je v glavnem vzhod—zahod (416), drugi so pa z različnim i odkloni. Pokopi mo­ ških, ženskih in o tro šk ih individuov so v nekem določenem razm erju, k ar kaže n a relativno visoko življenjsko raven in m iren čas. V šestem poglavju govori avtor o ropanju grobov, v antiki in no­ vejšem času — s tem je bila napravlje­ n a neprecenljiva škoda. V sedm em po­ glavju je obravnavan ritu s — lega skele­ tov, položaj rok, skrčeni pokopi, p rid at­ ki in noša. Od 596 grobov je imelo pri­ datke 266 grobov, 292 jih je bilo izropa­ nih. Med prave p rid atk e štejem o na prvem m estu na te j nekropoli stekleno posodje, keram ično je bolj redko, bro­ naste skrinjice v ženskih grobovih, nekaj oljenk in novce. Pridevki, ki pa sodijo k noši, so čebulaste fibule, razne oblike pasnih spon in noži. V grobovih, katerih pokojni naj bi bili orientalnega porekla, p a najdem o lončke za m azila, fibule-bule, am ulete, m agične napise in pravilom a so brez pridanega novca. V Intercisi je bilo najdeno veliko število čebulastih fibul (60—70 prim erkov). Po Bóninem m nenju jih nikoli niso nosili vojaki, tem več sam o uradniki in dostojanstveniki. V jugo­ vzhodni nekropoli se nahajajo tu d i v o troških grobovih, k a r kaže, da je bil socialni status določen že z rojstvom . V osm em poglavju obravnava I. Bòna problem etnikum a — v sm islu bogatih im portov v »barbaricum « in odsev »bar- barske-germ anske« m aterialne k u ltu re v poznorim ski. V devetem poglavju govori o orientaciji pokopov n a poznorim skih m estnih in vaških grobiščih in o njiho­ vem pom enu. A vtor negira, da bi lahko n a osnovi orientacije pokopov sklepali o etnični pripadnosti pokojnika ali celò vsega grobišča. V desetem poglavju so obravnavane najdbe, izvor in analogije (skrinjice s figuralnim okrasom , ostanki bobna, stekleno posodje, keram ika, na­ kit, najdbe iz m oških grobov, fibule). Po­ sebej pa v enajstem poglavju obravnava I. Bòna tako im enovane »barbarske« predm ete: uhane s poliedrom , koščene glavnike, uhane s k ija stim obeskom , igle lasnice-stiluse, vretena, kresila, puščične osti. Jugovzhodno grobišče začno uporab­ lja ti v drugem d esetletju 4. stoletja. Tu je pokopavala m an jša, (600 ljudi) rela­ tivno prem ožna skupnost. Ta sren ja si je napravila obokane grobnice in naj­ m anj 200 za družinske pokope prim erne kam nite in opečnate grobnice, veliko jih je bilo pokopanih v lesenih krstah, dobra polovica pa v grobovih, obloženih s te- gulam i. Grobovi so bili zelo bogati s pri­ devki, zato so jih na veliko ropali. Na­ vadni grobovi vkopani v zem ljo kažejo običajno sliko poznoantičnih grobov srednjeevropskega prostora. Blagostanje in bogastvo v Intercisi si lahko razlaga­ m o z vzhodnimi etničnim i elem enti. Zla­ te ploščice na vekah, zlate b ronaste tka­ nine, razni am uleti, skrinjice, kažejo na orientalni način pokopa. Jugovzhodna nekropola je nastala v času, ko je po­ stalo krščanstvo uradna religija. Prebi­ valci vzhodnega porekla p a so bili nje­ govi vneti privrženci. M aterialna in du­ hovna kultura n a tem grobišču je značil­ no provincialno-rim ska, tj. helenistično poznorim ska. N iti iz n ajd b n iti iz upo­ rab e in načina pokopa se ne da sklepati n a b arb arsk e priseljence z o n stran m eje rim skega lim esa. To p a ne pom eni, da m ed prebivalci V alerije ob lim esu ni bilo barbarov, posebno m ed vojaki. Z današ­ n jo izpovednostjo arheologije se jih še ne da dokazati. Okoli leta 400 in naslednjih letih so nekropolo še u porabljali, število pokopov sicer upada, vendar so arheo­ loško lepo vidni. N ajm lajše najdbe so iz 1. polovice 5. stoletja. S padcem V alerije leta 430 je tudi konec pokopavanja na tem grobišču. D odana je še študija G. Erdély o »Re­ liefu iz Intercise, Diana v kopeli«. To je bila stranica kam nitega groba 815. Avto­ rica je opredelila relief n a ikonografsko- um etnostni osnovi v začetku 3. stoletja. I. Bòna pa je zaradi a trib u ta refleksnega in nenavadnega loka m nenja, da je ta relief nastal po naročilu vzhodne-sirske družine. Čeprav je bila jugovzhodna nekro­ pola tako izropana in n a ta način osiro­ m ašena tako za m aterial, ki je bil zelo boga, kot za natančno dokum entacijo sa­ m ega grobišča, lahko kljub tem u ugoto­ vim o, da je to ena redkih poznoantičnih nekropol v Panoniji, ki im a natančno do­ ločene tipe grobov, in tu d i vsa ostala dokum entacija je precizno izdelana. Za arheologa in zgodovinarja, ki se ukvarja­ ta z pozno antiko in zgodnjim obdobjem preseljevanja ljudstev, je nepogrešljiv vir. Iren a S ivec-R a jterič C risto p h er Taylor, F ieldw ork in Me­ dieval Archaeology, B. T. B atsford Ltd, London and Sydney 1974, 176 str., 62 si. A rheološka veda v Veliki B ritaniji je m nogo bolj razv ejan a kot pri nas. K ot ta k a lahko časovno in vsebinsko zajem a m nogo večje področje. Ena od njenih p o ­ sebnih vej je tu d i srednjeveška arheolo­ ška topografija, k atero opisuje obravna­ vano delo. Terensko arheologijo ('field archaeo­ logy’) avtor v uvodu opredeli k o t o d k rit­ je, zapis in razlaga arheoloških najdišč brez izkopavanj. P ri nas tem u pravim o arheološka topografija, zato bom n a ­ dalje u p o rab ljal to ime. Kot posebna stro k a im a veliko in vedno važnejšo vlo­ go p ri proučevanju preteklosti, zlasti še danes, ko živim o v obdobju izrednega uničevanja arheoloških spom enikov. K er je narava arheoloških ostalin taka, da se v njih večinom a prepletajo različna a r­ heološka obdobja m ed seboj, n aj ne bi bilo posebnih srednjeveških topografov. K ljub tem u je srednjeveška arheološka topografija vred n a ločenega opisa, saj im a svoje posebne naloge in načine dela. Čeprav je v m arsičem podobna topogra­ fijam drugih obdobij, si dodatno pom aga s pisanim i viri, ki ji lajšajo odkrivanje in razlago arheoloških ostalin sred n je­ veških te r poznejših časov. Prvo poglavje opisuje priprave n a te ­ rensko delo. S krbno je treba prem isliti, katero področje bom o raziskali, ali k a ­ tero vrsto n ajd išč bom o proučili. N a splošno je bolje d a ja ti prednost celostne­ m u raziskovanju nekega področja p re d raziskovanjem le določene vrste najdišč. P otrebna je tu d i nabava ustreznih zem ­ ljevidov, k ata strsk ih posnetkov, zračnih fotografij, zlasti p a zbiranje vseh že zna­ nih podatkov. N adalje avtor prip o ro ča obisk lokalnih m uzejev in navezovanje stikov z zem ljiškim i lastniki. N aslednji dve poglavji govorita o od­ kriv an ju najdišč in načinu zapisovanja na terenu. V sako om em bo najdišča v lite­ ratu ri je treb a v naravi preveriti. Po od­ k ritju ga je tre b a čim natančneje opi­ sati, k a r je najlaže in najbolje s tipizira­ nim i topografskim i kartoni. Sledi foto­ g rafiranje in izdelava skice ali p a n atan č­ nejšega načrta n a teren u sam em . V četrtem poglavju avtor obravnava način razlage o d k ritih najdišč. Pri tem je najteže ugotoviti m edsebojno časovno zaporedje objektov na istem prostoru. K ončni problem p ri razlagi tega, k a r sm o našli in zapisali, je nam reč odnos m ed srednjeveškim i te r poznejšim i ob­ jekti in tistim i, ki pripadajo zgodnejšim obdobjem . Iz tega av to r izpelje ugotovi­ tev, da ne m ore o b sta ja ti poseben sred­ njeveški arheološki topograf. K ajti po­ trebno je natančno poznavanje vseh vrst človeških dejavnosti v preteklosti in se­ danjosti. Taylor priporoča, da je pri srednjeveški topografiji treba vsako raz­ lago terena im eti za nedokazano, dokler ni, če je le mogoče, p o trje n a s pisanim i viri ali izkopavanjem . N ajdaljše je poglavje o odkrivanju objektov s pom očjo pisanih virov. Sred­ njeveška arheološka topografija im a nam reč bistveno prednost, da proučuje obdobje, iz katerega so se ohranili pisani viri različnih vrst. V grobem se dela na posredne in neposredne vire. Zlasti drugi nam največ povedo. N ajbolje pa jih je u p o rab ljati šele potem , ko je najdišče že odkrito, za njegovo razlago. Posebno za­ nim iv je opis načinov, kako odkriti s po­ m očjo pisanih virov novo najdišče. Konč­ ni rezultat dela ni le nov arheološki k ra j, am pak sm o se m nogo naučili tudi o upo­ rab i in vrednosti pisanih virov. Posebno poglavje je nam enjeno raz­ lagi najdišč s pisanim i viri. Te lahko v osnovi uporabim o n a tri načine. Prvič, povedo nam , kaj najdišče je. Drugič, po­ vedo, iz česa je sestojalo, m edtem ko je bilo naseljeno ali v uporabi. T retjič, lahko nam pom aga p ri zgodovini najdi­ šča. Pisani viri torej pom agajo, da ni n a­ pačne razlage arheoloških najdišč. Seve­ d a p a v večini prim erov lahko d asta do­ končno razlago najdišč le sestavljena, iz­ črpno terensko delo in natančna raz­ iskava dokum entov. Po vsem tem je n a vrsti objava topo­ grafskega dela, ki je nujna, sicer je vlo­ ženi tru d brez vrednosti za druge. Vse rezultate topografije p a je treba spraviti v posebne arhive, k je r so dostopni tistim , ki se zanje zanim ajo. Zadnje poglavje je poziv topografom , naj svoje delo razvijejo v celostno arheo­ logijo, ki v svoji končni stopnji razloži celotno pokrajino z vsem i njenim i poja­ vi. Tak študij vključuje mnogo več kot le čista načela arheološke topografije. To pom eni delo z vrsto panog: družbeno in gospodarsko zgodovino, geom orfologijo, geologijo, um etnostno zgodovino, indu­ strijsko arheologijo in drugim i. K njiga je pravzaprav m išljena kot učbenik za ljubitelje in študente arheo­ logije. Tem je tu d i nam enjena izbrana bibliografija b ritan sk ih srednjeveških in poznejših arheoloških spom enikov. Tej je dodan še seznam k o ristn ih naslovov za srednjeveškega arheološkega topografa. K njigo zaključujejo: seznam uporablje­ nih kratic, opom be in seznam om enja­ n ih imen. Besedilo je polno prim erov iz vsak­ danjega arheološkega dela, k ar onem o­ goča nepravilno razum evanje. Podajanje snovi je tu d i vidno podkrepljeno s šte­ vilnim i risbam i, fotografijam i, načrti, zem ljevidi, kopijam i sta rih dokum entov in prim eri kartotečnih listov. K ot vidim o iz vsebine, ni delo za nas nekaj povsem novega, saj Slovenci že im am o svoja navodila za arheološko to­ pografijo (S. Pahič, »Arheološka topogra­ fija Slovenije«, A rgo 1 [1962] 93 ss.). In pravilnost te r izčrpnost teh navodil nam T aylorjeva knjiga le potrdi. V endar je se­ daj, prav zaradi om ejenosti na obravna­ vanje srednjeveške arheološke topogra­ fije, važna tudi za nas, ko se vsi sloven­ ski arheologi tru d ijo za izvedbo skupne­ ga delovnega program a. Topografiji in problem skem u so n d iran ju srednjeveških arheoloških najdišč bi poznavanje obrav­ navanega dela gotovo koristilo. K er pa je način dela pri srednjeveški arheološki topografiji skoraj en ak načinom dela pri drugih obdobjih, le da je še m alo boga­ tejši, in ker je T aylorjeva knjiga nena­ vadno nazorna, je zanim iva tudi za tiste, ki se ne ukvarjajo s proučevanjem sred­ njega veka. A n d re j P leterski D ušan Jelovina, S tarohrvatske nekro­ pole na področju izm eđu rijek a Zrm anje i Cetine, B iblioteka znanstvenih djela 2. Čakavski sabor (S p lit 1976). Delo obsega 176 stra n i in 91 tabel ter zem ljevid razp ro stran jen o sti nekropol. Razdeljeno je v šest poglavij: k ratek zgo­ dovinski oris dogodkov od 7. do 11. sto­ le tja v D alm atinski H rvatski, historiat izkopavanj sta ro h rv a tsk ih arheoloških najdišč, abecedni pregled grobišč med Z rm anjo in Cetino. N ajbolj obsežno je poglavje o p rid atk ih v grobovih — raz­ vrščeni so po posam eznih zvrsteh: nakit (uhani, prstani, ogrlice), orožje (meči, ostroge) in uporabne predm ete (keram i­ k a). V zadnjem poglavju so zajete za­ ključne ugotovitve in razm išljanja. Do­ dan je še popis literatu re . Opombe so za vsakim poglavjem . Delo (d isertacija) D. Jelovine je re­ zu ltat njegovih dolgoletnih proučevanj in prizadevnega terenskega dela n a področ­ ju m aterialne kulture zgodnjefevdalne h rv atsk e države. Zaokroženo in pregled­ no je podan ves drobni grobni inventar, ki se nahaja v M uzeju starohrvatskih arheoloških spom enika v Splitu: star fundus od L. M aruna dalje, ki so ga par­ cialno objavljali L. K aram an in drugi, novejši m aterial, delom a že objavljen v S tarohrvatski prosvjeti te r najnovejši, iz izkopavanj preteklih let. D. Jelovina ugotavlja, da se je iz staroselske ilirsko- krim ske kulture v starohrvatsko dobo ohranila kontinuiteta v grobni arhitek­ tu ri in načinu pokopa. To p o trju je jo tudi poznoantična grobišča, ob k aterih kasne­ je pokopu jejo tudi stari H rvati: Danilo p ri Šibeniku, sv. M arta v B ijačah pri T rogiru in V ratnice na B ribiru. Avtor je razdelil nekropole v tri časovne skupine. N aj sta re jša grobišča so iz časa od konca 7. do sredine druge polovice 8. stoletja. Sem sodijo: Razbojine in Maklinovo b rd o v Kašiču, M aterize in Ždrijac v N inu, Zduš p ri Vrliki, B račiča podvor- nice v Biskupiji pri K ninu in Sm rdelje p ri Skradinu. Pokopi n a teh grobiščih so v pravilnih vrstah in ob n jih še ni sakralne arhitekture. N ajštevilnejša je dru g a skupina nekropol — ta je tudi naj­ bolj bogata s pridatki in tra ja od sredi­ ne druge polovice 8. do konca 11. sto­ letja. Grobišča iz tega časa so: Crkvina p ri B iskupiji, V ratnice n a B ribiru, Pod- grade p ri Benkovcu, Begovača pri Bilja­ n i Donji, Sv. Spas pri Cetini, Deverske, M astirine in Razbojine v Kašiču, Crkvi­ n a v K oljanih in S m rdelje p ri Skradinu. G robovi niso več v pravilnih vrstah, ker se podrejajo sakralnem u objektu. T retja skupina grobišč, ki ne sodi več v staro­ hrv atsk o dobo, tra ja od konca 11. do 15. stoletja. Grobni prid atk i so redki in tudi sak raln a arh itek tu ra je drugačna. D. Jelovina je razvrstil načine pokopa v starohrvatskem času (prva in druga skupina) v osem skupin. N ajenostavnejši je pokop v krsti, zatem je poznanih več v aria n t oblaganja groba s kam nitim i ploščam i, etažni zidani grobovi, sarkofa­ gi in zidani om etani grobovi. N a osnovi bogatih terenskih izkušenj je avtor po­ pravil m išljenja L. K aram ana in S. Gu- njače te r ugotovil, da niso bili grobovi d lje časa pripravljeni že pred sm rtjo, tem več so bili dokončno izdelani šele neposredno pred pokopom . Ravno tako niso pokopavali sam o enega individua, tem več poznam o prave družinske pokope