—TDfiftllCI^I	| KT—
Naročnina za Jugoslavijo:	■■ BBBMBp ■	flH	HH	BSI8	Hk	IgH	BE53	Uredništvo in upravništvo
celoletno 180 din, za 'h leta	VPw^v	Bm	H	___	H	K||	je v Ljubljani v Gregorčl-
90 din, za </< leta 45 din, ^0 Qp	Birar BBp<P^ 9P B|BLl	BhSIP QP	||8	čevi ulici — Rokopisov
mesečno 15 din; za U10-	^6»	ne vra£amo. _ Račun pri
zemstvo: 210 din. — Pia- *	m	m	m -	m	m	m	m	m	•	*	P°St. hranilnici v Ljubljani
ča in toži se v Ljubljani, Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo št. 11.953. - Tel. št. 25-52.
Izhaja nprdg£________________________Ljubljana,	sreda	W.	novembra	1937	 Cena	ggTl	1'50
Za uveliavlienie dobre gospodarske poiitike
Vsi želimo, da bi se že enkrat tudi pri nas začela uveljavljati dobra gospodarska politika in da bi vzgledi drugih držav na vse zadnje padli tudi pri nas na rodovitna tla. Toda naj bo ta želja še tako splošna, zaradi tega se le še ne bo začela tudi uresničevati in se ne bo uresničila, dokler ne bo tu organizacije, ki bo skrbela za njeno uveljavljenje. Že celo pa se ni treba v tem oziru vdajati nobenim iluzijam pri nas, kjer vedno bolj raste moč birokracije, ki nima za dobro gospodarsko politiko prav nobenega smisla. Nasprotno so za birokracijo čisto druge stvari važne, kakor pa jih zahteva dobro gospodarstvo, ker glavno ji je to, da se obdrži in da čimbolj izkoristi svoj privilegirani položaj. Zato so tudi napačni vsi apeli na našo upravo, da že vendar enkrat omogoči dobro gospodarsko politiko. Treba samo pogledati na popolno brezuspešnost teh apelov, pa je tudi že vidna njih napačnost.
Zato ni drugega izhoda, kakor da gospodarski ljudje sami začno skrbeti za izvajanje dobre gospodarske politike. Gospodarski ljudje so na takšni politiki najbolj zainteresirani, saj so oni tisti, ki morajo prenašati vse napake slabe gospodarske politike. Da pa morejo gospodarski ljudje ta svoj cilj doseči, ni drugega sredstva, kakor da sežejo v javno življenje in da se v njem uveljavijo. Ne zaradi mandatov ali dnevnic, tudi ne zaradi kakšnega bolehnega častihlepja, temveč samo iz tega praktičnega razloga, da bodo mogli vplivati, da se bo povsod začela izvajati dobra gospodarska politika.
Pri tem gospodarskim krogom ni prav nič treba, da bi se vmešavali v razna dnevna in strankarska vprašanja, temveč je njihov cilj samo eden, da pri vsaki priliki branijo pravilne in zdrave gospodarske interese. V ta namen pa je seveda predvsem potrebno, da se krepko organizirajo in da bodo njih organizacije uživale ne le velik ugled v javnosti, temveč tudi razpolagale s potrebnimi sredstvi. Vsa javnost bi se potem zavedala moči teh organizacij in potem bi se tudi ozirala na zahteve organizacije. Organizacija s svoje strani pa bi podpirala vse tiste, ki izvajajo dobro gospodarsko politiko.
Seveda pa bi morali gospodarski ljudje svoje zahteve javnosti tudi dobro razložiti. Zato bi morala biti njih dolžnost, da si ustvarijo ali vpliven lasten tisk ali pa dosežejo pri drugih listih tako močan vpliv, 'da morejo vedno razložiti svoje stališče. Dogodki po impozantnem nastopu trgovstva proti veleblagovnicam so dokazali, da bi moglo že trgovstvo v tem Pogledu doseči izredno veliko. Nič be pretiravamo, če rečemo, da bi združeni trgovci, obrtniki in indu-strialci mogli tudi v celoti doseči Preje omenjeni cilj. Materialna sredstva gospodarskih ljudi so velika, samo od njih samih In njih Zavednosti je odvisno, če bodo tudi ^aterialna sredstva njih organiza-cij dovolj velika.
Trdno se morajo gospodarski ludje zavedati, da se niti dobra
gospodarska politika, pa čeprav je še tako nujna, ne bo začela sama od sebe, temveč morajo za njo poskrbeti oni, ki so na njej najbolj interesirani. Ne samo od politikov, temveč še v mnogo večji meri od gospodarskih ljudi samih je odvisno, če se bo tudi pri nas delalo po pravilnih gospodarskih načelih.
Gospodarski ljudje morajo zbrati
Ze leta se bore gospodarski krogi za ureditev samoupravnih financ in za odpravo kaosa, ki vlada na tem polju. Ker ni nobenega zakonitega predpisa, ki bi določal načela, po katerih bi se morale samouprave ravnati pri določanju svojih dohodkov, more vsaka samouprava skoraj čisto poljubno določati svoje davščine. Pri tem se samouprave posebno rade poslužujejo trošarin, ki pa jih nalagajo iz najbolj ozkih lokalnih ozirov. Dostikrat pa imajo te trošarine tudi direktno namen, da onemogočijo konkurenco izdelkov iz drugih mest z izdelki, ki so izdelani na teritoriju občine. Finančni minister je že dvakrat izdal navodila na občine, kako morajo urediti svoje finance, toda učinka ta navodila niso imela, ker se občine po njih ne ravnajo, na drugi strani pa tudi ni nobenega zakonskega določila, ki bi sililo občine, da se po teh navodilih ravnajo. Pooblastila, ki jih ima vlada po finančnem zakonu za ureditev tega vprašanja že dve leti, pa vlada še danes ni izkoristila, da še vedno čakamo na uredbo, ki bi z zakonsko močjo uredila to pereče vprašanje.
Zato je sedaj centrala industrijskih korporacij naslovila na vse resorne ministre novo spomenico o nujni ureditvi finansiranja samoupravnih financ. Iz njene spomenice navajamo naslednja markantna mesta:
Naš notranji trg je zaradi nesistematičnega in napačnega finansiranja samouprav popolnoma dez-organiziran. Namesto urejenega vsedržavnega trga imamo nešte-vilo malih lokalnih trgov, ki so ločeni med seboj po notranje-carin-skih barierah. Te ovirajo vsak pravilen razvoj notranje trgovine ter občutno podražujejo blago na škodo potrošnikov.
Množi se število občin, ki zaradi zaščite svoje lokalne delavnosti preprečujejo uvoz izdelkov iz drugih krajev z visokimi uvozninami ter trošarinami. Vedno večje je število samouprav, ki hočejo od industrij na svojem ozemlju dobiti vedno večje dohodke. Pri tem se ne zadovoljujejo samo z občinskimi dokladami in drugimi rednimi dohodki, temveč uvajajo tudi davščine na surovine, na pogonska sredstva ter z raznimi manipulacijskimi stroški povečujejo te davščine. Mnoga industrijska podjetja so bila pod pritiskom teh samoupravnih bremen že prisiljena, da izbirajo med dvema alternativama: ali zapro svoja podjetja ali pa priznajo občini soudeležbo na dobičku in prometu podjetja v obliki posebne pogodbe.
Vse te notranje carinske bariere ne ovirajo le notranje trgovine, temveč ovirajo tudi izvoz. Znano
svoje sile, delati složno in odločno za skupni cilj in potem se ne bo več dogajalo, da bi se še izdajali zakoni in uredbe ne samo brez njih, temveč celo naravnost proti njim. Sila, ki v gospodarskih stanovih ne sme ostati še naprej neizkoriščena, temveč se mora pokazati tudi v javnosti. Ne sme se
je, da zahteva moderno gospodarstvo čim večje trge in da zlasti industrija računa na velika tržišča. Dostikrat ji niti domača ne zadostujejo. Brez zadostno velikih tržišč ne more industrija zaposliti mnogo ljudi in prav tako tudi ne nuditi potrošnikom izdelke po nizki ceni.
Dostikrat se govori o nerazmer-ju cen med industrijskimi izdelki in kmetijskimi pridelki. Pri tem pa sc pozablja, da gre velik del cene za industrijske izdelke na račun številnih državnih, banovinskih in občinskih posrednih in neposrednih davščin, ker je industrija v vedno večji meri oni instrument, ki naj daje državi in samoupravam vedno večje dohodke.
Toda če hočejo država in samouprave imeti od industrije vedno večje dohodke, potem morajo dati industriji tudi možnost, da te večje dohodke zasluži. Prvi pogoj pri tem pa je, da se ustvari edinstvo notranjega trga.
Brez dvoma je, da so samoupravne davščine pri nas previsoke, toda še mnogo večje zlo je v
V gospodarskem delu je objavil »Slovenec« članek o veleblagovnicah, ki ga je napisal ljubljanski trgovec. Čeprav se članek ne ujema v vsem z našim mišljenjem, smo ga vendar iskreno veseli, ker dokazuje, da spoznanje prodira in da uvidevajo škodljivost veleblagovnic sedaj tudi tisti, ki preje za argumente trgovstva niso bili dostopni.
Člankar navaja predvsem, da so veleblagovnice, 'kakor se pojavljajo sedaj v Beogradu, drugačne od onih, kakršne smo poznali prej. Sedaj nimamo opravka z veleblagovnicami, ki bi prodajale isto blago ko vse druge trgovine in po enakih cenah. Tudi so začele te nove veleblagovnice z metodami, ki jih doslej nismo bili vajeni. Upoštevati je treba tudi to, da je v te veleblagovnice vložen ogromen kapital, ki omogoča znatne razlike v cenah. Veleblagovnice takšne vrste so res nevarne trgovcu, zlasti pa malemu trgovcu.
Člankar nato priznava, da bi po novi uredbi tudi pri nas mogli dobiti v določenem času veleblagovnice, proti katerim se trgovstvo že danes bori. Pri tem pa so razmere pri nas bistveno drugačne ko v Beogradu. Tako se v Beogradu ne plačujejo nobene banovinske doklade, tudi občinska doklada je manjša ko v Ljubljani, a tudi sicer
dogajati več, da ima v našem javnem življenju glas vsak, a da ostajajo brez besede tisti gospodarski ljudje, ki nosijo glavna davčna bremena in ki dajejo zaslužka desetinam, pa tudi stotinam ljudi. Bolj morajo gospodarski ljudje ceniti sebe in svoje delo. Potem tudi zahteva po dobri gospodarski politiki ne bo le neizvedljiva želja.
samouprave obremenile samo blago, ki se na njih ozemlju troši in če pri tem ne bi delale nobene razlike, če izvira to blago iz njih občine ali iz druge občine in če ne bi obremenjevale surovine in pogonski material in če bi bile končno vse te davščine zmerne, potem bi jih industrija še mogla nekako prenašati. Pri sedanjem neredu pa trpita industrija in trgovina mnogo preveč in s temi davščinami se že ustavlja produktivna sposobnost krajev.
Zato je nujno potrebno, da se že enkrat izda zakon o finansiranju samouprav, da se natančno določi, kateri finančni viri so samoupravam na razpolago in kateri ne. Seveda pa je tudi potrebno, da se določijo dolžnosti države do samouprav, ne da bi smela država nalagati samoupravam vedno nove naloge, a jim ne dala tudi v ta namen potrebnih sredstev.
Vlada naj zato izkoristi pooblastilo, ki ga ji daje finančni zakon, da bo že enkrat konec kaosu, ki vlada glede samoupravnih financ. Kitajski zidovi v državi naj že enkrat padejo!
je davčno breme v Ljubljani večje. Veleblagovnica, ki ima sedež v Beogradu, podružnico pa v Ljubljani, bi za svojo podružnico plačevala mnogo manj davka kakor ga pa plačuje samostojen trgovec.
Nikakor ni v interesu države, če mali trgovci ne bi mogli vzdržati konkurence z velikim, posebno pa s tujim velekapitalom. Gospodarska politika mora zato gledati na to, da vzdrži zlasti srednji stan na primerni višini.
Ne gre le za konsumente, temveč tudi za številni trgovski stan v državi.
Hvale vredno je, da je prepustila nova uredba banom odločitev glede veleblagovnic v mestih nad
50.000	prebivalcev. Zato apelira člankar na odločujoče, da ne dovole tujemu kapitalu ustanovitev veleblagovnice v Ljubljani, zlasti še, ker se v ljubljanski trgovini pojavlja itak vedno več tujcev.
Kakor rečeno, smo članka izredno veseli, ker pomeni veliko zadoščenje za ljubljansko trgovstvo. Vendar pa nas samo ta izvajanja ne morejo popolnoma zadovoljiti, ker pričakujemo, da bo trgovstvo dobilo zadoščenje tudi za očitek, kakor da bi iz nekih političnih špekulacij vodilo boj proti veleblagovnicam. Ta krivica se mora popraviti!
Končno pa moramo pripomniti
še to. Silno nevarno in usodno bi bilo, če bi se slovensko trgovstvo postavilo na to stališče, da se njega veleblagovnice ne tičejo, samo da se ne ustanove v Ljubljani. Kakor hitro se posreči ustanovitev tuje veleblagovnice v drugem mestu, moremo že tudi dobiti veleblagovnico v Ljubljani in tudi v Mariboru in drugih krajih. Če odloča danes o veleblagovnicah v Ljubljani ban, nihče ne ve, kaj bo določala uredba po 1. januarju 1939. In kje imamo jamstvo, da se bo mogel ban upreti naročilom iz Beograda. Saj vendar banovinske samouprave še nimamo.
Zato je bilo edino pravilno stališče, ki ga je zavzelo slovensko trgovstvo. Veleblagovnice, zlasti one s tujini kapitalom so resna nevarnost za domačo trgovino in za naše domače gospodarstvo. Zato je proti njim umesten samo odločen boj, zato v tem vprašanju trgovstvo nikdar in nikoli ne sme popustiti.
Slovensko trgovstvo kliče še naprej v boj proti tujini veleblagovnicam!
Turistična konferenca balkanske zveze
V Beogradu so se sestali zastopniki nacionalnih sekcij stalnega turističnega odbora gospodarskega sveta Balkanske zveze.Razpravljali so o važnih vprašanjih glede zboljšanja turističnega prometa med balkanskimi državami. Zlasti se naj bi povečala medsebojna propaganda v tujini, sklenila naj bi se med vsemi balkanskimi državami posebna turistična pogodba, s katero bi si države dovolile posebne devizne in transferne olajšave, odpravil naj bi se nadalje vizum, znižale naj bi se takse ter dovolile tudi razne prometne olajšave.
Potrošnja mesa v Italiji pada
Dočim se potroši v Angliji 60, v Franciji 40 do 50 kg govejega mesa na glavo prebivalca, se ne potroši v Italiji niti 20 kg. V zadnjem času pa je v Italiji potrošnja mesa še nadalje nazadovala ter je znašala v letih 1926. do 1930. 18,8 kg, od leta 1930. do 1936. pa samo
16,1	kg. Istočasno pa je nazadoval tudi konsum masti, svinjskega mesa, masla, mleka in sira, pri tem pa je le neznatno narasla potrošnja ribe, in sicer od 5,1 na 5,6 kg na glavo prebivalca. Konsum je nazadoval vzporedno z dvigom cen, kar dokazuje, da se Italijani ne branijo mesa iz nekih vegetarijanskih razlogov, temveč samo zato, ker jim je postalo meso predrago. Ljudje si ne morejo mesa več privoščiti.
Istočasno pa se Italija trudi, da bi dosegla glede mesa popolno avtarkijo. Pri tako velikem padanju konsuma se ji bo tudi najbrže kmalu posrečilo. Danes mora uvoziti Italija samo še 8% za konsum potrebnega mesa. Celotna potrošnja mesa v Italiji se ceni na 1.250.000 govedi ter mora Italija uvoziti le še 100.000 glav goveje živine. Od teh 100.000 je določenih 75.000 na Madžarsko, 25.000 glav pa naj dajo vse druge države, zlasti Jugoslavija, Romunija, Bolgarska, Poljska in Danska. Glavni uvozni trg za živino je Reka, ki je danes poleg Milana največji živinski trg Italije.
Ker cene goveje živine v Italiji še vedno rastejo, je pričakovati, da bo konsum goveje živine še bolj nazadoval.
Širite »Trgovski list«/
Vprašanje samoupravnih
financ
S trošarinami se ne smeio postavljati v državi
<arinski zidovi
tem, ker so čisto neurejene. Če bi
Spoznanje prodira
»Slovenec” proti veleblagovnici v Liubliani
Mani birokratizma
Upravičene zahteve lesnih interesentov
C tani stalne delegacije lesnega gospodarstva Jugoslavije so imeli v Beogradu sestanek, na katerem so razpravljali o vseh važnejših vprašanjih svoje stroke.
Zlasti so razpravljali o nujni potrebi revizije pravilnika o poslovanju strokovnega odbora za les pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine.
Pravilnik je sedaj takšen, da se lesni gospodarski krogi z vso pravico boje, da bi postal ta pravilnik sredstvo za uvajanje državnega intervencionizma v lesni trgovini in lesnem izvozu. Zlasti je nevarnost, da bi se strokovni lesni odbor pri Zavodu mogel lepega dne spremeniti v urad, ki bi delil izvozne kontingente za les. Kako bi se potem godilo lesnim izvozr nikom, nam dokazuje več ko dovolj jasno urad za izvoz živine. Kdor nima dobrih zvez, ta sploh ne more danes izvažati, ker ne dobi kontingentov. Sploh pa se mora to že enkrat nehati, da bi se v Beogradu mešali že v čisto vsak posel s tujino. Zlasti še, ko do danes še v prav nobeni stroki niso dokazali, da so :za takšne posle sposobni.
Lesni gospodarski krogi zato zahtevajo, da se strokovni lesni odbor temeljito reformira. Zlasti je treba graijati, da ni v tern odboru skoraj nobenih zastopnikov lesnega gospodarstva, temveč odločajo v njem le uradniki. Ti bi smeli biti v odboru le referenti, ne pa tisti, ki odločajo. Glavna beseda pa bi morala pripasti lesnim trgovcem in industrialcem. Absolutno ne gre, da posega birokracija v vedno nova gospodarska področja in da si lasti moč, ki ji nikakor ne pripada in ki ji tudi ne sme pripadati. Kajti birokracija ima samo to nalogo, da služi gospodarstvu, ne pa, da mu diktira. To bi se reklo že vse posta viti na glavo, če bi se dopustila ta diktatura birokracije. Čudimo se le našim politikom, da tako mirno gledajo, ko jim jemlje birokracija pozicijo za pozicijo. Boj proti birokraciji je treba že enkrat začeti, ker ne more biti govora o gospodarskem zboljšanju, dokler si bo birokracija domišljala, da sme vse naše gospodarstvo ovirati s svojimi eksperimenti ter nepremišljenimi samolastnostmi.
Stalna lesna delegacija ije na dalje razpravljala tudi o name ravanem zvišanju železniških tarif ter konstatirala, da bi to zvišanje silno škodovalo lesnemu gospodarstvu. V tem smislu je lesna delegacija tudi intervenirala pri prometnem ministru dr. Spahu.
Na pobudo delavskih organizacij je sklical minister za socialno politiko Cvetkovič za v ponedeljek Zagreb anketo vseh delodajalskih in delavskih zbornic v državi. Anketa je bila v posvetovalnici zagrebške trgovsko - industrijske zbornice ter je bila zelo dobro obiskana, da je bila dvorana čisto polna. Anketo je vodil sam minister Cvetkovič. Na anketi so bile zastopane vse zbornice v državi, nadalje trgovinsko ministrstvo po načelniku dr. Krpanu, vojno ministrstvo, Suzor po gen. ravnatelju dr. Matjašiču ter posebno številno socialno ministrstvo. Slovensko delegacijo so tvorili: za Zbornico za TOI predsednik trgovinskega odseka Albin Smerkolj, predsednik obrtnega odseka Ogrin, predsednik gostinskega odseka Ciril Majcen in tajnik zbornice dr. Pretnar, za Zvezo industrijcev glavni tajnik
75 letnica zagrebške plinarne
Zagrebška plinarna je praznovala v nedeljo svojo 751etnico. Prvotno je bila last nemške družbe ter je prešla v last zagrebške ob' čine šele 1. 1910. Ko je bila usta novljena, je izdelovala plin iz hra stovega lesa, šele pozneje ga je začela izdelovati iz premoga. Seveda pa je tudi proizvodnja od nje ne ustanovitve stalno napredovala V začetku je bila njena maksimal na kapaciteta' 1500 kub. metrov dnevno, lani pa je plinarna prodala že 7 in pol milijona kub. metrov ter je daleko največja plinar na Jugoslavije. Kako silno je na predevala zagrebška plinarna, se vidi tudi iz velikega dviga postranskih predmetov, ki jih proizvaj plinarna. Tako je lani prodala okoli 1300 vagonov koksa, približno 120 vagonov katrana (Še 1. 1934. samo 35 vagonov), 12 vagonov amonijaka in 6 vagonov rafiniranega motor bencola. Dolžina plinskega omrežja presega že 100 km. Številnim čestitkam, ki jih je prejela plinarna ob svojem pomembnem jubileju, pridružujemo tudi svoje.
Vprašan/e	delov
Anketa	gospodarskih
v Zagrebu
tega se tudi ne spoštujejo predpisi socialnega ministrstva. Delavci, ki nočejo delati čez čas, se odpuščajo. More se reči, da uredba o delovnem času praktično nič ne velja.
V imenu sarajevske obrtne zbornice je g. Jelavič pripomnil le na kratko, da sicer ne bo govoril v imenu delodajalcev, da pa smatra za potrebno, da takoj pripomni, da današnja anketa ne bo imela nobenega rezultata, če se bo v njo vnašala demagogija.
V imenu delodajalcev, organiziranih v gospodarskih zbornicah, je prečital tajnik zagrebške zbornice dr. Fischer izjavo, v kateri med drugim pravi: Vse zbornice v državi so prepričane, da današnja anketa ne more roditi pravega rezultata, ker so imele zbornice premalo časa, da bi se za anketo zadostno pripravile. Gospodje, ki
ZA DAMO IN GOSPODA
Dlani, površniki
modeli v elegantni izdelavi od preprostih do najmodernejših
LUKI2 — Stritarjeva ulica
dr. Golia, za Zvezo trgovskih združenj tajnik Gornik, za Delavsko zbornico Lombardo, Tavčar, dr. Kosti in drugi.
Anketo je otvoril minister Cvetkovič, ki je uvodoma svojega govora zlasti naglašal potrebo, da pride do harmoničnega sodelovanja med delavstvom in delodajalci-Zato je tudi treba, da pride do sporazuma glede delovnega časa v podjetjih. V ta namen je potrebno, da se rešuje to vprašanje z odprtim srcem. Treba je nadalje upoštevati, da ima naša socialna zakonodaja vse polno razpok, ki jih je treba z racionalnim delom polagoma odpraviti. To je tudi namen sedanje konference. Vlada je sklicala to anketo, da se doseže potrebni kontakt med delojemalci in delodajalci. Nato je omenjal minister razne socialne reforme, ki jih je vlada izvedla v zadnjih dveh letih. Upa, da bo na anketi prišlo do potrebnega sporazuma med delodajalci in delojemalci.
Nato je povzel besedo v imenu iniciatorjev ankete član generalnega tajništva delavskih zbornic Bogdan Krekič iz Beograda. To anketo so zahtevali, ker se odno-šaji med delavci im podjetniki razvijajo nenormalno. Čeprav se je v zadnjih dveh letih gospodarsko stanje -zboljšalo, so se delavske mezde znižale in so danes nižje kakor so bile kdaj za časa krize. Naša država pa mora (rešiti še drug težak problem. Vsakoletni prirastek prebivalstva znaša okoli 200.000. Industrializacija dežele ne napreduje v tej meri, da bi bilo mogoče ves prirastek stalno zaposliti. Zato število brezposelnih raste. Samo eno sredstvo je, da se poveča število zaposlenih ljudi, da se namreč zniža delovni čas Za delavce je treba brezpogojno uvesti osemurni delavnik oziroma 40urni tednik. To vprašanje je prvorazredne socialne in politične važnosti. Nadalje je potrebno, da se precizira pojem industrijskega podjetja, ker je danes polno obrtniških obratov, ki imajo popolnoma značaj industrijskih podjetij vodijo pa se kot obrtniški in se proti njim tudi kot obrtniškim postopa.
Kot tretji je govoril v imenu zagrebške delavske zbornice Vladimir Pfeifer. Zlasti je naglašal da se predpisi o delovnem času izpreminjajo, in sicer na slabše, Dočim smo imeli leta 1919. uredbo o osemurnem delavniku, se danes dela po 10 ur na dan. Poleg
prisostvujejo današnji anketi, ne morejo zastopati mnenja Zbornic, ker se to še ni izkristaliziralo in zbornice sploh še niso mogle zavzeti svojega stališča. Če se je dala delavcem možnost, da se za anketo dobro pripravijo, jo je treba dati tudi delodajalcem. Poleg tega je potrebno, da se vse točke dnevnega reda natančno precizira-, o in da- se vsako vprašanje razpravlja tudi v podrobnostih, ker bo sicer prišlo do diskusije, ki ne bo imela zveze z glavnim vprašanjem. Zato zahtevajo vse zbornice, da se anketa odloži za dva meseca.
Minister Cvetkovič je nato odgovoril, da je namen ankete ta, da pride do ozkega kontakta med
delojemalci in delodajalci in da se s koristno izmenjavo misli ustvari podlaga za koristne odredbe v bodočnosti. Izjavlja, da ni nobena izjava ne z ene ne z druge strani obvezna in da so zato vse formalnosti odveč. Zato tudi smatra, da je preložitev ankete popolnoma odveč an zato apelira na delojemalce, da svoj predlog umaknejo. Delodajalci so nato zahtevali kratko prekinitev ankete, da se morejo posvetovati glede apela ministra.
Ko je bila anketa zopet otvorje-na je tajnik beograjske zbornice Marodič označil stališče delodajalcev ter med drugim izvajal: Delodajalci pozdravljajo anketo kot koristen faktor za ureditev odno-šajev med delodajalci in delojemalci ter izrekajo ministru za socialno politiko svoje polno priznanje za njegovo postopanje. Vendar pa se mora upoštevati, da se delo takšne ankete ne more dokončati v enem dnevu. Na vsak način se morajo vprašanja, ki so na dnevnem redu, podrobno precizirati. Delodajalci nimajo nobene krivde, če se bo moralo delo ankete odložiti. Zbornice so takoj po prejemu vabila na anketo zahtevale, da se delo ankete precizira.
Nato so govorili zastopniki delavstva, nakar je minister Cvetkovič sejo prekinil.
Popoldne je govoril kot prvi tajnik beograjske delavske zbornice Belič, ki je zlasti govoril o delu v industrijskih in obrtniških podjetjih v Srbiji, kjer da večina delodajalcev sili delavce, da delajo čez uro. Da se to prepreči, je potrebna čim učinkovitejša kontrola socialnih in upravnih oblasti. Nadalje je tudi g. Belič naglašal potrebo čim ožjega sodelovanja med delodajalci in delojemalci, vendar pa to sodelovanje ne sme biti le simbolično. Nato je govorilo še več delavskih zastopnikov iz raznih -mest Jugoslavije, nakar je bila seja prekinjena in se je v torek nadaljevala.
Slabo stanie italijanskih
financ
Etiopiia velia Italijo preveč denarja
Etiopski podkralj Graziani je imel pred voditelji etiopskega naroda ter fašističnimi dostojanstveniki velik govor o italijanskih financah v zvezi z okupacijo Etiopije. Njegov govor je bil objavljen fašističnem glasilu »Corriere del Impero«. Graziani je v svojem govoru najprej omenjal Mussolinijeve smernice glede gospodarskih razmer v Etiopiji. Nato je omenjal, da velja Etiopija Italijo silne finančne žrtve. Vsak mesec izda Italija za Etiopijo okoli 100 milijonov zlatih lir. Na leto velja Etiopija Italijo to^cj 1.200 milijonov zlatih lir. To so tako veliki stroški, ki zahtevajo največje varčevanje. Graziani je nato grajal, da so nekateri italijanski podjetniki brez potrebe povišali delavske mezde za domačine ter s tem zelo podražili življenje. Preveč se tudi troši bencina, ki ga mora Italija plačevati v zlatu. Uporabljati se mora v večji meri vprežna živina. Tudi kolonisti veljajo preveč Italijo. Če so mogli preje živeti italijanski kolonisti brez državne podpore, morajo tudi sedaj. Graziani je tudi ostro nastopil proti nesolidnosti nekaterih domačih in tujih trgovcev. Izjavil je, da bo smel v bodoče trgovati v Etiopiji samo trgovec, ki bo predhodno položil primerno kavcijo pri Italijanski banki, Angleški listi obširno dopolnjujejo Grazianov govor ter pravijo, da se mnogi trgovci že kesajo, ker so se spustili v etiopske posle. Ne zadovoljni pa so tudi italijanski vojaki, ker da morajo pretežko de-
lati. Zato vedno več italijanskih vojakov dezertira v francosko Somalijo ali pa v angleško Kenijo. Tudi javna varnost je v Etiopiji zelo slaba. Nekaj kilometrov izven Adis Abebe se napadi iz zasede na čete redno ponavljajo.
»Times« pripominja, da Grazianov govor v celoti potrjuje njegove informacije, zbog katerih so se v Rimu tako zelo razburjali. Po mnenju angleškega lista je finanč ni napor Italije že dosegel svoj višek in ono mejo, čez katero ni mogoče iti. Mussolini je ravno zato tudi zaukazal največje varčevanje in uvedbo avtarkičnega gospodar' stva na vseh poljih. Vprašanje pa je, če bo mogoče še ohraniti fi nančno ravnovesje Italije in če ne bodo tudi najnovejši Mussolinijevi ukrepi prepozni.
Novi trgovinski zakon
je izdala Tipografija v Zagrebu Obširen uvod (44 strani) k zakonu je napisal dr. Pavel Rastovčan profesor pravne fakultete na zagrebški univerzi. Knjiga ima tudi posebno kazalo, ki znatno pove čuje vrednost knjige in ki ga je sestavil dr. Vinko Esih. Vsa knji ga ima 425 strani. Cena trdo ve zani knjigi je 40 din plus poštnina za povzetje. Kdor pošlje de nar naprej, se mu posije knjiga franko. Trgovinski zakon »Tipografije« je seveda napisan v hrva ščini.
Knjiga se naroča pri »Tipogra^ fiji«, d. d. v Zagrebu.
Politične vesli
Med Turčijo in Grčijo je bila sklenjena vojaška zveza, ki velja za deset let.
Italijanski prostovoljci so začeli zapuščati Španijo, ker da jih Franco po likvidaciji asturske fronte vec ne potrebuje. V Španiji so ostale le tehnične čete in pa artilerija. Vseh italijanskih vojakov v spaniji je samo še 40.000. Tako se vsaj zatrjuje. Z druge strani pa se poroča, da je_ Italija začela evakuirati svoje čete iz Španije, ker smatra Mussolini položaj v Sredozemskem morju kot preveč napet, da bi smel imeti tako velik del svojih čet v oddaljeni Španiji.
Angleški listi pišejo, da so tudi z Mallorce odšle vse italijanske čete.
Mussolini je sklenil, da bo iz istih razlogov kakor pariškega veleposlanika, odpoklical tudi italijanskega poslanika v Bruslju Nova nemško-japonsko-itali jan-ska zveza ni po mnenju evropskih diplomatov usmerjena samo proti sovjetski Rusiji, temveč tudi proti Angliji.
Italijansko zunanje ministrstvo
e sporočilo kitajskemu poslaniku v Rimu, da ostaja Italija kljub podpisu antikomunističnega pakta še nadalje prijateljica Kitajske.
Ruski veleposlanik v Rimu je protestiral proti pristopu Italije h protikomunističnemu bloku, ker da je s tem kršena italijansko-ruska pogodba iz 1. 1933. Grof Ciano mu je odgovoril, da jemlje italijanska vlada protest na znanje. Nekateri listi pišejo, da ni izključeno, da bo Italija pretrgala diplomatske odnošaje z Rusijo.
Italija se je pridružila nemško-japonskemu paktu, ker je čutila, da ji Anglija pri vsaki priliki nasprotuje in si je hotela Italija s pomočjo Nemčije zboljšati svojo pozicijo.
Glavna vsebina protikomunističnega pakta je baje naslednja: Japonska prizna vlado gen. Franca. Japonska pristane na italijansko-nemško posredovanje v njenem sporu s Kitajsko, toda na podlagi japonskih pogojev, Nemčija in Italija se bosta prizadevali pridobiti Kitajsko za skupno borbo proti komunizmu. Japonska bo podpirala nemške kolonialne zahteve.
V zvezi s tem poročajo angleški listi, da bo Japonska vrnila Nemčiji Kiavčav in Tsingtav. Po informacijah francoskih listov pa bo vrnila Japonska Nemčiji tudi njene tihomorske kolonije, toda šele po svoji zmagi na Kitajskem. Nemčija upa, da se bo potem vse kolonialno vprašanje razpravljalo na veliki mednarodni konferenci.
Nemški listi trde, da bo protikomunistični pakt še razširjen in da bodo pristopile k temu paktu še: Avstrija, Madžarska, Albanija, Portugalska, nacionalistična Španija in najbrže tudi Poljska. Računajo pa tudi s pristopom ameriških držav. Tako je po japonskih vesteh Bolivija že pristopila k temu paktu. Tako bi se izvedla grupacija vseh sil na svetu v dve ostro ločeni skupini.
Protikomunističnemu paktu se Poljska ne bo priključila in najbrže tudi ne Avstrija.
Bruseljska konferenca se bo najbrže končala z neuspehom. Prodira vedno bolj spoznavanje, da morejo pomagati samo direktna pogajanja med Japonsko in Kitajsko. Namesto bruseljske konference bo Imenovan stalni odbor za proučevanje dogodkov na Daljnem vzhodu.
Maršal Čangkajšek je izjavil, da se Kitajska z Japonsko ne bo pogajala. Maršal je prepričan, da pripade končna zmaga Kitajski.
šangaj so Kitajci izpraznili in je sedaj ves šangaj v japonskih rokah.
Rusi bodo dali Kitajcem 10 velikih bombnikov, s katerimi bodo mogli bombardirati tudi Tokio in druga japonska mesta.
Med predsednikom poljske republike Mošcickim in vrhovnim inšpektorjem poljske vojske Ridz-Smyglijem je prišlo baje do težkih nesoglasij in namerava zato Ridz-Smygli proglasiti vojaško diktaturo da prepreči notranje nemire v državi. Baje namerava uvesti tudi fašistični režim. Tako poročajo pariški listi.
Francija je dala Kitajski pol milijarde frankov posojila.
Spaak še vedno ni mogel sestaviti nove belgijske vlade, ker delajo Flamci razne težave.
Med gen. Francom in angleško vlado je prišlo do popolnega sporazuma, ker ima Anglija prevelike materialne interese v Španiji, kakor je izjavil Eden. V parlamentu je Eden tudi priznal, da ni o svojih pogajanjih s Francom poročal francoski vladi, temveč jo postavil pred izvršeno dejstvo.
SOletnica obstoja sovjetske Rusije Je bila po vsej Rusiji proslavljena z velikanskimi paradami.
Oenarstvp
■■■■nBoaHBHramHHBEi'
Zaščita denarnih zavodov se mora podaljšati
Dne 23. novembra poteče veljavnost uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov. Nekateri denarni zavodi so tudi že zahtevali, da se veljavnost uredbe podaljša za najmanj eno leto, še bolje pa bo, če se podaljša za najmanj dve leti.
V resnici tudi ni nobenega prepričujočega razloga, da se ne bi to zgodilo, ker so se na eni strani že vsi na zaščito navadili, na drugi strani pa je jasno, da se razmere na denarnem trgu šele začenjajo nekako urejevati — in v zelo skromnem obsegu — da bi mogla Vsaka novost ta proces ozdravljenja takoj pretrgati.
K odpravi zaščite tudi ne silijo ne vlagatelji in ne denarni zavodi, temveč samo tisti politični optimisti, ki hočejo na vsak način svetu dopovedati, da so se gospodarske razmere v vsej državi že tako zboljšale, da je vsaka zaščita denarnih zavodov odveč. Želeli bi, da bi res tako bilo, toda danes še dolgo nismo v tako srečnem položaju, temveč je nasprotno res, da bi prenehanje zaščite moglo povzročiti najtežje posledice. Nepodalj-Šanje zaščite pač ne bi mogli označiti drugače kot nov poskus onega našega nesrečnega eksperimentiranja, ki nam je že prineslo toliko nesreče in gorja. Nekdo* se prav brez preudarka zaljubi v neko mit-sel, vse gospodarstvo pa plačuje potem račun za to nepremišljenost.
Prav tako bi bilo z nepodaljša-njem zaščite. Tisti, ki so krivi, da je sploh prišlo do tako žalostnih razmer, da je postala zaščita potrebna, nočejo videti, kaj so povzročili, temveč bi kratkomalo najraje vso svojo krivdo utajili. In zato govore, da so se razmere zboljšale in da je zaščita nepotrebna.
Kljub vsem slabim* izkušnjam vendarle upamo, da se ne bo zgodila še ta usodna nepremišljenost, da ne bi bila zaščita podaljšana. Človek bi potem res moral obupati!
•
Na beograjski efektni borzi je vladalo pretekli teden popolno mrtvilo. Ni bilo kupcev in promet je padel za polovico. Tečaji so ostali skoraj neizpremenjeni. Na deviznem trgu pa je najvažnejša izprememba dvig tečaja marke, ki je narasla že na 14 in 14‘10 din. Promet na devizni borzi je bil za 3-7 milijona din večji ko prejšnji teden ter je dosegel 36,6 milijona din.
Novoustanovljena podružnica Poštne hranilnice na Sušaku je imela že prvi mesec velik promet ter je izdala tudi 29 novih hranilnih knjižic, da je v prvem mesecu dokazala, da je bila njena ustanovitev potrebna.
Narodna banka sporoča, da je 6. novembra izplačala klirinška nakazila od št. 8206 do št. 8266 (vključno), ki so bile datirane z 2. oktobrom.
Nove cene italijanske turistične lire. Do nadaljnjega je vrednih po odloku italijanskega finančnega ministrstva 100 turističnih lir: 25'40 avstrijskih šilingov, 2815 belg, 21'55 danskih kron, 145 fran. frankov, 19'15 norveških kron, 105‘90 eskudosov, 8‘65 holandskih goldinarjev, 20-80 švicarskih frankov, 4'75 dolarjev in ravno toliko kanadskih dolarjev. Za en angleški funt se dobe 104 turistične lire.
Ameriški finančni krogi najodločneje demantirajo, da bi se cena zlata v Ameriki spremenila in dolar devalviral.
Proračunski dohodki Nemčije bodo znašali v tem letu po izjavi drž. tajnika v nemškem finančnem ministrstvu Renhardta okoli 14 milijard mark, dočim so znašali lani samo 11 in pol milijarde mark. Nemški državni dohodek je harastel po uradnih podatkih od 62 milijard mark lani na 68 milijard mark letos.
Midland banka v Londonu je sklenila, da poveča svojo glavnico. ” ta namen bo izdala nove delnice bo enem funtu, za katere pa treba Plačati 2 funta. Nove delnice pa morejo dobiti samo stari delničarji- in sicer na vsakih 20 funtov delniškega kapitala po eno novo
delnico. Banka bo polovica svojega čistega dobička, ki ga bo dosegla s povečanjem glavnice, uporabila za svoje rezerve.
Belgija je sklenila, da vrne Franciji polovico 1. 1932. sklenje-
BivŠi poslanec dr. Slavko Šečc-rov je objavil v »Trgovačkih Novi-nah«, osrednjem glasilu srbskega trgovstva naslednji članek:
»Vsaka dobra in pravilna gospodarska politika v mladi in gospodarsko nerazviti državi, ki hoče ohraniti svojo politično samostojnost, mora stremiti za tern, da ima narodno obeležje ter da čuva interese svojega naroda kot celote. Gospodarsko dviganje in pospeševanje vsega naroda, ki ga sestavljajo številne gospodarske edinice — kmetje, delavci, trgovci, obrtniki, industrialci — mora biti cilj dobre državne gospodarske politike. Zaščita domače delovne sile proti tuji je v interesu državne celote. Zaščita domačega kapitala proti tujemu, ki je močnejši, je državna potreba v gospodarsko manj razvitih deželah.
Zato mora naša gospodarska politika, če hoče imeti narodno obeležje, postaviti sebi naslednje cilje:
1. Dopolnjevanje našega narodnega gospodarstva s pospeševanjem in razvijanjem domače delavnosti;
2. zaščita domače delovne sile;
3. pospeševanje domačega kapitala in
4. sistematična borba proti pretiranemu izkoriščevanju, neupravičenim zahtevam in zlorabam, ki jih izvršuje tuji kapital v naši državi.
Ni treba posebej razlagati, kaj je treba storiti, da se dosežejo ti cilji. Vendar pa je zlasti z ozirom na današnje stanje potrebno, da se bolj razčisti naša gospodarska politika, ki se nanaša na domači in tuji kapital. Ni dvoma, da mora država, če hoče ostati gospodarsko neodvisna, zaščititi delo in razvoj domačega kapitala proti močnejšemu in konkurenčnemu velikemu tujemu kapitalu. To se mora zgoditi tudi iz socialnih razlogov, ker je tuji velekapital v glavnem tisti, ki proletarizira naše množice, ki eliminira in meče iz gospodarskega življenja naše male obrtnike in male* trgovce. In kadar morajo naši upravitelji države izbirati ali naj zaščitijo domači kapital proti tujemu kapitalu ali domačo delovno silo proti tuji, je popolnoma naravno, da se odločijo v korist svojega naroda, svoje domače delovne sile in domačega kapitala. Ni dvoma, da more tuji kapital prinesti neko korist v razvijanju bogastev države, ki je revna na kapitalu. Tuji kapital more dati potrebni investicijski prometni kapital za dvig proizvodnje. More dati tudi potrebni kapital za kreditne ustanove. Toda on more tudi silno škodovati in povzročiti težke posledice za gospodarstvo v teh deželah. Če tuji kapital, ne zadostno kontroliran, brezobzirno in neusmiljeno izkorišča naravna bogastva neke države, more pomeniti samo škodo za to državo in ne pomeniti prav nobene koristi za njeno narodno gospodarstvo.
Velike in drage obresti za posojeni tuji kapital spravljajo dolžniško državo v odvisen položaj ter more postopoma postati čisto revna, namesto da razvija svoje bogastvo.
Majhne in nizke mezde, ki jih plačuje tuji kapital v državah svojih investicij, uničujejo delovno sposobnost in zdravje naroda. Poleg tega more tuji kapital biti tudi vir raznih afer, kjer je njegovo stremljenje, da pride do čim večjega zaslužka in da si zagotovi ugodnosti tudi brez ozira na veljavne zakone. Če je treba veljavne zakone izigrati, najde tuji kapital
nega posojila v višini 800 milijonov frankov. Z odplačilom tega posojila bo Belgija prihranila na leto 40 milijonov frankov.
Japonsko zlato sc seli v Ameriko. Od začtka marca do konca okto-
vedno pota, da s pomočjo uprave in političnih ljudi širi korupcijo in če treba izdati zakone o ugodnostih v korist tujega kapitala, najde način, da angažira zastopnike zakonodajnih teles in da pride do potrebnih ugodnosti. Zato je ne samo pri nas, temveč tudi v drugih državah večinoma vir vse korupcije brezobzirni tuji kapital, ki ne gleda na interese nacionalnega gospodarstva v državi, v kateri posluje, in ki prezira najvišje načelo sodelovanja tujega kapitala, to je, da morajo plodi dela in razvijanje bogastva države, v kateri dela tuji kapital, ostati v tej državi. Sodelovanje med tujim kapitalom in drugimi1 gospodarskimi činitelji v neki državi je upravičeno samo v tem primeru, če daje tuji kapital protiuslugo državi, Vi kateri posluje in da ne uničuje narodnega gospodarstva v tej državi in da niti deloma ne škoduje gospodarskim edinicato kakor so mali trgovci in obrtniki.
Od zedinjenja do danes so mnoge afere pri nas zvezane v glavnem z delom tujega in velikega kapitala. Da imenujemo samo v gozd. gospodarstvu: afere Thurn Taxisa, Krivaje in Našice, pri agrarni reformi Majlata in grofa Čekonija itd., razne druge železniške in druge afere. Brezobzirno izkoriščanje naših potrošnikov po tujem kapitalu v električni industriji jemlje ljudem po naših vaseh in mestih denar, kakor se to dogaja v Vojvodini.
Naša gospodarska politika je bila včasih tako uslužna in ponižna pred tujim velekapitalom, da mu je dajala celo takšne ugodnosti, kakršnih ta kapital nikdar ne bi mogel zahtevati, kaj šele dobiti v svoji lastni državi. Zato moramo gledati na to, da tuji kapital omejimo na njegovo pravo vlogo ter da preprečimo zlorabe ter socialno in gospodarsko škodo, ki se kaže pri sodelovanju s tem tujim kapitalom. Zato je potrebno, da bo naša politika proti tujemu kapitalu določena po jasnih osnovnih načelih, ki bodo v prvi vrsti upoštevala interese našega celotnega narodnega gospodarstva in katerih namen bo, da se ohrani nacionalno obeležje našega gospodarstva. Ta politika obstoji v celi vrsti ukrepov, in 6icer v glavnem v teh:
1. Ugodnosti, dovoljene tujemu kapitalu, se morajo odpraviti, kakor hitro izteče rok njih veljavno-
V ponedeljek dopoldne je bil v Ljubljani občni zbor Zadružne zveze. Od 682 zadrug, kolikor jih šteje zveza, je bilo na občnem zboru zastopanih 416. Občni zbor je vodil namesto zadržanega predsednika ministra dr. Korošca podpredsednik dir. Remec.
Po uvodnih formalnostih in pozdravih je podal poročilo načelstva ravhatelj Fran Gabrovšek, ki je po »Slovencu« izvajal med drugim naslednje:
Splošno gospodarsko stanje se je lani zboljšalo, ni pa se še nehala naša denarna kriza. Drugod so napeli vse sile, da spravijo denarni trg v red, pri nas pa še nismo dobila popolnoma učinkovitega sredstva. Zaradi zboljšanja
bra je morala Japonska poslati v Združene države Sev. Amerike že za 191 milijonov dolarjev zlata. To dokazuje, da se bore Japonci z velikimi težkočami pri nabavi surovin.
sti. Te ugodnosti se ne smejo podaljšati, če imamo naše ljudi in domača podjetja, ki morejo opravljati isto delo.
2. Nove ugodnosti se smejo dajati tujemu kapitalu le, če ni domačih ljudi in domačih podjetij, ki morejo opravljati isti posel, pa čeprav bi tuji kapital nudil jamstvo, da bodo plodovi dela in razvijanja bogastva ostali v naši državi in da bo imelo narodno gospodarstvo od tega v prvi vrsti korist ter da bo vse delo korektno in v mejah zakona.
3. Uvesti je treba legalne sankcije in odpravljati ugodnosti takoj, če se zaloti til j i kapital pri zlorabah, ki škodujejo našemu narodnemu gospodarstvu ter rušijo ugled naše države.
4. Izvajati je treba strogo in učinkovito kontrolo nad karteli, ki v glavnem služijo tujemu kapitalu.
5. Velike dohodke je treba ob-dačevati s progresivnimi davčnimi stopnjami, ker so ti dohodki v glavnem v rokah tujcev.
6. Tuji kapital se sme izključno posluževati v naši državi le naše delovne sile.
7. Treba prepovedati vstop narodnih predstavnikov v upravo podjetij, pri katerih je udeležen tuji kapital. Nerazumljivo je, zakaj je udeležba v državnem ali od države subvencioniranem podjetju inkompatibilna z mandatom narodnega zastopnika, ko v resnici v teh podjetjih narodni zastopnik ne more delati nobene škode narodnemu gospodarstvu, temveč si bo pridobil le znanje o delu v teh podjetjih ter' o državni režiji sploh, da pa udeležba v tujih podjetjih ni prepovedana. Popolnoma neupravičeno je, da so narodni zastopniki eksponenti anacionalnega in tujega kapitala, ker je v tem primeru njih opredeljenost že naprej vezana z oziri do tujega kapitala ter so zato splošno narodni interesi pri njih podrejeni interesom tujega kapitala.
Dobra gospodarska politika mora omogočiti našemu jugoslovanskemu narodu, da zasluži in da napreduje in kjer koli pa ovirajo tuja podjetja in tuji kapital delo naših državljanov ali ga celo gospodarsko uničujejo, mora veljati, da je interes našega državljana bolj važen kakor pa interes tujega kapitala ali pa podjetja, pri katerem je udeležen tuji kapital.
gospodarskega stanja je precej odvišnega denarja, ki pa še nima prave možnosti, da bi oplojeval narodno gospodarstvo. Vzrok pa ije v glavnem v tem, ker v Sloveniji denarna kriza še ni končana. Mestni zavodi so že mogli zbrati precej novih vlog, naše kmetske posojilnice pa kar ne morejo priti do pravega življenja. Zveza se silno trudi, da bi mogla zadrugam izplačevati njih naložbe ter bo v tem smislu delala tudi v bodoče.
Likvidnost kmečkih posojilnic je največ odvisna od tega, kako bo rešeno vprašanje dobroimetij pri Priv. agrarni banki. Po zadnjih ukrepih je položaj za Zadružno zvezo nasledniji: Zadružne organizacije so oddale PAB kmetskih
dolgov za 423 milijonov din, članice Zadružne zveze od tega za 237 milijonov din. Te zadruge bi torej mogle imeti pri PAB dobroimetij za približno 120 milijonov dinarjev. Ce dobe lombardnega kredita za 30 milijonov din, vendar še ne bi mogle izplačati vseh vlog do 10.000 din, ker je teh znatno več.
Zelo veliko dela je imela zveza z likvidacijo kmetskih dolgov, zlasti še, ker formularji PAB niso bili prilagodeni našim razmeram. Najmanj 120.000 din stroškov je imela zaradi tega zveza. Velike stroške pa so imele tudi posamezne zadruge. (Birokratizem pri nas nekaj velja.) Posebno težaven jč položaj onih kreditnih zadrug, ki so oddale skoraj vse kmetske dolžnike PAB. Zaradi tega je moralo od 335 kreditnih zadrug 200 pod zaščito. Mnoge so morale iti pod zaščito tudi zato, ker drugače niso mogle doseči znižanja svoje pasivne obrestne mere. Zaupanje v denarne zavode se bo povrnilo šele potem, ko bodo mogli denarni zavodi izplačevati zopet svoje vloge. A še potem bodo nekaj časa trajale naprej sedanje razrvane razmere, zaradi katerih se danes tudi že širi oderuštvo.
Nato je govoril ravnatelj Gabrovšek o novem zadružnem zakonu ter omenil, da čaka zvezo zaradi novega zakona še mnogo dela, ker je treba zakonu prilagoditi vsa pravila, tiskovine in knjige zadrug. Zveza pa bo mislila tudi na zadružno zavarovanje, o katerem govori novi zadružni zakon. Zadruge trpe mnogo zaradi vedno hujšega pritiska davčnih oblasti. G. ravnatelj je tudi mnenja, da zadruge dejansko dobrim in solidnim trgovcem niso nič nevarne, ker da so postale tudi olajšave, ki jih uživajo zadruge, prav malenkostne. Tu se seveda z g. ravnateljem ne moremo strinjati, zlasti kar se tiče nabavljalnih zadrug in malih podeželskih trgovcev.
Zveza je lani revidirala 351 zadrug, izdajala svoje glasilo »Narodni gospodar«, v zadružni Soli pa je bilo 40 učencev, od .katerih ije zveza podpirala 26.
Po odobritvi poročila načelstva in računskega zaključka, ki ga je podal ravnatelj dr. Basaj ter po odobritvi poročila nadzorstva je bila izvoljena nova uprava z ministrom dr. Korošcem na Čelu. Večinoma so v novi upravi isti gospodje ko v stari. Volitve so bile soglasne.
Tarifni odbor se sestane šele v decembru
Kakor se poroča iz Beograda, se bo sestal tarifni odbor šele v začetku decembra, najbrže 2. decembra. Vsi gospodarski ljudje imajo torej še dovolj časa, da pravočasno sporoče svoje želje svojim strokovnim organizacijam. Tarifni odbor bo svoje delo po vsej vetjetnosti zaključil že v decembru, nakar bo šla nova tarifa v tisk, da bo mogla v januarju že iziti.
Nova železniška tarifa bo zelo poenostavljena, kar pozdravljamo z veseljem. Za kosovno blago bo samo en razred namesto dosedanjih šestih, za vagonske pošiljke pa 20 razredov namesto dosedanjih 100. Poleg vozarinskih postavk za 5 in 10 tonske pošiljke bo nova tarifa predvidevala tudi 15 tonske pošiljke.
Konkurzi - poravnave
Poravnalno postopanje v zadevi Ivana Rahneta, trgovca v Mostah pri Ljubljani, je končano.
V konkurzni zadevi Antona Auerja, bivšega klobučarja v Mariboru se je postavil namesto dosedanjega konkurznega upravitelja za upravitelja odvetnik dr. Pretnar v Mariboru*.
Čitajte »Trgovski list«!
Narodni	ali
Kakšno	politiko je	treba njemu
kapitalu
,Za slovenske kreditne zadruge se težave niso nehale
Občni zbor Zadružne zveze
Trgovinski register
■OKRBnMBBEnBBHHHBBaffiMi
Vpisale so se naslednje firme:
Rudolf Pavletič, trgovska agentura za izvoz lesa v Ljubljani, Dalmatinova ulica.
Srimšek Rudolf in drug, izvrševanje mizarske obrti. Javna trgovska družba. Javna družbenika Rudolf Srimšek, Ljubljana, in Ludvik Turšič, mizar, Ljtubljana. Tvrdko zastopa samostojno Rudolf Srimšek.
»Zvon«, livarska komanditna družba, Št. Vid nad Ljubljano. Obratni predmet: vlivanje zvonov, izdelovanje motornih brizgaln in vsakršnih drugih kovinarskih predmetov. Komanditna družba. Osebno jamčeča družbenica Marija Kogovšek, zasebnica v Št. Vidu. Prokura se je podelila livarskemu poslovodji Ivanu Kogovšku v Št. Vidu. Družbo zastopata družbenica Kogovšek in prokurist.
Vpisale so se izpremembe in
dodatki pri naslednjih firmah:
Tomaž Krajnc, tovarna olja,
Fram. Obratni predmet odslej: vodni (kmečki) mlinarski obrt za bučno olje. Imetnik Tomaž Krajnc ml., mlinar in posestnik v Framu.
Zadružna banka v Ljubljani. S sklepom občnega zbora se je družba razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidatorji: Fran Pretnar, hranilnični ravnatelj v p. v Ljubljani, Fran Majcen, hranilnični tajnik v Ljubljani, Zdenko Knez, veletrgovec v Ljubljani, Vladimir Vrančič, bančni uradnik v Ljubljani, in dr. Joža Bohinjec, ravnatelj OUZD v Ljubljani. Zastopata banko po dva likvidatorja skupno.
Zadružne opekarne d. d., Ljubljana. Izbrišeta se člana uprave Saša Knez in dr. Janko Kersnik. Na novo se vpiše član uprave Milan Stefanovič, direktor Jadransko podonavske banke v Beogradu.
A. Zeschko, Ljubljana. Vpiše se prokurist Erik Ilalbensteiner, trg. knjigovodja v Ljubljani.
Jugoslovanska I*. Beiersdorf & Co., družba z o. z. Z notarskim zapisnikom se je izpremenila družbena pogodba v točki 4. Družba bo proizvajala tehnične, kemično-teh-nične in kozmetične izdelke, vsakovrstna zdravila, v kolikor niso pridržana lekarnam, nakupovala bo surovine za proizvajanje navedenih izdelkov ter jih prodajala ter pridobivala in izrabljala fabri-kacijske predpise, patente, vzorce, modele in varstvene znamke za vse te izdelke.
Izbrisale so se naslednje tvrdke:
B. Gotzl, trgovina s perilom, oblekami in m anu faktura im blagom v Ljubljani.
Valentin Klofutar, trgovina s čevlji v Tržiču.
Anton Cingerle, carinsko posredništvo v Ljubljani.
F. Fabjan, vinsko trgovsko podjetje, Ljubljana.
Pavel Seemann, voščarna in mi-larna v Ljubljani.
Giuseppe Feltrinelli & Comp., trgovina z lesom, podružnica na Rakeku.
Andrej Telban, trgovina z deželnimi pridelki, Sovodenj — vsi zaradi opustitve obrata.
Zunanja trgovina
Trgovinska pogodba med Madžarsko in Nizozemsko je bila podpisana.
Na petrolejskem trgu v Romuniji padajo še nadalje cene. Tako se prodaja fob Konstanca lahki bencin po 2'24 (prej 3'34), težki bencin po 307 (3'12), motorin po 2'14 (2'23) lejev za kg.
Da se zmanjša pomanjkanje olja v Nemčiji, se morajo oddajati vse z oljem prepojene krpe, ki se uporabljajo pri čiščenju, podjetjem z oljnatimi generatorji, ki bodo odvzeli iz krp olje. Na ta način upajo na leto dobiti 1 milijon kg olja.
Argentina je prepovedala vsak izvoz pšenice in pšenične moke, ker bo letina zelo slaba.
Zadruge proizvajalcev bombaža so prijavile trgovinskemu ministr-
stvu za odkup 630.000 kg bombaža, naše domače tvornice pa nameravajo nabaviti v tujini 31'04 milijona kg bombaža. Kakor se iz teh številk vidi, zaenkrat še ni govora o tem, da bi se mogli v bombažu osamosvojiti.
Romunija je izdelala desetletni načrt za izpopolnitev svojega cestnega omfežja. Izvedba načrta bi veljala približno 50 milijard lejev. Romunija bo po tem načrtu zgradila 1778 km prvovrstnih cest, popravila 2490 km občinskih ter modernizirala 5275 km državnih cest. Poleg tega bo prezidala 16 starih mostov in zgradila 24 novih.
Grška zunanja trgovina je bila v prvih osmih mesecih letošnjega leta deficitna za 5,19 milijarde drahem. Izvoz je znašal 4,7, uvoz pa 9,9 milijarde drahem.
167 milijonov Kč čistega dobička je imela lani češkoslovaška državna uprava gozdov. Pri nas pa državni gozdovi kar ne morejo dati državi primernega čistega dobička. Kje je vzrok?
Dohodki francoskih železnic so se v oktobru povečali za 32'77 % v primeri z dohodki v lanskem oktobru. V prvih desetih mesecih 1937
Les in lesni izdelki:
1148 — Rim: bukova debla,parketne deščice, les za letala,
1149 — Tirana: vpognjen les,
1150 — Haifa: gozdni mah,
1151 — Boulogne sur Mer' (Pas de Calais, Francija): smreka,
1152 — Valona: gradbeni les.
Deželni pridelki:
1153 — Češke Budjejovice: gorčica, paradižnik,
1154 — Pariz: fižol, putpa, cvetače, posušen kvas za pivovarne,
1155 — Pohoreliice nad Brnom (Češkoslovaška): fižol,
1156 — Anvers: črna čebula,
1157 — Slatinany pri Chrudimu (Češkoslovaška): konoplja za izdelavo gasilskih cevi.
Proizvodi sadjarstva:
1158 — Hamburg: koščice marelic.
Proizvodi živinoreje, perutninarstva in ribarstva:
1159 — Češke Budjejovice: ribje konzerve, sardele v olju, sir,
1160 — NewYork: konzervirano meso, gnjat, surovo maslo, sir,
1161 —New York: mesne in ribje konzerve, surove in predelane kože,
1162 — New York: razne vrste sirov, ribje in mesne konzerve, (prekajena gnjat, salame, klobase).
Proizvodi rudarstva:
1163 — Balante les Bains (He-rault) rdeč hematit 94/96 Fe,03 za barve v velikih količinah,
1164 —London: grafit (50/60%),
Doma in pg sveti;
Bolezen romunske kraljice-ma-tere se je poslabšala. V Bukarešto je zato odpotovala kraljica Marija.
Minister za socialno politiko Cvetkovič je izjavil, da se že izdeluje novi invalidski zakon in da bodo pri tem upoštevane zasluge vojnih invalidov.
Predsedstvo obrtniške zbornice v Osijeku je poslalo na bansko upravo spomenico, da se ne sme dopuščati, da se na sejmih pojavljajo tudi industrijske prodajalnice. Sejmi izgubljajo s tem svoje tradicionalno lice. Sejmi naj bodo pridržani obrtnikom in trgovcem.
Zagrebški župan dr. Pejčičje dal izdelati album mesta Zagreba ter ga je po evangelijskem škofu dr. Poppu poklonil angl. nadškofu v Canterburyju dr. Langu, ki je kakor znano kronal angleškega kralja. Nadškof se je v zelo ljubeznivem pismu zahvalil zagrebškemu nadškofu za pozornost.
Zagrebška občinska uprava razglaša, da so vsa mesta oddana in da so vse prošnje za službe brezpredmetne.
Dubrovačka plovidba je kupila po tretji osebi v Angliji tovorni parnik, ki ima 8000 ton nosnosti in vozi s hitrostjo 10 in pol milj. Za parnik je dela družba skoraj 35 milijonov din.
Splitski brodar Evgen Matkovič je nabavil v Angliji veliko motorno
so dohodki železnic v primeri z lani večji za 19'9%. Povišanje dohodkov je predvsem posledica povišanja železniških tarif.
Mednarodni kartel cementa, ki je prenesel svoj sedež v Pariz, objavlja, da v zadnjem času pada izvoz cementa iz evropskih držav. To je posledica večje proizvodnje cementa v drugih državah. Kartel sodi, da je danes izvoz cementa iz Evrope za 20 do 30% manjši, kakor pa je bil 1. 1929.
Cene avtomobilskih kavčukastih obročev so se zvišale v Ameriki za 2 do 6%. Pričakujejo, da se bodo tudi drugod povečale cene za isto višino.
Ameriške železnice so sklenile
na svoji konferenci v Chicagu, da povišajo tarife za 15%, kar bi dalo za okoli 450 milijonov dolarjev več dohodkov. Zaradi višjih mezd in podražitve materiala pa so narasli stroški železnic za več ko 600 milijonov dolarjev. Bruto dohodek železnic se je dvignil za 2,6%, bruto izdatki pa za 8,9%.
Nemčija dobavlja še nadalje kljub trojni zvezi Kitajski letala. Tudi nemški vojaški inštruktorji so ostali še nadalje na Kitajskem.
1165 — Dunaj: zmlet hematit (železni oksid),
1166 — Pariz: ponuja se zastopnik za manganovo in bromovo rudo,
1167 — Dunaj: zmlet živec in fino zmlet pečeni mavec,
1168 — Hamburg: fluorit v velikih količinah,
1169 — Marseille:	zemlja	za
barve.
Razno:
1170 — Wakefied (Jorkshire, Anglija): ponuja se zastopnik našim izvoznikom za vse predmete.
1171 — New York City: neka tvrdka išče zvezo z našimi izvozniki, ki žele plasirati svoje proizvode v U. S. A.,
1172 — Lodz: tehnično oljčno olje,
1173 — New York: neka tvrdka se zanima za plasiranje naših proizvodov na tamošnjem trgu ter
išče zvezo.
*
Izvozniki, ki se zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpraševanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, Ratnički dom, ter naj pri tem navedejo: 1. številko, pod katero je blago navedeno, 2. točno označbo vrste blaga, 3. način embalaže z ozirom na tržne uzance.
4. količino razpoložljivega blaga.
5. ceno, franko naša meja ali cif pristanišče države, kamor naj pride blago, 6. plačilne pogoje in 7. rok dobave. Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne jamči.
ladjo, ki ima 6500 ton nosnosti ter dva Diesel motorja s po 1300 koaj-skih sil. Pri polni obremenitvi more napraviti ladja 11 vozlov na uro. To je prva motorna ladja v naši državi.
Na razpisani natečaj subotiške pravne fakultete za mesto docenta upravnega prava se ni prijavil niti en kompetent.
Beograjska občina je začela z gradnjo 118 malih delavskih stanovanj, ki bodo veljala 4 milijone dinarjev.
V občini Sonta je bilo po ugotovitvah banske uprave v Novem Sadu poneverjenih okoli 3 milijone dinarjev.
Carinske oblasti v Splitu so zaplenile 5000 kg kave, ki jo je pripeljal parnik »Suzisi II« iz Trsta.
Veliko tobačno skladišče za en milijon kg tobaka bo zgradila mo-nopolska uprava v Skoplju.
Proizvajalci sladkorne repe zahtevajo, da se njena cena, ki znaša sedaj 21-5 din, zviša ter utemeljujejo svojo zahtevo s tem, da dobe v vseh drugih državah gojilci repe višje cene. Samo na Madžarskem so cene za sladkorno repo iste. Seveda pa je treba tudi upoštevati, da ima drugod sladkorna repa več sladkorja kakor pa v Jugoslaviji. Dočim ima drugod okoli 14 %, ima naša samo okoli 12 % sladkorja.
Japonci so poslali pred Šangaj nove čete, ki so takoj po vstopu na kitajska tla začele prodirati proti šangaju. Japonci so zavzeli Putung ter se je s tem začela po mnenju mednarodnih vojaških strokovnjakov zaključna bitka za
šangaj. Kitajske čete so se umaknile, ker so bile v nevarnosti, da bodo obkoljene od japonskih čet, ki so se izkrcale pri Hangčovu. Japonsko ofenzivo je podpiralo 190 japonskih letal. Kitajci so se trdovratno branih ter so imeli Japonci zlasti pri bojih ob reki Sučov silne izgube. Celo japonska poročila priznavajo, da so izgubili Japonci pred šangajem 40.000 mož. Japonci so tako zelo pospešili vojne operacije pred šangajem, da bi to mesto zavzeli še preden bi mogla bruseljska konferenca priti do kakšnih sklepov.
Japonci resno razmišljajo o tem, da bi Kitajski napovedali vojno. Tako se čisto resno poroča iz Japonske.
Mussolinijev sin Bruno je moral,
ker je bilo njegovo letalo poškodovano od protiletalskih topov, pristati na ozemlju rdeče Španije ter je bil nato od republikanskih čet ujet. Tako poroča pariški »Matin«.
Gen. Franco napoveduje, da bo blokiral Valencijo z minami. V dolžini 300 km bo položil mine, da prestriže Valenciji vsak dovoz z morja.
Egiptska vlada je odklonila svoj pristanek k imenovanju Parinija za italijanskega poslanika v Egiptu, ker je Parini organizator fašizma v tujini.
Bivši bolgarski zemljedelski minister Gičev je bil obsojen na eno leto ječe, ker je kršil zakon o razpustu političnih strank. Obsodba pa je zaradi amnestije samo formalnega pomena.
Vojvoda AVindsorski ne bo odpotoval v Ameriko. Njegovo potovanje v Nemčijo in njegove izjave o delavskih vprašanjih so namreč silno razburile ameriško delavstvo in najbrže bi vojvoda doživel v Ameriki zelo neprijeten sprejem. Vojvodi so svetovali, da odloži svoje potovanje in da se javno več ne bavi z delavskimi vprašanji.
Bivši mož vojvodinje AVindsorske Simpson se bo zopet oženil, in sicer z neko šolsko tovarišico vojvodinje. Mora pa še nekaj časa na poroko čakati, ker čaka njegova
Dobave - licitacije
Direkcija drž. rudnika v Kaknju
sprejema do 17. novembra ponudbe za dobavo manesmanovih cevi in žel. pločevine.
Direkcija drž. rudnika v Brezi sprejema do 18. novembra ponudbe za dobavo karbolineja.
Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do 25. novembra ponudbe za dobavo raznih vijakov.
Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 16. novembra ponudbe za dobavo jadrenine, merlina, sukanca, požarnih cevi, plutovine ter sesalk; do 22. novembra za dobavo svečic za motorje, volnenega ripsa, raznega usnja, raznih ščetk, plinskih mask; do 23. novembra za dobavo raznih vijakov, platna, sukanca, elektr. cevi; do 27. novembra za dobavo raznih barv in laka, žel. obročev, samotne opeke in Samotnega prahu, črne paste, krp za čiščenje, jadrenine, merlina i. dr.
Štab mornarice kralj. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 20. novembra ponudbe za dobavo 10.000 kg testenin.
LICITACIJE
Dne 15. novembra bo pri tehniški komisiji na Vrhniki licitacija za adaptacijo zidane zgradbe.
Dne 15. novembra bo v inten-danturi IV. armijske oblasti v Zagrebu licitacija za nabavo večje količine pšenice.
Dne 16. novembra bo pri Direkciji drž. rudarskih podjetij v Sarajevu licitacija za dobavo elektro-materiala.
Dne 17. novembra bo pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Osijeku licitacija za oddajo soboslikarskih in ličarskih ter par-ketarskih del za novo zgradbo v Osijeku.
Dne 18., 19., 20. novembra in dne 4. decembra bodo licitacije pri Glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu za nabavo razne bolniške in sanitetne opreme.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.)
v	barva,	pleslra	Id
7p v	lirah	,nai|
Lb *	Ulllll	ob|eke klobuke
itd. Skrobi In svetlolika srajce, ovrat nike in manšete. Pere. suši, munga In lika domafe perilo
tovarna JO S. REICfli
Poljanski nasip 4-6 Selenburgova ul. B Telefon *t 22-72
bodoča žena, da se bo mogla ločiti od svojega sedanjega moža, ki se tudi namerava poročiti z neko ločenko.
Švedski zunanji minister Sand-
ler je izjavil, da se mora Zveza narodov reformirati ali pa bo švedska sama skrbela za svojo varnost.
Združene države Sev. Amerike
bodo znova povečale svoje oboroževanje. Prihodnje leto bo v gradnji že 70 novih bojnih ladij. Tudi svoje letalstvo bodo zelo povečale. Doseči hočejo zadnjo mejo oboroževanja, ki jim je dovoljena po mednarodnih pogodbah.
Iz japonskih krogov se znova lansirajo vesti o japonskih pogojih za sklenitev miru s Kitajsko Po teh vesteh nočejo Japonci nič kitajske zemlje, samo 5 provinc bi radi odtrgali od Kitajske, ki pa morajo postati samostojne, ne pa japonske, kakor pravijo. Sicer pa od Kitajcev ne zahtevajo nič drugega, kakor da se popolnoma raz-orože, da dovolijo Japonski vse možne gospodarske pravice na Kitajskem ter da v zunanji politiki priznavajo vodstvo Japoncev. Nič drugega!
Na Reki so spustili v morje dve novi italijanski torpedovki, v Spe-ziji pa novo italijansko podmornico.
Italijanski vojni ataše v Parizu je protestiral pri francoskem vojnem ministru, ker pišejo francoski listi, da ni bila Italija zaveznikom v svetovni vojni v posebno pomoč, ker so morali poslati zavezniki na italijansko fronto številne divizije, da so rešile italijansko vojsko.
Na otoku Haiti je prišlo na meji med republiko San Domingo in Haiti do krvavega poboja, v katerem je bilo ubitih okoli 1000 ljudi, trikrat toliko pa ranjenih. Do boja je prišlo, ker so hoteli orožniki iz San Dominga preprečiti, da bi delavci iz Haitija delali v mestu Da-jabone. Ker so se delavci uprli, so orožniki nanje streljali.
Pariški ekspresni vlak vozi zopet do Lisabone in skozi ozemlje nacionalistov. Od junija 1936 je bila ta zveza pretrgana.
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 10. novembra objavlja: Zakon o konvenciji med Jugoslavijo in Vel. Britanijo o ureditvi vzajemne pomoči v civilnih in trgovinskih stvareh, ki teko pred sodnimi oblastvi — Odločbo o prodajni ceni kloracetofenona — Spremembe in dopolnitve v pravilniku o pokojninskem skladu stalnih monopolskih delavcev — Razglas o volitvah obč. odborov za občine Kamnik, Komenda, Sela pri Kamniku in Šmartno v Tuhinju, Prihova in Slov. Konjice, Litija in Vače, Ig, Dol. Logatec in Gor. Logatec, Kamna gorica, Ov-siše in Radovljica.
Občni zbori
Občni zbor Kranjske industrijske družbe, ki bo dne 19. novembra, se začne ob 17.30 in ne ob 11,
Radio Ljubljana
Četrtek, dne 11. novembra. 12.00: Plošče — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, spored, obvestila — 13.15: Slavni češki operetni komponisti (Rad. orkester) — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Radijski orkester — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič) — 19.00: čas, vreme, poročila, spored — 19.30: Nac. ura — 19.50: 10 minut zabave — 20.00: Koncert: Sodelujejo: Ljubljanski Šramel kvartet z vmesnimi spevi g. Mirka Premelča — 22.00: čas, vreme, poročila, spored — 22.15: Dvorakovi koncertni plesi (radijski orkester) .
Petek, dne 12. novembra. 11.00: šolska ura:	»Martin Krpan z
Vrha«, napisal Fr. Levstek, za slušno igro v XVI. slikah priredil Arnošt Adamič. Izvajajo brezposelni učiteljski abiturienti. Vodi Silvo Mehora — 12.00: Plošče — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, spored, obvestila — 13.15: Plošče — 14.00: Vreme, borza — 18.00: žena v literaturi, II. predav. (gdč. Anica Lebarjeva) — 18.20: Plošče — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben) — 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Zanimivosti iz življenja izseljencev — 20.00: Klavirski koncert čeških skladateljev (g. prof. Pavel šivic) — 21.00: Podoknice (plošče) —21.15: Citra-ški nastop (Vilko Skok) — 22.00: čas, vreme, poročila, spored — 22.30: Angleške plošče.
Povpraševanje po
v	tuii
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr Ivan Pless urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmai Mihaiek vsi v Ljubljani