GLASILO PREDILNICE LITIJA


HiTr33ToiiiToiS9l
^^|2S33S5nsw»«*'
t-ČH^cH-Hr^tirčeL-rajiroJ-
OBVEŠČEVALEC
L^fro v
LITIJA, 1964
ST. 6
Izvoljeni so bili novi samoupravni organi
Dne 29. 5. 1964 smo izvolili nov delavski svet in svete delovnih skupnosti.
Skupno število volilcev, vpisanih v volilne imenike je bilo 777.
Skupno je glasovalo 676 volilcev ali 87'Vo.
Število volilcev po posameznih voliščih pa je zna-
šalo:
Volišče št.	I — del. skupnost Predilnica ....	212
Volišče št.	II — del. skupnost Predilnica ...	247
Volišče št.	III — del. skupnost Sukalnica ...	115
Volišče št.	IV — del. skupnost Stročnarna ...	21
Volišče št.	V — del. skupnost Vzdrževanje . .	75
Volišče št.	VI — del. skupnost Uprava ....	93
Volišče št.	VII — del. skupnost Obrat družbene
prehrane................................... I2 * 4
V delavski svet so bili izvoljeni za 1 leto:
iz delovne skupnosti predilnice:
1.	Ocepek Ivan — p III/3
2.	Kos Franc — p II/2
3.	Borišek Franc — čist. odp.
4.	Medvešček Tinca — p II/2
5.	Pintar Polda — P II/l
6.	Bajde Ljudmila — pp/l
7.	Mahkovec Marija — pp/3
8.	Feštanj Stana — p 1/3
9.	Premk Antonija — p 1/1
10.	Kastelic Slavka — p II/2
11.	Mandelj Marija — pp/2
12.	Komotar Štefka — p U/3
13.	Tišler Miro — mik/2
14.	Semec Angela — vlag/3
15.	Dimeč Ljudmila — p II/l
2 leti pa naslednji:
iz delovne skupnosti sukalnice
1.	Alif Ljudmila — suk/3
2.	Pustinek Jože — suk/2
3.	Habič Lada — suk/1
4.	Koprivnikar Marija — suk/2
5.	Pošebal Hermina — suk/3
6.	Brne Ana — suk/2
iz delovne skupnosti stročnarne
7.	Ponebšek Nada
iz delovne skupnosti vzdrževanje
8.	Primožič Darko — vodja sl. vzdrž.
9.	Malis Karli — remont
10.	Krhlikar Rado — meh. del.
iz del. skupnosti uprave
11.	Babič Dana — laboratorij
12.	Otorepec Ela — knjigovod, OD
13.	Pavliha Tone — komerciala
14.	Rapl Lea — splošni sektor
iz delovne skupnosti Obrat družbene prehrane
15.	Sepec Justi — menza
V	svete delovnih skupnosti pa so bili izvoljeni:
V	svet delovne skupnosti predilnice:
za 2 leti
1.	Bizjak Vojko — p II/3
2.	Ocepek Ivan — p III/3
3.	Belec Krista — vlag/3
4.	Čarman Jožefa — p 1/2
5.	Mlakar Marta — p 1/2
6.	Eltrin Jože — pp/3
7.	Eržen Martina — p 1/2
8.	Mrzelj Ljudmila — pp/3
9.	Pajer Marija — p II/l
10.	Okorn Fani — p 1/3
11.	Klančar Pavla — p 1/3
12.	Firm Stane — mik/2
za 1 leto
1.	Pavliha Anton — p 1/1
2.	Potisek Slavka — p II/3
3.	Smrdelj Andrej — mik/3
4.	Volk Katarina — pp/l
5.	Tekalec Milan — vlag/2
6.	Peskar Jožefa — p II/3
7.	Žibert Franc — čist/3
8.	Zupan Frančiška — p III/l
9.	Šušteršič Fani — p 1/3
10.	Zupančič Franc — čist/2
11.	Tilia Marija — pp/3
12.	Podlogar Ada — p II/l
V svet delovne skupnosti sukalnice:
1.	Krivec Ivan — suk/3
2.	Krafogel Marija — suk/2
3.	Nejedly Ana — suk/3
4.	Dobravec Albina — suk/3
5.	Čarman Frančiška — suk/3
1.	Premk Draga — suk/1
2.	Ravnikar Alojzija — suk/1
3.	Škerbina Leon — suk/1
4.	Rebol Terezija — suk/2
5.	Tomc Kati — suk/2
V svet delovne skupnosti stročnarne:
Komisija za družbeno prehrano:
1.	Groboljšek Jože
2.	Jelenc Ana
3.	Janež Marija
1.	Pavliha Milena
2.	Premk Alojzija
3.	Kokalj Ana
predsednik:
namestnik:
tajnik:
2 člana:
Pavliha Tone (komerc.) Lesjak Franc Boštjančič Lea 2 člana so izvolili abonenti Vodenik Terezija Muljavec Henrik
V svet delovne skupnosti vzdrževanje:
Disciplinska komisija:
1.	Bajec Aco — pripr. dela
2.	Komotar Karl — elektro del.
3.	Koderman Jože — vodja čist. k.
4.	Lapornik Stane — mehan. del.
1.	Mandelj Karl — mehan. del.
2.	Savšek Mato — remont
3.	Tomše Stane — remont
4.	Sladič Viktor — miz. del.
predsednik:
namestnik:
tajnik:
član:
nam. člana:
Tišler Miro Pustinek Jože Rapl Lea Vozel Ana Belec Krista
sindikalna podružnica pa je imenovala za
člana:	Krhlikar Konrad
nam. člana:	Vozel Petra
V svet delovne skupnosti uprave:
1.	Krnc Meta — knjig. OD
2.	Lesjak Franc — spl. sektor
3.	Lambergar Anka — komerciala
4.	Juvan Marjan — laboratorij
1.	Mak Slavko — transport
2.	Pavliha Lojze — tehn. sekt.
3.	Tišler Hilda — spl. sektor
4.	Zupan Rudolf — gasilec
Komisija za HTV:
predsednik:
namestnik:
tajnik:
člani:
Senica Maks Pavliha Lojze Lesjak Franc Kos Justa Alif Ljudmila Pajer Marija Šušteršič Fani
V svet delovne skupnosti obrat družbene prehrane:	Komisija za požarno varnost:
1.	Laznik Emil — vrtnarija
2.	Buchmeister Marija — menza
3.	Kaplja Ivana — vrtnarija
1.	Remec Marjana — mat. knjig.
2.	Šepec Justi — menza
3.	Prah Ana — menza
predsednik:
namestnik:
tajnik:
člani:
Zupan Rudolf Borštner Jože Bajec Aco Cenkar Franc Grilj Jernej Krnc Janez Pavliha Lojze
DS je na zasedanju dne 11. 6. 1964 izvolil upravni odbor in komisije
V upravni odbor so bili izvaljeni:
člani:
1.	Anžur Angelca — p II/l
2.	Pavliha Tone — komerc.
3.	Bizjak Konrad — mehan. del.
4.	Borišek Franc — čist. odp.
5.	Habič Lada — sukalnica
6.	Lovše Mirko — remont
7.	Peterca Brane — tehn. sektor
8.	Stamatovski Niko — tehn. sektor
za namestnika članov:
1.	Žibert Terezija — vlagalnica
2.	Zavodnik Marija — p 1/2
Upravni odbor Počitniškega doma:
predsednik:
namestnik:
tajnik:
člana:
Lesjak Franc Bizjak Konrad Lambergar Anka Repina Martin Remec Marjana
Komisija za delovna mesta invalidov, kjer je prepovedano delo žena, nosečnic in mladine:
predsednik:
namestnik:
tajnik:
člani:
Ocepek Ivan Habič Lada Lesjak Franc Rapl Lea Tilia Marija Čarman Jožefa Tatalovič Eli
Komisija za štipendije:
V komisije DS pa so bili izvoljeni naslednji r
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij:
predsednik:
namestnik:
tajnik:
člani:
Lovše Mirko Bizjak Branko Rapl Lea Kralj Martina Vizlar Jože
Komisija za odlikovanja:
predsednik:
namestnik:
tajnik:
člani:
Malis Karl Babič Dana Tišler Hilda Ankon Albin Premk Draga Volk Katarina Žibert Franc
predsednik:
namestnik:
tajnik:
člana:
nam. člana:
Majcen Milan Žibert Slavko Rapl Lea
Hauptman Marinka Stamatovski Niko Mrzel Ljudmila Potisek Slavka
Komisija za stanovanjske zadeve:
Komisija za priznanje PK odn. izpitna komisija:
predsednik:
namestnik:
tajnik:
člani:
Borišek Franc Krnc Janez Tišler Hilda Pustinek Jožefa Semec Viktor Pavliha Sonja Eltrin Cecilija
predsednik:
namestnik:
tajnik:
člana:
Koprivnikar ing. Pavle Bizjak Vojko Bizjak Branko Cenkar Franc Škerbina Leon
Komisija za osnovna sredstva:
Komisija za pregled izračuna osebnih dohodkov:
predsednik:
namestnik:
tajnik:
člani:
Stamatovski Niko Čandek Breda Kralj Andrej Belec Ivan Majcen Milan Primožič Darko Groboljšek Jože Otorepec Ela Peterca Branko Pavliha Lojze Bizjak Vojko
predsednik:
namestnik:
tajnik:
člana:
Primožič Darko Korošec Beti Kos Slava Zore Ivan Koprivnikar Lojze
Komisija za pregled službenih oblek vratarjev in gasilcev:
predsednik:	Rebolj Ivan
člana:	Zupan Rudi
Lesjak Franc
Komisija za pripravo dokumentacije za prehod na 42-urni tednik:
predsednik:	Kralj Andrej
člani:	Peterca Brane
Senica Maks Stamatovski Niko
Komisija za izdelavo 7-letnega plana razvoja podjetja:
predsednik:	Senica Maks
člani:	Peterca Brane
Kralj Andrej Pavliha Tone Mirtič Jože Primožič Darko
Komisija za prometno varnost:
predsednik:
namestnik:
tajnik:
člani:
Pavliha Lojze Koprivnikar Franc Bizjak Branko Dernovšek Ivica Lesjak Franc Martinšek Janez Čebin Ivan
Komisija za pregled stroškov:
predsednik:	Čandek Breda
namestnik:	Kralj Andrej
člana:	Peterca Brane
Pavliha Sonja
Komisija za statut:
predsednik:
namestnik:
tajnik:
člani:
Ankon Albin Kralj Andrej Rapl Lea Korošec Beti Bajec Aco Pavliha Tone
Upravni odbor je na seji 23. 6. 1964 izvolil komisije
IZVOLJENI PREDSEDNIKI IN NAMESTNIKI PREDSEDNIKOV SAMOUPRAVNIH ORGANOV
Predsednik DS:	Rapl Lea
namestnik:	Primožič Darko
Predsednik UO:	Stamatovski Niko
namestnik:	Pavliha Tone (komerc.)
Predsednik sveta namestnik:
delovne skupnosti predilnice: Bizjak Vojko Belec Krista
Komisijiv za sestavo Pravilnika o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov ter ostalih pravilnikov:
Predsednik sveta delovne skupnosti sukalnice: Škerbina Leon
namestnik:	Premk Draga
predsednik:	Kralj Andrej
namestnik:	Ankon Albin
tajnik:	Pavliha Tone
člani:	Bajec Aco
Peterca Brane Stamatovski Niko Pavliha Lojze
Predsednik sveta namestnik:
delovne skupnosti stročnarne: Groboljšek Jože Jelenc Ana
Predsednik sveta namestnik:
delovne skupnosti vzdrževanje: Bajec Aco Tomše Stane
Komisija za norme:
predsednik:
namestnik:
tajnik:
člana:
Pavliha Lojze Zorn Tea Bizjak Branko Škerbina Leon Což Mira
Predsednik sveta delovne skupnosti uprave: Tišler Hilda
namestnik:,	Pavliha Lojze
Predsednik sveta delovne skupnosti obrat družbene prehrane: Remec Marjana namestnik:	Laznik Emil
Delo delavskega sveta in upravnega
odbora
DS je na zasedanju dne 18. 5. 1964
—	potrdil Pravilnik o delu delavskega sveta in poslovnik o delu delovnih skupnosti,
—	razpravljal je o pritožbah glede na odločitev stanovanjske komisije in sklenil, da se stanovanje, ki je bilo od stanovanjske komisije dodeljeno Tišler Miru, dodeli Cilenšek Slavki, v primeru, da se vanj ne vseli tov. Bajec Iva.
Stanovanje, ki ga izprazni Zevvell Slava, se dodeli Škerjanc Vidi.
Občinski skupščini Litija pa je DS dal priporočilo, da se stanovanje, ki ga izprazni Belec Ivan, dodeli Domadenik Dragi, njeno stanovanje ,pa Primc Pavli.
Tov. Ilnikar Joži se dodeli prvo ustrezno stanovanje, ki bo razpoložljivo za podjetje.
Ostalo razdelitev stanovanj pa je DS potrdil po predlogu stanovanjske komisije.
— Razpravljal je o poročilu požarnovarnostne komisije.
O- delu gasilske službe v podjetju je naš Tovarniški obveščevalec že poročal.
Poleg moških desetin, sta v podjetju formirani tudi 2 ženski desetini. Predvideno je, da se bodo v tem letu formirale gasilske trojke v posameznih oddelkih in izmenah. S tem želi gasilsko društvo doseči, da bo vsak član kolektiva sposoben sodelovati pri požarnovarnostnih ukrepih.
V preteklem letu v podjetju ni bilo večjega požara, bilo pa je 22 manjših zanetkov požara, ki so bili pravočasno, brez večje škode, zadušeni.
Dežurni gasilci vse pomanjkljivosti, ki jih zapazijo pri rednih obhodih, vnesejo v raportno knjigo. Vendar se te pomanjkljivosti pravočasno ne odstranijo zaradi preobremenjenosti delavnic. Zaradi tega nastaja, posebno ob vremenskih neprilikah, večja materialna škoda.
Komisija je poleg raznih pomanjkljivosti poročala tudi o tehničnih izpopolnitvah v posameznih obratih.
Inšpekcijski organi so v podjetju izvršili 2 požarnovarnostna pregleda. Posamezne pomanjkljivosti so bile do rokov odpravljene.
— Razpravljal je tudi o poročilu Komisije za določitev delovnih mest za invalide.
Iz poročila komisije je razvidno, da imamo v podjetju 26 delovnih invalidov, 3 vojaške invalide in 92 manjsposobnih oseb.
Obolenjem so v večji meri izpostavljene predvsem žene, zaradi večje obremenitve — poleg dela v tovarni še gospodinjska dela, delo v treh izmenah in zaradi obolenj, ki so specifična predvsem pri ženah.
Komisija je z opisom delovnih mest za invalide, določila v podjetju 17 delovnih mest, na katerih je zaposlenih 47 invalidov in manjzmožnih oseb.
Komisija odn. splošni sektor tesno sodeluje s socialnim delavcem Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje, ki neposredno sodeluje pri pregledu predlogov za pravilno namestitev delovnih invalidov.
Na zasedanju dne 11. 6. 1964 pa je DS sklenil:
— Naše podjetje prijavlja za vpis sredstev na obveznice Splošne gospodarske banke 20 milijonov din iz prostih sredstev poslovnega sklada za dobo 6 let po 6 '%> obrestni meri.
— Ugodno je rešil prošnjo Tekstilne tovarne Prebold za črtanje zamudnih obresti v višini 169 047 din.
— Razpravljal je o predlogu za spremembo kvalifikacij in sklenil, da se spremene kvalifikacije na naslednjih delovnih mestih:
delovno mesto	sedanja kvalif.	nova kvalif.
posluževanje rahljača bal	PK	K
posluževanje vvillova	PK	K
posluževanje trgača predpreje	PK	K
posluževanje razvlaknjača	PK	K
stiskanje odpadkov	PK	K
izpahovanje oblog	PK	K
prevažanje loncev	NK	K
posluževanje dvigala	PK	K
dvojenje in previjanje	PK	K
vlaganje preje	PK	K
mazanje in transport	PK	K
šivanje vretenskih trakov	PK	K
čistilke strojev v čistilni koloni	PK	K
Upravni odbor pa je na seji dne 26. 5. 1964
— Obravnaval in vzel na znanje poročilo tov. direktorja o nekaterih kadrovskih spremembah v podjetju.
— Vzel je na znanje tudi poročilo tov. direktorja o delu strokovnega kolegija.
— Vzel je na znanje plan službenih potovanj in naknadno potrdil neplanirana službena potovanja v aprilu 1964.
—• Zavrnil je pritožbo Bizjak Ane zoper premestitev.
— Odobril je nakup televizijskega sprejemnika iz sredstev sklada skupne porabe za potrebe Počitniškega doma.
Nezgode v juniju 1964
V	mesecu juniju so bile 3 obratne nezgode s 36 izgubljenimi dnevi.
Ponesrečili so se:
1.	Lovše Milan, roj. 3. 9. 1932, transportni delavec. Pri prevažanju bombažnih bal oz. razkladanju je ponesrečenca zadela bombažna bala ob desno nogo in ga poškodovala v kolenu.
2.	Matoz Angela, roj. 3. 5. 1928, predica. Na poti na delo je padla s kolesa in si pri padcu poškodovala mezinec desne roke.
3.	Markeljc Evfemija, roj. 21. 8. 1921, previjalka. Pri odmiku košare z odpadki ji je spodrsnilo, da je padla in si pri padcu zlomila levo roko v zapestju.
Kadrovske vesti
V	mesecu juniju 1964 so bili na novo sprejeti v podjetje:
1.	6. 1964 Murene Marija, menza 10. 6. 1964 Kolman Sonja, strežba v obratu
15.	6. 1964 Raspotnik i Angela, menza
16.	6. 1964 Pavliha Gabrijela, laboratorij
V	mesecu juniju 1964 so zapustili podjetje:
5.	6. 1964 Žlabravec Drago, umrl
22. 6. 1964 Vizlar Gabrijela, lastna odpoved
22. 6. 1964 Prašnikar Jožefa, upokojena
24. 6. 1964 Semenič Marija, upokojena
24. 6. 1964 Bratkovič Marija, sporazum
28. 6. 1964 Ocepek Anton, umrl
30. 6. 1964 Baumgartner Ladislav, lastna odpoved
30. 6. 1964 Karbončič Andjelo, potekla pogodba
30. 6. 1964 Cirar Matija, lastna odpoved
Gasilna aparata
Ročni gasilni aparat na ogljikov dvokis — CO2
Ta aparat je namenjen predvsem za gašenje električnih naprav pod napetostjo ter lahko vnetljivih tekočin. Zelo uspešno pa gasi tudi druge vrste požarov. Pri gašenju ne pušča sledov. Nekoliko slabši je učinek gašenja pri vetrovnem vremenu, na prepihu in na višje ležečih predmetih. Ogljikov dvokis kot plin gasi na ta način, da izpodrine zrak iz okolice gorečega predmeta ter predmet tudi ohladi (—79° C).
Aparat je sestavljen iz jeklenke, ki ima na vrhu vgrajen ventil za odpiranje. Na njem je varnostni ventil za primer povišanja pritiska. Normalno je v aparatu do 90 Atm. pritiska. Zaradi tega ti aparati ne smejo biti izpostavljeni toploti ali sončnim žarkom.
1.	Ventil za odpiranje aparata
2.	Priključek za cev
3.	Visoko-tlačna cev
4.	Jeklenka
5.	Držaj
6.	Ročnik
7.	Dvižna cev
8.	Podstavek
Na ventil je priključena visokotlačna gumijasta cev z ročnikom, ki ima leseni ročaj in kartonski nastavek. Ta nastavek je potreben, da CO2 laže in točneje usme-rtmo na goreči predmet. Na jeklenki je pritrjen ročaj, Ki služi za prenašanje. Na jeklenki je vrezan napis z °značbo teže polne in prazne jeklenke, preizkusni pritisk in datum zadnjega kontrolnega preizkusa. Vse Jeklenke, ki so napolnjene s plini pod pritiskom, motajo biti preizkušene vsake štiri leta. Ker je del Plina v jeklenki zaradi pritiska vtekočinjen, je v njej nameščena dvižna cevka, tako kot v sifonski steklenici. Te aparate polnijo le v tovarnah, ki imajo za to pri-tberne naprave.
Aparat kontroliramo tako, da ga občasno (enkrat tnesečno) stehtamo. Ce aparat izgublja na teži, ga je treba poslati v popravilo.
Aparat uporabimo pri gašenju takole: najprej ga Prinesemo do požarišča in tu postavimo na tla v oddaljenosti 2—3 m. Z eno roko odpremo ventil, z drugo roko pa uperimo ročnik proti gorečemu predmetu. Ko jo požar pogašen, moramo ventil dobro zapreti in s tehtanjem aparata ugotoviti preostalo količino ogljikovega dvokisa. Po potrebi (večina primerov) aparat pošljemo takoj na polnjenje.
Imamo tudi tovrstne prevozne aparate, kjer je edina bistvena razlika v tem, da je več jeklenk in da so večje. To pa nam omogoča daljše gašenje.
R. Z.
PREVOZNI GASILNI APARAT NA SUHO GAŠENJE »-S 100 KG«
Gasilno sredstvo (prah) je specialno predelana soda bikarbona v obliki suhega prahu in ima primes komponenta, ki omogoča, da je prah tekoč in ne vpija vlage.
Aparat je sestavljen iz teh delov:
1.	pločevinasta posoda v obliki valja za 100 kg prahu,
2.	jeklenka z vsebino 5 kg ogljikovega dioksida,
3.	odvodna nylon gumirana cev, premera 52 mm, dolžine 10 m,
4.	ročnik z zapiračem, premer 10 mm, dolžina 1 m,
5.	šasija z dvema kolesoma za prevoz.
Posoda je iz pločevine, izdelana v obliki valja. Dna posode sta izbočena. Na vrhu ima posoda odprtino za polnjenje. Odprtina se zapre s kovinskim pokrovom, ki ima gumijasto tesnilo in vijake. Na vrhu kovinskega pokrova je s pritrdilno, matico pritrjena kovinska cevka za dovod plina CO2 do jeklenke. V posodi je dvižna perforirana cev, ki je spojena z odvodno cevjo do ročnika. Z zunanje strani posode je pritrdilec za jeklenko ter varnostni ventil.
Šasija je na aparat oziroma posodo pritrjena, ima dve gumeni kolesi, pritrdilec za ročnik in pločevinasto košarico za odvodno cev, ki je zvita v kolobar.
Ročnik je iz aluminija 1 m dolga cev in je spojen z odvodno cevjo. Pri spoju je ročaj z zapiralno ročico oz. potisni vzvod, ki je vezan z malim batom v notranjosti ročnika. Cev ročnika ima blizu sredine še en ročaj za drugo roko tako, da držimo ročnik z obema rokama.
Jeklenka je posoda za 5 kg stisnjenega ogljikovega dioksida ter ima visokotlačni ventil za odpiranje in zapiranje. Jeklenka je pritrjena ob posodo aparata in je s kovinsko cevko spojena od ventila jeklenke na kovinski pokrov posode aparata.
Varnostni ventil deluje v primeru, če bi se zaradi katerega koli vzroka primerilo, da prah ne bi šel iz aparata. Ventil deluje, ko preraste pritisk 12 atm ter tako prepreči nevarnost eksplozije posode.
Tehnični podatki aparata
1.	Količina gasilnega prahu............ 100 kg
2.	Količina ogljikovega dioksida ....	5 kg
3.	Minimalni domet curka...............4—5 m
4.	Delovni pritisk.....................5—10 atm
5.	Varnostni ventil.................... 12 atm
6.	Cas delovanja aparata............... 90 sek
7.	Teža polnega aparata................ 230 kg
Uporaba aparata
Tovrstni aparati na suho gašenje so zelo dobri za gašenje vnetljivih tekočin, masti, magnezije in temu podobno, naj bo to v odprtih posodah ali pa po tleh politih tekočinah. Uspeh je v tem, da prah hitro loči plamen od goreče površine.
Te aparate uporabljajo tudi za gašenje električnih naprav, ki so pod napetostjo, ker curek prahu ne prevaja električnega toka. Niso pa učinkoviti za gašenje tistih požarov, ki prodro globlje in potrebujejo za popolno pogasitev močenje in pa ohlajevanje z vodo kot npr. goreči les, papir, tekstil, seno itd. So pa koristni za take požare, ki gore površinsko s plameni, ker se plamen takoj loči. Praktično jih uporabimo lahko za gašenje tudi tistih snovi, pri katerih pogasitev ni stoodstotna (bombaž) in je odvzet samo plamen, žareče dele pa dokončno pogasimo z vodo, saj je z odvzemom plamena požar tako rekoč omejen samo še na žarenje.
Način delovanja in aktiviranja aparata
Aparat je konstruiran za prevoz in ga je lahko pripeljati na določeno mesto. Pri uporabi najprej razvijemo dovodno cev z ročnikom, nato šele odvijemo ventil na jeklenki s plinom COa. Curek praha, ki pride iz ročnika, je v obliki snopa. Učinkoviti domet prahu je od 4 do 5 metrov. Pri gašenju lahko vnetljivih tekočin in električnih naprav usmerimo curek direktno v leglo plamena. Najbolj uspešno gasimo, če pričnemo gasiti požar na robu in od tu z nihanjem v levo in desno hitro s curkom prodiramo v požar.
Začetni curek pri gašenju lahkovnetljivih tekočin mora biti oddaljen najmanj 3—4 m, da ne bi zaradi pritiska razpljuskali tekočine.

1. Posoda za prah, 2. Jeklenka, 3. Ventil jeklenke,
4.	Odvodna kovinska cevka, 5. Pokrov posode, 6. Varnostni ventil, 7. Ročnik, 8. Gumirana nylon odvodna cev, 9. Šasija prevoznega aparata, 10. Pločevinasta košarica za odvodno cev, 11. Kolesa.
Pri gašenju površinskih požarov, pa je treba usmeriti curek tako, da je začetek snopa prahu oziroma jedra curka 1 m iznad legla plamena in 4 m oddaljeno. Na ta način napravi gasilni prah tako imenovano pregrinjalo na določeni površini, onemogoči širjenje, za tem pa lahko usmerimo curek v leglo do dokončne pogasitve.
Pri uporabi teh aparatov je treba biti previden in računati na nevarnosti, ki bi lahko nastale zaradi zmanjšane vidljivosti, ki jo napravi oblak suhega prahu.
Razpored in vzdrževanje aparata
Aparati morajo biti razmeščeni tako, da so hitro opazni, dostopni in da je možen hiter prevoz na mesto požara. Ne sme se jih postavljati na mesta, kjer je
temperatura 5011 C, ker obstaja nevarnost širjenja plina v jeklenki. Aparati morajo biti vedno napolnjeni z določeno količino prahu. Isto velja tudi za jeklenko š plinom COs, ki mora prav tako biti polna. Količino plina kontroliramo s tehtanjem jeklenke. Aparate moramo napolniti, ali pa po uporabi samo dopolniti. Pred ponovnim polnjenjem je treba odvodno cev z ročnikom popolnoma očistiti prahu, tako da je cev popolnoma prazna, posebno pa ročnik pri zapiralnem mehanizmu.
Pri čiščenju tovrstnih aparatov in njegovih posameznik delov ne smemo uporabljati vode.
Aparate moramo pregledati in kontrolirati večkrat letno v določenem časovnem obdobju, četudi aparata praktično nismo uporabljali. Vsake tri mesece moramo stehtati jeklenke s plinom in ugotoviti količino vsebine. Rado se pripeti, da jeklenka ni zaprta oziroma da ventil na njej ni dovolj zategnjen, zaradi česar po malem pušča, ali pa je nastala okvara na samem ventilu. Ce ugotovimo, da je padla količina plina v jeklenki izpod 10 'Vo od količine polnjenja, jo je treba takoj dopolniti. Polnjenje jeklenke opravljajo za to določene ustanove — servisi.
R. Zupan
Kadrovske vesti
UPOKOJENA STA BILA
Trontelj Marija, roj. 29. 5. 1910 v Litiji.
Izhaja iz kmečke družine, v kateri so bili 4 otroci. V 14. letu starosti se je pričela učiti za poklic pletilje in sc je tudi izučila. Nato je bila zaposlena kot pletilja pri svoji teti Tičar Ani približno 10 let. Od leta 1939 do 1944 je bila zaposlena kot kuharica v Nemčiji, po vrnitvi od tam pa spet pri svoji teti kot pletilja.
V našem podjetju se je zaposlila I. 1948. Najprej je delala 5 let na mikalnikih, na raztezalki in pri čistilni koloni, zadnjih 10 let pa v sukalnici kot prcvi-jalka, kjer je bila zaposlena vse do upokojitve 14.
5.	1964.
Zadnja leta je delala na novem previjalnem stroju. Pripovedovala nam jte, kako z užitkom in veseljem je posluževala nov stroj in da je na tem stroju lahko naredila večje količine, kar na starih strojih ni bilo mogoče. Večjo količino in boljšo kvaliteto je dosegala z veliko manj truda, kot pa na prejšnjih starih strojih.
Skupna delovna doba znaša 30 let, delovna doba v našem podjetju pa 15 let in 8 mesecev.
Tckalcc Ivan, roj. 28. 12. 1902 v Trbovljah.
Izhaja iz delavske družine v kateri je bilo 9 otrok.
Prvič se je zaposlil v našem podjetju 1921. leta. Najprej je delal v prcdprcdilnici kot mazač flyerjev in posluževalec fiyerjcv do 1937. leta. Nato se je zaposlil v »Jugobruni« Kranj, kjer je delal kot predilec na flycrjih do začetka 1939. leta. Takrat je odšel v Nemčijo in Avstrijo in delal pri cestni železnici Celovec do 1945. leta.
Ponovno sc je po osvoboditvi zaposlil pri nas 25. 7. 1945. Najprej je nekaj mesecev delal kot vozač dvigala, nato pa j'e prevzel mesto vodje čistilne kolone, kjer je delal do upokojitve 11. 5. 1964.
Njegova skupna delovna doba znaša 35 let, v našem podjetju pa ima priznanih 29 let in 6 mesecev.
Od obeh upokojencev so sc poslovili direktor, tehnični vodja in referent za kadre. Ob tej priliki sta oba upokojenca prejela denarno nagrado, ki pripada članom kolektiva ob upokojitvi.
Obema želimo v življenju izven kolektiva še mnogo srečnih in zadovoljnih let!
L. R.
GLASILO PREDILNICE LITIJA — UREJA UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI UREDNIK: BIZJAK BRANKO — TISK IN KLIŠEJI TISKARNE — -JOŽE MOSKRlC« V LJUBLJANI