20. stoletje, ki ga je zgodovinar Eric Hobsbawm poimenoval "čas skrajnosti", je zaznamovalo sporno določanje mej in identitet v Srednji Evropi, tako v političnem kot v kulturnem, družbenem in intelektualnem smislu. Ob koncu prve svetovne vojne so se posamezne skupnosti nenadoma znašle v novih nacionalnih državah, politika asimilacije ter odnosi med manjšinami in njihovimi matičnimi državami pa so ustvarili napetosti, ki jih je moč zaznati še danes. Na študiji primera slovenske manjšine v Avstriji prispevek ponuja vpogled v dva mednarodna projekta, ki sta vključevala akterje civilne družbe na področju politike spomina ter mlade in njihov odnos do zgodovine in manjšin. Na podlagi izkušenj, pridobljenih z omenjenima projektoma, ki se z obravnavo bolečih preteklosti skušata zoperstaviti aktualnim oblikam izključujoče identitetne politike, avtor ugotavlja, da je učinkovita zaščita manjšin odvisna od tega, koliko družbeno okolje dopušča nasprotujoče si in iz etničnih sporov izhajajoče diskurze ter v raznolikosti prepoznava prednost.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-I9M623IU

COBISSID

69650179

Objavljeno

08.09.2021

Metapodatki

Citiranje

APA:

Pirker, Jürgen (2021). Memory wars and minority rights. Razprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990), številka 86, str. 5-32. URN:NBN:SI:DOC-I9M623IU from http://www.dlib.si

MLA:

Pirker, Jürgen. "Memory wars and minority rights." Razprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990) številka 86 (2021) str. 5-32.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I9M623IU>

Razprave in gradivo
1990-
(Zbirni zapis)