kot vnete pospeševalce zdravstvene službe^ in izkazovalce dobro- delnosti. Središče njihovega delovanja na pod- ročju zdravstva je bil v srednjem in še v no- vem veku hospital v Špitaliču, od katerega izhaja tudi krajevno ime. Kakšen je bil Špitalič v srednjem veku? Avg. Stegenšek, ki je napisal podrobno štu- dijo o žički kartuziji, pravi, da si moramo misliti gospodarska poslopja v Špitaliču do- cela lesena.^ Vendar odkritja v zadnjih 20 letih pričajo, da so bile zgradbe v spodnjem samostanu žičke kartuzije prav tako solidno grajene kot v gornjem samostanu. V nadaljevanju navajam nekaj važnejših podatkov o najdbah, ki so prišle na dan ob, Špitalič pri Konjicah. Cerkev je iz Iconca xn. stoletja, druge zgradbe na sliki pa iz XIX. in XX. stoletja. 71 kopanju jam za električne drogove leta 1957, ob kopanju jarkov za polaganje vodovodnih cevi leta 1965, ob popravilu pokopaUščne ograje v letih 1956 in 1969 ter ob kopanju grobov na špitalskem pokopališču. 1. Odkritje leta 1965. V prvih mesecih leta 1965 so kopali delavci jarke za polaganje vo- dovodnih cevi na terenu, kjer so stale sred- njeveške zgradbe ispodnjega samostana v bli- žnji in daljni okolici špitalske cerkve. a) Ob tej priložnosti so ugotovili, da so ohranjeni spodnji deli srednjeveških zgradb na prostoru južno od župnijske vrtne ograje in med pokopališčno ograjo ter stoletno lipo. Ponekod so spodnji deli zgradbe še nepoško- dovani in jih najdemo že 30 cm pod sedanjo travno površino. Drugod je bil pobran grad- beni material iz spodnjih sten v globino do pol metra ali celo do 80 cm. Ko so bile odko- pane stene do prvotnega tlaka, je bilo ugo- tovljeno, da je bil tlak teh zgradb prav tako nizek, kot je danes prag župnijske cerkve. Ta prostor je sedaj približno 1 meter višji od cerkvenega praga, ker iso ruševine zasute z naplavinami. b) V istem času so bili odkriti sledovi srednjeveške zgradbe na področju župnijske- Zidovl pod zemljo. Ob kopanju jarkov za vodovodne cevi leta 4865 so odkrili spodnje dele srednjeveške zgradbe, in sicer pred špitalsko cerkvijo In na severni strani stoletne lipe. ga vrta in pod južno steno župnišča. Južna stena sedanjega župnišča je postavljena na nepoškodovan tlak neke dvorane. Tlak je v globini 1 metra. Razprostira se 2,5 m južno od stene župnišča, kjer je sklenjen s preč- nim zidom, na drugi strani se nadaljuje pod steno in še v kletnih prostorih župnišča \' skupni izmeri 3,80 m. Toliko ga je bilo od- kopanega. Ali seže še dalje, ni pojasnjeno. Tlak je bil polit z opečnim loščem rdečkaste barve in je izdelan na enak način, kot je bil v cerkvi sv. Janeza Krstnika v gornjem sa- mostanu. Tlak v cerkvi v Zičkem samostanu je v zadnjih letih večinoma razpadel. Toda leta 1957, ko je bila cerkev očiščena ruševin, so bile obsežne ploskve tlaka ohranjene v sveži barvi opečnega lošča. Kakšna zgradba je stala v srednjem veku na prostoru, kjer je tlak z opečnim loščem? Ali je bOa lekarna, ki je spadala k hospitalu, ali obednica ali bogoslužni prostor (kapelica), je težko reči. c) Na odseku južno od »stare šole« — mežnarije se je prav tako pokazalo ob kopa- nju jarkov leta 1965, da je bila tamkaj raz- sežna zgradba. Ostanki zidov, širokih 1,20 m, 0,80 in 0,50 m so se našli v dolžini 28 m in v širini 7 m. Na opisanem prostoru so bili od- kriti sledovi srednjeveškega mlina. Približno 7 m južno od zidu »stare šole« je bil neko- liko dvignjen teren, ki je bil spomladi leta 1967 razkopan. Pri razkopavanju 50 našli dva kosa mlinskega kamna. Oba sta bila mo- čno sajasta in po barvi se je moglo razpo- znati, da sta bila razbeljena od vročine. To se pravi, da je tukajšnjo zgradbo obenem z mli- nom uničil požar. Sledovi požara so bili v bližini tega prostora odkriti že leta 1957 ob kopanju jam za električne drogove in sicer okoli 60 metrov vzhodno in 40 metrov južno od najdišča mlinskih kamnov. V globini med 60—80 cm so našli ostanke oglja. Iz isledov požara se more sklepati tudi na razsežnost prostora, ki ga je uničil požar. Kdaj je uničil požar zgradbo, kjer je bil mlin? Največ verjetnosti je, da se je to zgo- dilo ob turških vpadih v dolino pod Konjiško goro. Znana sta dva roparska napada Turkov na Zički samostan. V oktobru 1494, ko so od- vedli s seboj priorja in dva redovnika, in leta 1529, ko so umorili priorja Andreja.'' č) V bližini šolskega vrta — na župnij- skem travniku pod cesto — je bila leta 1965 odkrita opekarna. Jarek, kjer so položene vo- dovodne cevi, poteka ob spodnjem robu skladišča žgane opeke. Zaloga opeke je po- krita s polmetrsko plastjo ilovice in se raz- teza v dolžini 4 metrov. Opekarno je uničil plaz. Svet nad najdiščem opeke je plazovit. V tem okolju ni nič nepričakovanega, če je ob močnem deževju plaz nenadno zasul za- 72 Gotska konzola, najdena leta 1&56 v stebru pokopall- ščne ograje ob severnem vhodu. logo opeke. Dva kosa opeke iz podvaljene opekarne sta spravljena v cerkvenem lapi- dariju. d) V zvezi z odkritjem mlina in opekarne omenimo tudi kartuzijansko steklarno, ki je bila približno 1 km vzhodno od špitalske cer- ve na prostoru, kjer je sedaj njiva, imeno- vana »glažuta«. Ob zgornjem koncu njive so ohranjene stene zgradbe, ki je sodila k stek- larni. V novejšem času je bil v zgradbi mlin (Platoški mlin). Iz steklarne so dobivali stek- lo in steklene izdelke kartuzijanski redovniki za lastne potrebe in tudi prebivalci daleč na- okrog. Obširno poročilo o špitalski steklarni z imeni steklarskih mojstrov in delavcev ob- javlja Fr. Minarik v svoji knjigi Pohorske steklarne.^ 2. Pokopališčno področje. Pri številnih gro- bovih zahodnega in severnega dela špitalske- ga pokopališča so se v zadnjih 20 letih poka- zali pri kopanju jam za mrliče sledovi nekih zgradb. Čeprav se uporablja ta prostor za pokopališče že okoli 180 let, še prihaja na dan obilno kamenje. V enem primeru je bil šele sedaj prvič prekopan sklenjen zid, spod- nji del stare zgradbe. Da nas videz ne vara, nam spričuje blagaj- niški zapisnik za leto 1834. V letu 1834 so začeli zidati sedanji cerkveni zvonik. Dne 1. maja 1834 je bil blagoslovljen temeljni ka- men. Pri zidavi so potrebovali znatno količi- no gradbenega materiala. Mnogo tega pa je ležalo po tleh v neposredni bližini, čeprav ga je zakrivala delno že prerasla trava. V pri- digi ob blagoslovitvi temeljnega kamna za zvonik je takratni župnik Matija Vodušek, poznejši celjski opat, povedal o teh razvali- nah tole: »Dosti hiš ino velikih stanov je pozidal (mojster) okol cerkve, kar nam ka- žejo š'roke razvaline, ki jih trava zakriva«." Dne 12. in 13. junija 1834 je poklical župnik Vodušek delavce iz vse župnije, da so očistili pokopališče od grmičevja in kupov kamna, ki so bili izkopani iz grobov (zum Wegrau- men der Steine, die aus den Grabern auf dem Friedhofe gegraben werden), izravnali so cerkveni prostor, odpeljali kupe kamenja, jame in globeli pa so izravnali. Ob koncu poročila o čiščenju pokopališča pravi Vodu- šek, da so prišli na dan spodnji deli cerkve- ne zgradbe: Friedhof gereinigt vom Gestrip und Steinhaufen, der Kirchplatz geebnet, die Hiigeln abgetragen, Graben und Vertiefungen gleichgestellt durch zweitagige Handrobath der ganzen Pfarrgemeinde, wobei innerhalb- startin Kirchenruin aufging.^ — Ni pa Vo- dušek navedel v zapisniku predmetov, ki so jih našli in iz katerih je sklepal, da so bile tu razvaline cerkvene zgradbe. Nato so 15. junija 1834 začeli s popravilom pokopališčne ograje, ki so jo delno izboljšali, v ostalem delu pa izenačili, dopolnili z novim odsekom zaradi razširitve pokopališčnega prostora. Kapitela, najdena 11. avg. 1969 v levem stebru poko- pališčne ograje ob glavnem vhodu. 73 Levi steber pokopallščne ograje pred portalom cerk- ve je najdišče obeh kapl- telov in še drugih obdela- nih kamnov. Delno pojasnilo, kaj so našli na pokopali- ščnem prostoru leta 1834, pa nam prinaša sedanji čas. Leta 1956 so popravljali severno stran po- kopallščne ograje, prav to, ki so jo 15. junija 1834 izenačili z ostalo ograjo. Ko so delavci razkopali steber ob severnem vhodu, so med gradbenim materialom našli gotsko konzolo. Konzola je bila vzidana v steber s hrbtno stranjo navzven. Še bogatejša je bila najdba 11. avgusta 1969, ko so delavci razkopali steber pokopa- llščne ograje na zahodni strani, tj. pri glav- nem vhodu. Tudi ta del ograje so zgradili 15. junija 1834. V spodnjem delu stebra so našli dva kapitela, dalje kos kamna iz dvojnega okna, odlomek marmornate stopnice in še neki odlomek obdelanega kamna. Razen tega pa je bil vzidan sredi istega stebra kos rebra tako, da je bila stran s stičnim znakom obrnjena navzven in vidna že prej. Vseka- kor so te obdelane kamne našli pri čiščenju pokopališča in pokopališču sosednjega pro- stora leta 1834 in jih nato uporabili kot gradbeni material pri popravilu in dozidavi pokopallščne ograje. Od najdenih predmetov sta posebno zna- menita kapitela. Na dvojnem kapitelu je upo- dobljen starokrščanski motiv: pava pijeta iz keliha. Pavovo meso velja za nestrohljivo, zato je tudi simbol nesmrtnosti. Enak motiv je znan iz cerkve sv. Vitala v Ravenni iz VI. stoletja. Se starejši je primer na frizu cerkve v Dani v Siriji iz ok. leta 400.^ Kapitel je iz križnega hodnika. Po izdelavi je moč spo- znati, da je oba kapitela izdelal isti mojster. Cas nastanka je prehodna romansko-gotska doba. Torej sta iz časa, iz katerega je špital- ska cerkev. Kapitela sta iz prve gradbene de- javnosti kartuzijanov v Spitaliču. Dokazu- jeta, da so imeli kartuzijanski bratje v prvi dobi svoje naselitve v Spitaliču križni hod- nik. K obdelanim kamnom, ki so jih našli pri čiščenju pokopališča leta 1834, moremo pri- števati tudi sklepnik: Kristusova glava, ki je bil vzidan leta 1843 nad vhodom v zakristijo. Verjetno je prav zaradi tega sklepnika žup- nik Vodušek sodil, da so pri čiščenju poko- pališča odkrili sledove cerkvene zgradbe. Vsekakor so sklepnik vzidali v steno špital- ske zakristije prav zato, ker so ga našli tukaj na področju spodnjega samostana. Od leta 1964 je sklepnik v lapidariju špitalske cer- kve. O njem so doslej mislili, da je bil pre- nesen iz gornjega samostana. Najdeni obdelani kamni so iz različnih dob. Posebno gradbeno dejavnost je doživel Spitalič v času, ko je bil v Žičkem samostanu sedež generalnega priorja v letih 1391— 1410.9 Ob sinodah kartuzijanskih priorjev se je spremstvo le-teh ustavljalo v spodnjem sa- mostanu pri kartuzijanskih bratih. Ob teh Sklepnik: Kristusova glava, verjetno najden 12.—13. junija 1834 ob čiščenju ruševin iz špitalskega poko- pališča, kjer so odkrili sledove cerkvene zgradbe. Le- ta 1843 so sklepnik vzidali nad vhod v zakristijo. 74 priložnostih se je zbralo v Špitaliču poleg redovnih bratov večje število laikov: gostov in potnikov. Bolniki pa so že tako zaradi iskanja zdravniške pomoči prihajali v Hospi- tal. Laiki so morali imeti ločen bogoslužni prostor, različen od tukajšnjih redovnih bra- tov, da jih niso motili pri njihovih skupnih molitvah. Zato je razumljivo, da sta bila v spodnjem samostanu dva bogoslužna prosto- ra: sedanja župnijska cerkev in še drug pro- stor (kapela), ki je propadel. V sestavku sem navedel le del najdenih predmetov. Tudi nisem naštel vseh področij, kjer so pod površino zemlje ohranjeni ostan- ki srednjeveških zgradb, ker je to mogoče storiti le s priloženim tlorisom zadevnega področja. Izčrpnejše poročilo more prikazati srednjeveški Špitalič še v jasnejši luči. OPOMBE 1. Avg. Stegenšek, Konjiška dekanija. V Ma- riboru 1909, 107. — 2. Prim. Fr. Minarik, Podat- ki o zdravstvu v Žički dolini do leta 1782. Zdrav- stveni vestnik, XXVII, št. 12, 446—454. — Isti: O starejši naravoslovni literaturi v Zički kartu- ziji. Farmaceutski glasnik. Zagreb, 1958, br. 10, 487—493. — Istega predavanje: Ober einige ita- lienische Buchdrucke und einige italiensche Apo- theker in Slowenien (16. u. 17. Jahrh.). AtU del. II. congresso intemazionale di storia della far- macia. Padova — Venezia 1958. Separatdruck, 1—10. — 3. Stegenšek, n. d., 173. — 4. Stegenšek, n. d., 238. — 5. Fr. Minarik, Pohorske steklarne. Maribor 1966, 65—67. — 6. A. Slomšek, Mnemo- synon slavicum. Glanforti (Celovec), 1840, 109. — 7. Vormerkung zum Pfriinden- und Kirchen In- ventar der Pfarre Maria Spitalitsch vom Jahre 1833 bis (1848). Župnijski arhiv v Špitaliču. — 8. J. FUs, Stavbinski slogi. V Ljubljani, 1885, 49 (12, 13). — 9. Stegenšek, n. d., 227. 75