Naši dopisi. Iz Starega Trga poleg Loža, dnč 14. prosinca 1890. 1. (Šolske novice). Dovolite, blagi gospod urednik, da Vam tudi iz našega kraja pošiljam nekaj šolskih drobtinic. — Nadležna hripa se je vselila tudi v našo mirno dolino in se ugnezdila tako, da je malo ne vse mlado in staro okužila. Nastopi pa pri nekterih osobah huje, pri nekterih mileje — no pri dveh ne jednako. Tudi šolski mladini influenca ni prizanesla in je nad polovico iste prizadete, a naše učHeljstvo je vse brez izjeme obolelo na tej nadležni bolezni; zaradi tega je slavni c. kr. okrajni šolski svet v Logatci določil, da se šola v Starem Trgu zaključi do 27. t. m. Naš šolski okraj je jako raztegnjen, in mnogo za šolo godnih otrok zaradi oddaljenosti in slabih potov ne more šole obiskovati. Danes šteje tukajšnji šolski okoliš 991 za šolo godnih, a le 526 vsakdanjo in 160 ponavljalno šolo obiskujočih otrok. Za to ogromno število šolskih otrok je bila pa tukajšnja šola dolgo le jednorazrrdna, na kateri je kaj vzgledno poučeval pokojni Raktolj, kajti tukajšnje ljudstvo tega moža, dasi ga krije že nad dvajset let črna zemlja, ni pozabilo in se ga kaj rado spominja. Na stare dni so pridružili prej omenjenemu gospodu Raktelju zaporedoma več pomožnih gg. učiteljev in tako se je nekako utemeljila dvorazrednica, iz kterc se je pozneje osnovala tri- in Daposled štirirazredna Ijudska šola. Vzporedno pa se je tudi prizidavalo prvotno pritlično šolsko poslopje tako, da se nahajajo poleg sicer jako tesnega nadučiteljevega stanovanja tudi tri prostorne šolske izbe, katerih vsaka je dosti velika, da se v nji poučuje po 80 otrok, a četrta šolska soba je pod streho in ima prostora le za 50 šolskih otrok. — Naša šola je ob jednem tudi mestna šola. Šolsko poslopje stoji na mestnih tleh in otroci iz Loža — blizu 130 — prav pridno šolo obiskujejo, kajti oddaljena je le 7 mi- nut od mesta; gotovo se bodo visnka šolska ob- lastva pri novi uravnavi učiteljskih plač, uvažuje take okolnosti, pravično ozirala na tukajšnje učiteljsko osobje. Da se šolsko obiskovanje v našem okoliši olajša, sistemiziral je visoki c. kr. deželni šolski svet samostalno ljudsko šolo v Igivasi poleg Starega Trga. Ta šola bode prevzela kakih 300 za šolo godnih otrok. Vasi, ki bodo tej novi šolski občini pridružene, so vse tako blizu, da bodo otroci v 10 — 15 minutah lahko dospeli v šolo. Le Babina Polica in Poljane s 16 in 18 otroki imajo jako neugodno lego. — Visoki c. kr. deželni šolski svet je pa ob jednem tudi določil, da se za Jezero, Laze in Otok s 47 otroki osnuje ekskurendna šola. — V Igivasi bodo gradili ukusno novo šolsko poslopje, a za prvi fas bi se dobila tudi šolska soba, kakor tudi stanovanje učiteljevo v najem. —• Pa tudi Jezerci žo premišljujejo, kako bi si omislili primerno šolsko poslopje, dasi za začetek hočejo pomagati si z najoto šolsko sobo. O. Gašperin — Stari Trg. Z Iga dne 18. prosinca 1890. (Šolske novice). Veselo razvijanjc ljudskega šolstva se tudi pri nas poknzuje. Ljudstvo sprevideva, da mu je šola koristna, zato žrtvuje, čeravno težko pri slabih časih, svojc gmotne moii v prid šole. Naša dvorazrednica počela se bode vender razširjati iu to sprva na trirazrednico s poludnevnim poukom, ker poludnevni pouk za sedanje razmere bolj ugaja, nego celodnevni. Pri razširjanji šolskega poslopja se bode prircdilo tudi stanovanje za II. in III. učno moč. V Tomišlji, kjer je sedaj ekskurendna šola, kupil se je tudi že prostor, kjer bode stalo novo šolsko poslopje, katero se začne graditi takoj, ko bode dotična vsota p6tem davčne naklade zbrana. Vender bi tukaj opomnil, naj bi se šola zgradila takoj za dvorazrednico, ker je 225 za šolo godnih otrok in bi stroški bili laže poravnani. Tudi vlškivasi so sklenili svojo šolo si napraviti, ker so preoddaljeni od ižanske šole. V to svrho pripadla jim bode naklada, katero so nabirali za razširjatev šole na Igu, v njih lastni šolski zaklad, katerega bodo morali še z nadaljno naklado pomnoževati. Otrok za šolo godnih je v občini Iškavas čez 130. Na Igu pa ostane za trirazrednico še vedno čez 400 za šolo godnih otr&k. V sosedni občini Golo imajo sedaj malo šolieo, katero je oskrboval g. župnik', dokler je bil zdrav, a potrebni so tudi redne šole, ker za šolo godne mladine je v bližiui Golega gotovo čez 160. V Želimljah poučuje otroke v branji in verouku g. župnik v družinski sobi v farovži. Tudi nekaj računstva se otroci uče, a vse le na pamet, ker nimajo nikakih nfiil, ne šolskih klopij; gotovo je potrebno tudi tam ustanoviti jednorazrednico. Šolsko obiskovanje na Igu, kakor tudi v Tomišlji je imenovati prav ugodno, ljudje otroko iz vseh bližnjih vasi radi v šolo pošiljajo, tako da ni veliko posla z zamudami. Tudi krajna šolska sveta vrlo podpirata šoli in voditelja, kar tein bolj radostno zabeležim, ker berem o nasprotstvih tu in tam. Predsednik krajnega šolskega sveta na Igu, ob jednem šolski ogleda g. Janez Gams vse z veseljem šoli preskrbuje ter vedno gleda, da zadovolji postavnim odredbam. Tudi predsednik krajnega šolskega sveta v Tomišlji g. Janez Kumše z veseljem pospešuje korist ckskurendne šole in skuša vse napraviti, da bode imela nova šola, ko se dogotovi, vse pri rokah. Oba iraenovana delata vse s porazumljenjem voditelja, kateremu sta izročila tudi pisarske posle. Bodi jima zato tudi na tem mestu hvala in čast! Kako so bili nekdaj rodoljubi naklonjeni šoli na Igu, omenim Josipa Strussa ustanove, kojo imamo tukaj, v znesku 1250 gld., katere obresti 52 gld. 50 kr. vsako leto v postev pridejo pri proračunu ter občine toliko manj prispevajo. Bolezen ^hripa" tudi pri nas nadlega otroke in odrasle Ijudi, a vender še ne v preobilni meri. Fr. Trošt — Jg. Iz Krškega. (Obrtno- nadaljevalno š o 1 o) smo po večletnem prizadevanji vender srečno z 32 učenci otvorili dne 12. p. m. Poučevali bodo letos trije učitelji trikrat na teden in sicer ob sredah in sobotah zvečer, pa ob nedeljah dopoludne. Učence smo razdelili v pripravljalni tečaj in prvi razred. V pripravljalnem tečaji se bodo učili novinci 3 ure na teden čitati, 1 uro pisati, 1 uro računjati in 2 uri risati. V prvem razredu se bodo učili rokodelski dečki, ki so dovršili ljudsko šolo, po 3 ure risanja (prostoročnega in merstvenega), 2 uri kupčijskega spisja in 2 uri obrtnega računstva. Prihodnje leto otvorimo tudi drugi razred, kjcr se bode poučevalo strokovno risanje, modelovaujo, obrtuo računstvo in obrtno knjigovodstvo. Učni jrzik je v pripravljalnem tečaji in 1 razredu slovenski, v drugem razredu pa slovenskonemški. Od letošnjih učencev je po obrti: 6 mizarjev, 5 pekarjev, 4 čevljarji, 3 krojači, 3 usnjarji, 3 mesarji, 2 sedlarja, 1 kolar, 1 klobučar in 1 dimnikar. Najstarejši učenec šteje 19 let, najmlajši 13 let. 0 uspehih poročim kasneje. —z— Iz Ljubljane. (Imanio li vse učneknjige za slovenske ljudske šole?) Ni davno tega, odkar je marljivi skladatelj A. Foerster izdal pevsko šolo v tretjem precej izpremenjenem natisku. Namen nam ni razpravljati te obširne pevske šole, a vrivajo se nam nehotč misli: kdaj se najde šolnik, kateri bi nam spisal pevsko šolo za prvi pouk po notah. Res je, da ima tudi Foersterjeva šola začetne vaje pisane v našem zmislu, toda ta šola je namcnjena pouku petja na sndnjih šolah; zato so tudi prve vaje (začetne) jako skrči ne. Foersterjeva šola bode dobro došla vsem ouim pevskim zborom, kateri skrbe s poukom za mladi narastaj in prav živo jim jo priporočamo, — toda vpeljati jo v ljudsko šolo, zdi se nam pretežavna, preobširna in tudi prcdraga. Kakšno delce pa potrebujemo za ljudsko šolo? Učni črteži nam jasno o tem govore. V nemškem jcziku imamo prav izvrstno tako knjižico, Weinwurmovo nEl ementargesangsbuch". V tej tiči teoretična razprava, kar je je malim pevcem potrebne; razven tega obseza še toliko narodnih in drugib šolskib pesmij, da zadostnje vsem terjatvam učne tvarine. Gospod Anton Ncdvčd, naš priljubljeni skladatelj, preskrbel je ljudski šoli s nSlavčkom" L, II. in III. dosti gradiva za petje, a kje so začetne vaje ? Predno pevček poje po rSlavčku", treba ga je vpeljati v petje po notah. Te vaje naj bi bile toli jednostavne, kratke in lahke, da bi se že smele dati v roke učencem druzega šolskega leta. Delce moralo bi biti tudi jako nizke cene, da bi si jo omislil laliko vsak, tudi ubog učenec. Tudi narodna pest-m zavzemala naj bi v tej šoli odlično mesto. R,es je, malo je pripravnih uarodnih pesmij za mladino, a temu se pomaga s tem, da se melodija narodne pesmi obdrži in se ji podtaknejo primerne besede. Veliko nam je še na jcziku, toda zamera ne izostane, če svoje tovariše opozorimo, naj bi petje v šoli z večjim zanimanjem poučevali, kakor se žalibog godi. Petje blaži srce in v tem duhu poprimimo se tudi tega predmcta, toliko važnega za harmonični razvoj duha. Tudi o pouku petja bodemo še kdaj sprogovorili a danes imamo namero: opoznriti slovenske skladatelje na potrebo -začetne pevske šole". Z Rake. (Alojzij Malenšek umrl). Dnd 10. t. m. je pri svojem sinu, posestniku v Zalogah, umrl 77 let stari umirovljeni učitelj gosp. Alojzij Malenšek. Ranjki je služboval 39 let v svojem rojstvenem kraji na Raki. V letu 1849. so ga volili župiinom; žapanoval je 16 let. Bil je ranjki zelo izobražen učitelj, kajti zvršil je bil v Rudolfovem 6 latinskih sol in v Ljubljani zadnja 2 razreda. Zadnje leto šolanja je bil opešal njegov oče, bivši učitelj na Raki; torej je moral ranjki Alojzij zapustiti šolo ter je šel pomagat poučevati mladino na Rako, kjer je tudi do smrti ostal. V letu 1869. se je bil odpovedal učiteljski službi ter je bil deloma pri svojem sinu, deloma pri d( želnem poslanci gosp. Viljem Pfeift-rji, s katerim sta prav prijateljsko živela. Kako je bil ranjki spoštovan iu priljubljen, pokazal je njegov pogreb, ker spremilo ga je ljudstvo iz vse fare. Blagorodni gosp. Viljem Pfeifer mu je položil na krsto lep venec s trakom. Užival je ranjki prav nizko pokojnino. samo 100 gld. na leto. Zapustil je 67 let staro vdovo, s katero sta 52 let skupaj živela. V m. p.! Frančišek Lunder — liaka.