Mtnlna platana v i»tortni. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni itevllU Din 1'fit. TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, Industrijo In obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za »/* leta 90 Din, za V* leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din — Plača in toži se v Ljubljani Uredništvo in upravnižtvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69. Leto XV. Ljubljana, v četrtek, dne 22. decembra 1932. štev. 146. Janez Rožencvet. Dva eUd V zvezku Ljubljanskega zvona za julij-avgust 1932 je naš Louis Adamič opisal svoj povratek v staro domovino in zapisal ie-le značilne besede: »Polagoma sem sprevidel, kar mi je bilo v moji deški dobi samo nejasno znano, da je poleg poljedelstva vodilna kranjska industrija — kultura«. Res je ameriški Slovenec, ko se je čez toliko let vrnil, gledal domovino z drugačnimi očmi in lahko prezrl marsikaj, česar nista pri nas ustvarili »vodilni« industriji, poljedelstvo in kultura. Vendar se mi zdi, da njegove karakteristike domovine ni oblikovalo samo oko, ki se je bilo v tujini navadilo drugačnega merila. Adamič je pač precej prečital predno je odšel in je morda tudi v tujini kdaj kaj našega bral. Nevede je gledal domovino na očala naše literature, in potem seveda ni čudno, da je videl le poljedelstvo in kulturo, ker drugega v našem leposlovju pravzaprav niti ni. Premislimo na hitro vse, kar smo slovenskega brali. Ce ni junak kmet, je pa učitelj, duhovnik, profesor, uradnik s stalno službo in penzijo, zdravnik, notar ali sploh pripadnik inteligenčnega poklica. In kmet v naših povestih niti ni pravi kmet, ki se bori s slabo zemljo, otepa davkov in trpi zaradi stisk in ujm, ampak neki idilični kmet, ki ga nikjer ni in nikoli ni bilo. Kot glasnike odrešilnih misli in nosilce idealnega prapora pa poveličuje naša literatura zanikrnega študenta, ki ne ve, kaj bi rad, umetnika, ki govori in govori o umetnosti, namesto da bi delal, pesnika, ki misli, da Ibo s Svojo nezrelo besedo že svet pokrenil itd. Kakor da bi v življenju ne imeli dovolj vzgledov, kako postanejo iz takih sanjastih revolucijonarjev in malikovalcev kulture nazadnje najhujši koritarji! V novejšem času srečavamo v našem leposlovju še delavca. Seveda je njegov kliše navadno prav tako popačen, kakor kmetov. Vsak pisatelj ga popači po svojem svetovnem nazoru, malokdo ga vidi in vpodobi takega, kakršen je. Redke, zelo redke so pa v našem leposlovju osebe iz gospodarskih stanov. In če jih najdemo, so skoro brez izjeme negativni tipi. Vaški štacunar je skopuh in oderuh, obrtnik je v najniilejšem slučaju bedasto komična figura, kapitalisti in generalni ravnatelji imajo pa po enotnem klišeju napete trebuhe in debele, pohotne ustnice. Vesti seveda niti za las ne in vsi s posebno naslado pijejo človeško kri in korakajo preko-trupel svojih žrtev. Nihče ne dvomi in ne zanika, da niso tudi v gospodarskih slojih, kakor povsodi, slabi in dobri ljudje. Pisatelj ima tudi pravico, da si izbira iz življenja modele, ki ga najbolj zanimajo. Vendar mora neka mera pravičnosti tudi njegovo pesniško svobodo omejevati. Če je ne, se njegova umetnost preveč oddalji od življenja in ni več prava umetnost - Pravi umetnik sicer že po naravi ni materialistično usmerjen, vendar ga ves njegov idealizem ne sme zavajati do preziranja ali zanikanja različnih pojavov, ki tudi gibljejo človeštvo. Če je študij teh pojavov zanj težji in manj zanimiv, se ga mora vkljub temu zaradi svoje umetnosti lotiti. Saj so tudi pripadniki gospodarskih stanov živi ljudje, kakršni so že, neki ideali lebde tudi njim pred očmi in njih poklicno delo in življenje Ibi bilo tudi vredno pisateljevega peresa. Če pa opazimo, da pisatelj celo v povesti, kjer so junaki pripadniki gospodarskega stanu, poklicno delo svojih junakov enostavno prezira, si človek tega ne more drugače razlagati kakor z avtorjevo lenobno komodnostjo. Laže je opisati svoja čustva in z njimi maskirati to ali ono osebo, kakor opisovati realno življenje. Zato je v našem leposlovju toliko cmerave pasivne lirike in tako malo zdrave in ak- tivne epike, toliko suhega papirja in tako malo živih ljudi. Čudno je tako stanje posebno pri nas, ki smo tako majhen narod, da bi morala narodna misel tudi pisatelja voditi pri vsem njegovem delu. In za narod so vendar gospodarski stanovi že toliko storili, da bi bili vredni večje pozornosti. Kdo je dal Ljubljani, ki je stoletja nosila tujo krinko, naše lice? Slovenski trgovec in obrtnik. Kdo je branil slovenski značaj Gorice? Slovenski obrtnik. Kdo nam je osvajal Trst, ki bi bil postal v nekaj desetletjih čisto naš, da se niso razmere drugače zasukale? Slovenski trgovec. Zakaj smo izgubili Celovec, čeprav je bila Koroška zibelka slovenstva? Ker nismo imeli tam svojega obrtnika in trgovca- Kdo mora narodu šele priboriti Maribor, ki nam ga je z odločnim dejanjem rešil general Maister? Naš obrtnik in trgovec. Ne gre tu morda za pozno laskavo priznanje ali za slavospev gospodarskim stanovom. Gre za več, za zdravo zvezo med realnim življenjem in leposlovno umetnostjo. Resnica je namreč, da ima izmed vseh umetnosti zlasti leposlovna močan vpliv na realno življenje. Imela ga je in ima ga tudi pri nas. Ker pa ni imela idej, ki bi bile. v skladu z resničnim življenjem, je bil njen vpliv marsikje in marsikdaj škodljiv. Prav je, če kot majhen narod stremimo po kulturi, vendar preveč je že pri nas posledic škodljivega malikovanja kulture. V odborih in upravnih svetih mnogih naših družb najdemo n. pr. izredno veliko pripadnikov kulturnih poklicev, ko bi spadali na ta mesta praktični gospodarji. V narodu je zrasla vera v edino zveličavnost šolskih spričeval in diplom, ki nam seveda nikoli ne prineso tega, kar si moremo ustvariti le z gospodarskim razumom, podjetnim duhom in delavnimi rokami. Naša mladina študira v šolah često zaradi samega študiranja in se skrajno nerada oprijemlje poklicev, kjer nam še toliko ljudi manjka, ln morda je edino pri nas mogoče najti moža, ki je vsaj po svojem lastnem mnenju storil za narod več kakor kdorkoli drugi, pa se kljub tolikim zaslugam v pozni starosti z mučno sramežljivostjo še v spominih opravičuje, da nima mature. Tako nezdravo mišljenje bi ne bilo mogoče, če ne bi naša literatura nekaterih stanov brez mere poveličevala in drugih prezirala ali poniževala. Danes za naš narod tako stanje ni le žalostno, ampak že nevarno. Kjer bi morali dajati kulturni stanovi pobudo, jim je poverjena izvršitev, katere niso sposobni; v kulturo zaverovana mladina se odtujuje svetu in z neopravičeno nadutostjo maskira svojo življenjsko nesposobnost; a pripadniki gospodarskih stanov, ki v leposlovju nikjer ne najdejo ne selbe ne idej zase, se odvračajo od naše knjige in udajajo golemu materijalizmu, ki gospodarstvu in družbi škoduje. Zato je že skrajni čas, da se poleg drugih umetnikov, zlasti naši pisatelji domislijo, da prava umetnost ne obstoja poleg Življenja, ampak samo iz življenja, ki ga upodablja, ali za življenje, ki ga usmerja in preoblikuje po kaki posebni ideji. Za koristno uveljavljanje ideje je pa treba oporišča, ki ga tudi pisatelj ne najde drugje, kakor na trdnih tleh realnosti. Dcoti nedopastn&n Uepeihta MuvtMiifi. tiuitiansUe^a 2deuženia pci županu dc.Vucu. čeprav je v Ljubljani krošnjarjenje že davno prepovedano, čeprav je ministrstvo s posebno naredlbo še letos znova potrdilo staro prepoved, se vendar v Ljubljani - krošnjari še nemoteno dalje, kakor da ta prepoved 3ploh nikdar ne bi bila izdana. Legalno trgovstvo je zato Že ponovno nastopilo proti temu protizakonitemu krošnjar jenju in tudi doseglo, da so se nekatere oblasti zganile in pričele krošnjarstvo zatirati. Toda pravega uspeha le ni bilo, ker je obrtna oblast postopala proti krošnjarjem tako umilo, da so si upali izvrševati ta svoj posel pred očmi policije. Da pa se že dendar enkrat napravi temu nedopustnemu krošnjarjenju konec, sta te dni intervenirala pri ljubljanskem županu predsednik Gregorc in tajnik šmuc v imenu Združenja ljubljanskih trgovcev ter ga opozorila na to nedopustno toleriranje krošnjarstva. V Ljubljani je krošnjarstvo prepovedano že od 1. 1898 in ta prepoved je bila znova potrjena z ministrsko uredbo z dne 8. marca 1932. V Ljubljani se sme po tej ministrski uredbi krošnjaritd le z domačim platnom, ki ga izdelujejo in prodajajo belokranjski krošnjarji in s suho robo, ki jo izdelujejo in prodajajo krpšnjarji iz kočevskega okraja. Vsako drugo krošnjarjenje pa je prepovedano. Zlasti pa je prepovedano krošnjarjenje, kakor ga izvajajo razni dalmatinski krošnjarji, ki nedovoljeno obiskujejo celo privatne stranke in jim vsiljujejo svoje malovredno galanterijsko in manufakturno blago, razne kuhinjske predmete, pisarniške potrebščine in drugo. Neglede na slabo kakovost blaga in na škodo, ki jo imajo nakupovalci tega blaga, ko ne morejo za pokvarjeno in slabo blago nikdar dobiti odškodnine, je krošnjarstvo tudi nad vse škodljivo ugledu ljubljanskega mesta. Vendar ni Ljubljana kakšna podeželska vas, da ne bi mogli ljudje krili vseh svojih potrebščin v solidnih trgovinah. Poleg tega prav gotovo niso krošnjarji s svojo vsiljivostjo v korist tujskemu prometu, na čegar razvoj bi morala Ljubljana polagati največjo važnost. Zastopnika ljubljanskega združenja sta opozorila g. župana, da je ljubljansko trgovstvo že opetovano nastopilo proti kroš-njarstvu, da je tudi že doseglo, da je policija dala svojim organom na podlagi uvodoma citirane ministrske naredbe že navodila, kako naj se krošnjarstvo zatira. Vse to pa ni imelo pravega uspeha, ker mestna občina kot obrtno policijska oblast ne upošteva predpisov ministrske na-redlbe, kakor bi bilo potrebno. Če policija bidi privede na obrtni oddelek krošnjarje, jih ta kaznuje tako milo, ali pa tudi le z opominom, da kazen sploh nima nobenega smisla. Po takšni kazni prodajajo krošnjarji svoje blago le še z večjo predrznostjo in pred očmi policijskih organov, ki so z ozirom na takšno postopanje obrtne oblasti brez moči. 'To milo in v ničemer utemeljeno postopanje obrtne oblasti povzroča v vrstah ljubljanskega trgovstva, ki doprinaša za razvoj mesta Ljubljane težke milijone in hi je vedno pripravljeno, da sodeluje pri vsaki akciji za napredek Ljubljane in za blagor njenega prebivalstva, razumljivo razburjenje. Posebno v današnjih časih pa je potrebno sodelovanje vseh stanov, ne Pa da se jemlje posameznim stanovom vsako veselje do skupnega dela. In z milim postopanjem obrtnega oblastva se to dela. Zato je nujno potrebno, da prične mestna občina postopati proti krošnjarjem v smislu ministrske naredbe, da krošnjarje kaznuje in jim v ponovnih slučajih zapleni blago v korist mestnih revežev. Nujna je nadalje, da se mestno načelstvo dogovori s policijo in sporazumno z njo izda °hjavo, da je krošnjarjenje v Ljubljani prepovedano. Tudi je treba prepovedali krošnjarjem stalno bivališče v Ljubljani. £upan dr. Puc je z razumevanjem sledil izvajanjem zastopnikov ljubljanskega združenja in obljubil, da bo ukrenil vse potrebno, da bo tudi obrtna oblast začela točno izvajati ministrsko naredlbo. Upamo, da bo sedaj konec pritožb proti krošnjarstvu v Ljubljani in da se bo to nehalo, kakor zahteva zakon. £esna Uanf v MUtanti Poročali smo že, da se je vršila dne 12. in 13. t. m. v Milanu važna mednarodna lesna konferenca, katere so se udeležili tudi zastopniki slovenske .jn jugoslovanske lesne industrije. Svoje poročilo 'izpopolnjujemo sedaj še z nekaterimi podatki. Konferenci je predsedoval Umberto Cantoni, ki je predsednik italijanskega Comitato Tecnico Nazionale Legnami. Glavni cilj konference je bil, da pride do sodelovanja med uvozniki in izvozniki lesa. V prvi vrsti mora biti zadoščeno potrebam domače lesne produkcije, kar naj upoštevajo že izvozniki sami. Sploh je treba izvoz prilagoditi potrebam trga. Čim preje naj pride do kontrole izvoza iz .vseh izvozniških dežel. To bo sedaj tem lažje izvesti, ker je pristopila k permanentnemu odboru -tudi Francija. Prihodnja seja permanentnega odbora se zato vrši v Parizu in na njej bodo sodelovali že francoski delegati. V posebni resbluciji se je naglasilo, da ima konferenca le komercijonalni značaj, da olajša mednarodno trgovino z lesom. Člani komiteta reprezentirajo nacijonalne organizacije in morejo zato prevzeti odgovornost, da bodo sklepi sklenjenih sporazumov tudi izvedeni. Člani komiteta so izjavili, da so vedno pripravljeni obravnavati vsa vprašanja v duhu prijateljskega sodelovanja in v slučaju potrebe bodo tudi sami omejili produkcijo. Končno se je na konferenci povdarila želja, da stopi permanentni odbor v zvezo še z dirugimi državami in skuša doseči, da tudi one vstopijo v permanentni odbor in usvoje njegove sklepe. ia zašcifa tnafo^da+al-cev Stalne so pritožbe 'maloprodajalcev v Ljubljani proti nedopustni in nelojalni konkurenci, ki jo vrše zlasti na ljubljanskem živilskem trgu razni podeželski prekupčevalca. Iz 'nepojmljivih razlogov pa mestno tržno nadzorstvo preveč tolerira te prekupčevalce :n postopa proti njim, kakor da bi bili to producenti. Maloprodajalci, ki plačujejo davke in vse mestne davščine, so vsled tega zelo oškodovani, a vse njih pritožbe, čeprav so bite podprte z zelo tehtnimi razlogi, niso rodile nobenega pravega uspeha. Vsled tega sta intervenirala pri ljubljanskem županu dr. Pueu predsednik ljubljanskega Združenja trgovcev Gregorc in tajnik Šmue in ga opozorila na to nelojalno konkurenco podeželskih prekupčevalcev. Povdarila sta težaven položaj maloprodajalcev, od katerih ima občina mnogo več dohodkov* kakor pa od prekupčevalcev, ki se naj zato izločijo z živilskega trga, ali pa se naj jim dodeli poseben prostor in dovoli prodaja le do gotovega časa in samo ob gotovem dnevu. Nadalje sta opozorila g. župana, da so v zadnjem času začeli na živilskem trgu prodajati tudi galanterijsko, modno blago, kuhinjsko posodo itd. Tako blago pač ne spadg na Živilski trg! Sicer pa je v Ljubljani toliko trgovin vseh vrst, da si more vsakdo nabaviti vse, kar potrebuje in da ni prav nič potrebna še konkurenca raznih prekupčevalcev. Trgovina preživlja danes tako težke čase, da mora zahtevati, da se njeni življenjski interesi upoštevajo. To tem bolj, ker plačujejo trgovci mestni občini občutne davke, dečim plačajo podeželski prekupčevalci te tržno pristojbino. G. župan je z zanimanjem sledil izvajanjem zastopnikov ljubljanskega združenja in izjavil, da ho dal mestnemu tržnemu nadzorstvu potrebna navodila v smislu želj, ki sta jih izrazila zastopnika ljubljanskega trgovstva. Upamo, da bo sedaj nelojalne konkurence s strani raznih prekupčevalcev konec in da bedo tudi maloprodajalci mogli uspešno vršit; svoje posle. Pigftttmo jgfa l>vvvoluu Slovencev v svetovni vojni za svobodo in zedinjenje južnih Slovanov«. »Dom«, železniška stavbena zadruga je prešla v iHkvidacijo. TRILETNI MORATORIJ ZA VSE MEDDRŽAVNE DOLGOVE Njujorški bankir Leach je objavil članek, v katerem pledira za triletni moratorij za vse meddržavne dolgove, če te obenem prenehajo za tri leta z oboroževanjem. Vsaki državi, ki bi pri svojem oboroževanju prihranila 100 milijonov dolarjev, bi se za isto vsoto znižali tudi njeni dolgovi. INDEKS ZA SVETOVNE CENE Po računih prof. Irvinga Fischerja1 je v zadnjem tednu taazadovail indeks cen v Združenih državah Sev. Amerike od 61-3 na 59 8 odstotkov. Slabo tendenco so kazale tudi cene v Nemčiji. Na francoskem in. angleškem trgu pa so ostale cene nedzpreme-njene. Za Francijo je bil po dr. Scheiblerju indeks v prejšnjem tednu 70’4, v predpreteklem pa 705, za Nemčijo 66-9, oz. 67'9. Angleški indeks je nazadoval od 66-7 na 66 6, italijanski pa od 61'3 na 60-8. * »SLUŽBENI LIST« kr. banske uprave Dravske banovine objavlja med drugim: Sporazum o ureditvi plačil iz trgovinskega prometa med Italijo in Jugoslavijo. — Pravilnik o prodajanju postranskih gozdnih proizvodov iz državnih gozdov po § 55 zakona o gozdih. — Dopolnitev pravilnika o postranskih prejemkih uslužbencev drž. prometnih naprav. I&- premembe in dopolnitve praviilnika in navodil o znižani vožnji nezaposlenih delavcev. — Posvetovalni odbori izmed upnikov zavoda. — Tarifno obvestilo, -i- Nadalje prinaša razglase banske uprave, sodišč i;n druge objave. * LJUBLJANSKI TRO Trg je čisto v znamenju bližnjih božičnih praznikov. Kupčija živahna in z ozirom na veliko povpraševanje so se cene nekoliko dvignile. Dobro založen je zeleujadni trg. Zeljnatih glav je bilo zelo veliko in so se prodajale po 75 par do 2 Din kos. Salata je biila dražja. Motovilec je bil po 1-50 Din za merico, kolerabe po 0'50 do 1 Din. Še bolje je bil založen perutninski trg. Precej težke kokoši so se prodajale po 20 do 25 Din, pitane pure pa po 70 do 80 Din. Cena jajc je ostala neizpremenjena. Mnogo sirovega in kuhanega masla so pripeljale na trg kmetice. Prodajale so ga v kosih po četrt kilograma po 7 do 8 Din. Mnogo so kupovale gospodinje orehe, ki so bili po 3 Din kg, jederca pa po 22 Din. Tudi jabolk je bilo na trgu precej in so se prodajala po 4 do 5 Din za. kg, slabejše vrste pa tudi ceneje. Posebno mnogo pa so letos pripeljali kmetje na trg božičnih drevesc in menda jih še nikoli ni bilo v Ljubljani Narodno gledališče v Ljubljani Drama, začetek ob 20. Četrtek, dne 22. decembra: Voda. Izven. Petek, dne 23. decembra: Zaprto. Sobota, dne 24. decembra: Zaprto. Opera, začetek ob 20. Četrtek, dne 22. decembra: Manon. Red C. Petek, dne 23. decembra: Zaprto. Sobota, dne 24. decembra: Zaprto. Nedelja, dne 25. decembra: Premiera operete »Pri belem konjičku«. e ***** o*-’ •>* - V* . ,0® y& „\°6e •* .I**0 io'* O«* OH m KLIŠEJE vseh vrs-L pot fotografij a/u ali risbah ujm najso-lidn ejjfe ki iš €9 rna ST-DIU HUB LIANA DALMATINOVA 13 ^šrgovd in industrijci / Tpgcvsfei lisi se pnporoca ga fnseriran/el VELETRGOVINA kolonijalne In Špecerijske robe Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode. Točna In. solidna postrežba 1 Zahtevajte ceniki Tiskarna MERKUR LJUBLIANA GregoriiZevn ulica ii 23 TELEFON 25-52 se pri porote za naro&Ia vseh uradnih in trgov* skib tiskovin. Tiska vt* sitke, memorande, kuverte, časopise, knjig«, brošure, cenike, štatuta, tabele, letake i. t. d. dobavlja točno in po zmernih cenah. Za večja naročila zahtevajte proračune! USTNA KNJIGOVEZNICA Elektro-inštalacije za razsvetljavo in pogon izvrfiuje sfcrokovnja&ko po zmernih cenah. Specijalna delavnica za previjanje elektro motorjev, transformatorjev in auto dinama V zalogi ves elektro-materijal, kakor žarnice in elektro motorji, rabljeni in novi najznamemteJ8ih firm v vsaki količini. FR. PERČINLIČ Konceiljonlrano elektro podjetje DOMŽALE, nasproti po*t». Elektro-meh. podjetje LJUBLJANA. Coipotvetika 1». Tel. Ureja ALEKSANDER 2ELEZNIKAR. — Za Trgovsko-industrijsko d< d. >MERKUR< kot izdajatelja in tiskarja: 0. MICHALEK, Ljubljana.