Članek je kulturnozgodovinska študija razvoja in rab fiksne in mobilne telefonije v Sloveniji skozi dvajseto stoletje, pri čemer avtorica telefon obravnava kot kulturni produkt, družbeno institucijo in tehnični aparat. Zgodovina telefonije je tesno povezana z zgodovino tehnoloških inovacij, ki jih članek predstavi, predvsem pa se ukvarja z zgodovino telefonije kot kulturnega sredstva komuniciranja. V tem pogledu avtorico zanimajo širše posledice, ki jih je imel razvoj telefona, proučuje družbeni kontekst razširjanja te komunikacijske tehnologije ter različne vloge, ki jih je imel telefon na poti razvoja od prvih prototipov do množične rabe in mobilnega telefona kot široko razsejanega potrošniškega produkta. Prek nabora življenjskih zgodb in spominov na rabe telefonije v slovenskem prostoru članekobravnava tudi "telefonsko kulturo". Ugotavlja, kakšne pomene je imela telefonija za vsakdanja življenja ljudi, ko so telefoni vdrli tako v javni prostor kot tudi v domove in s tem v zasebne ter intimne svetove ljudi. Avtorico zanima, kako je telefonija redefi nirala javno in zasebno komuniciranje, kako je transformirala vsakdanje navade ljudi, vzorce in načine družbene interakcije in sociabilnosti, medsebojne stike in dojemanje sveta, kako je med seboj povezala oddaljene kraje in kako je reorganizirala družbo in številne družbene sfere.

Pravice